1. stev.
Kovo mesto, 10. jauiiarjíi 1912.
Letnik. XXVllI.
DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 10, in 25. vsaccg-a meseca. Cena jim je s poštnino Tred za celo leto najirej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drof^e evropske države znaša 2 K 50 h, la Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik, naročniDO in oznanila
tiskarna J. Krajcc naal. v Novem mestn.
Dr. Šusteršič — deželni glavar Kranjski.
Na mesto odstopivicga deželnega glavarja pl. Ôukljeta je imenovan za dcžejnega glavarja kranjakepa državni in deželni poslanec dr. Ivan ŠusterSič. To imenovarue se je izvršilo, ker je dr. Ivan Žustcršič faktični vodja velike S. L. S. Dr. Šusteršič svojega državnozborskega mandata ne odloži in ostane tudi nadalje voditeti parlamentarne delegacijo Vseslovenske Ljudske Stranke.
Odstop deželnega glavarja Kranjskega.
Koncem leta 1911 se je raznesla po deželi vest, da je odstopil deželni glavar Fran p]. yuk|je. Ta vest je v «bie javnost presenetila, a bližje stoječe vodilne činitelje v S. L. S. |)a ne, kťr so vedeli, kaj in zakaj se namerava deželni glavar odtegniti javnemu delovanju. Kdor ve, koliko bridkih udarcev je v zadnjih letih obiskalo njefiovo rodbino, se ne bo čudil, da je slcdnjiC zadostil svoji opetovano izraženi želji ter si poiskal primerno bi-vali-šče za odtnor in okrepčiio na svojem gradiču Kamnu.
Liberalni listi so ta odstop takoj poj^rabili ter razširjali vest, kako da poka v Slovenski Ljudski Stranki. A slučaj je hotel, tla je bil dan po glavarjevem odhodu iz Ljtibljano v „Unionu" tisti «ijajni shod zaupnikov nase stranke, o katerem poročamo jirihodnjič, — Na tem shodu so zastopniki iz vseh krajev naše dežele z žalostjo vzeli v vednost lyi'gov odstop ter to izrazili z nastopno resolucijo: „;íbor zaupnikov vzame odstop deželnega glavarja jd. Suk^jeta z iskriiiîm obžalovanjem na znaqje in mu izreka najtoplejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno, sniotreno in iJsije.šno delovanje na čelu deželne «prave in deželnega zbora; zajedno izreka nado, da se povrne gospod pl. Šuklje cimpreje na politično tori-šče." — Odgovor, ki je dospel na to brzojavko, se glasi; „Velecerçonim zaupnikom S. L. S. in njenem« voditelj« izreka za prečastno izjavo najprisrčnojšo zahvalo — Suklje".
Že iz teh dejstev razvidijo nasi čitatelji, kako prazno je pisarenje liberalnih časnikarjev z ozironi na nažo stranko in da se njihove nade o S. L. S. no bodo izjiolnilo.
Naša stranka je ponosna na bivšega g. glavarja. Kot mož globokega mišljenja, trezne razsodnosti, železne volje je jireiiiagal vse težkoče, da je zadostil notraqjemu nagibu svojega plemenitega srca ter ae otresel vseh predsodkov, ki žal še marsikat^erega dobrega inteligenta ločijo od tabora krsčanskega ljudstva. Pl. Šuk|e ni hotel pretrgati one zgodovinske vezi, ki mora sklepati narod in njega voditeft'c v močno falango. Stoječ na nesjioilmakljivem temeljil krščanskega naziranja je vzel pl. Šuklje krmilo naSo dežele v krepke roke ter srečno zaobrnil in rešil čolnič iz liberalne mlaknže. V kratki dobi dobrih treh let jo pokazal širni javnosti, da so s smotrenostjo, marljivostjo in požrtvovalnostjo dosežejo lejii uspehi. Za njegovega glavarstva so jo kranjska dežela povzdignila na prvo stopinjo dobre uprave med avstrijskimi kronovinami. S tem jo ]»a glavar tudi dokazal, da ima program S. L. S, zdrava načela kakor v verskem tako tudi v kulturnem in narodno gospodarskem obziru. S svojim delovanjem jo dokazal, kje je resnični, dejanski napredek. Prej in alej v „narodno^napredni stranki" le razdirarqe in polom, dežela v nazadovanju na vseh po(jih, bogata lo v frazah njenih joditeljev, izrečenih zato, da zakrijejo resnični po'ožaj. — Pl. žuk^e jo gledal dalje nego malenkostni godriqači, katerim so osobnosti več kakor blagiiija celotnega bi-valstva. Vse dobromisleče je poziv^al na skupno delo za procvit milo domovine, kažoč na njeno zemljepisno lego. Kateri kranjski rojak bi ne odobraval njegovih besed, ki jih je govoril ob svojem nastopu rekoč: „Mislim, da občutite vi, kakor jaz, da kratýaka
dežela prav za prav stoji pred preobračajem svojega gosi»odar-skcga in dnSevnega razvoja . . .
Če dodamo še koristi naše zemljepisno lege, da vsajeni mod dva volika kulturna naroda, med Nemce in Italijane, tvorimo obenem zaledje Adrije ter ležimo ob cesti narodov, ki drži iz Hamburga čez Trst v Orient in Sue.ški jirekop; potem razvidimo, da je ara bila, ko se more Kranjska dvigniti iz svojo nezakrivljene zaostalosti ter stopiti z napredncj.šinii sosednimi deželami v isto vrsto. — Mi bi grešili na usodi svojo domovine, če bi zamudili ta moment ter hoteli koristi domovine žrtvovati malenkostnim strankarskim ozirom." Takim dalekovidnim potezam jo hotel dati kot deželni glavar tudi realen izraz. Zato njegovi načrti giede prometnih zvez, cest in železnic. — Kot skušon jiar-lamentarec jo znal porabiti pravi moment, da bi so njegov načrt mogel sprejeti oziroma izvesti.
In mi Dolenjci — ali se ponosno ne oziramo na moža. ki je'svoje odlične zmožnosti posvetil v prvi vrsti ujirav naši pokrajini? Da je stekla Dolenjska železnica, da so se popravile ceste, da BO se prenavljali vinogradi, da so ae Ujictjali kmetijski poučni tečaji, gospodinjske šolo itd. ali ni to po velikem delu zasluga našega odličnega rojaka? Ozrite se par desetletij nazaj — kolik razloček med tedaj in sedaj? In Belokrajina — ali niai ti pl, Ěíukljctu bila posebno pri srcu? J^ahko se reče: kar si dosegla, večinoma se imaš zahvaliti njcffovi inicijativi. Uprav ob odstopu Sukljetovcm se je tebi z razpisom zgradbe belokranjske železnice odprl ustop v širši svet. Gotovo smo si mislili, da bomo, ko bo jirvi hlai)0n drdral čez semiški predor, radostno pozdravili pl. duk^et« kot deželnega glavarja^ če so to ne bo zgodilo, ujmmo ])a ga takrat poz<iraviti kot začetnika te proge, ki nam bo izraz vzajemnosti slovenske z brati Hrvati . . .
In zdaj so je naš dični rojak vrnil v sredisče Doleiçske,
da so odpočije po trudapolnem delu.....Pozdrav^amo
ga z željo, da s avojo bogato skušnjo in tehtno besedo še za-naprej podpira težnje in potrebe svojih ožjih rojakov... Dobrotno nebo jïa nam pošlji Se mnogo takih velmož, ki proslavé domovino in svoje imel
Gospodarstvo.
Pašnik na Gorjancih in naše gospodarske
razmere.
Pašnikov nam manjka po Dolenjskem iti kjer jih imamo, bo slabi iu zanemarjeci ! Ako bi imeli na Dolenjskem dobre pašnike ali planine, kakor jili imajo Gorenjci, gotovo bi tudi naša živinoreja bolj napredovala kakor napreduje, kajti po planinah se živina dobro in po ceni redi.
Danes se polaga na pašo veliko večja vrednost kakor v zadnjih desetletjih. Posebno važnost se pa polaga na pašo mlade govedi. Mlada goved potrebuje namreč dosti gibanja in dobre pase za popolni svoj razvoj Zato se tudi živinorejci trudijo, da bi imeli saj za mlado goved potrebne pašnike. Odkar so pričele delovati živinorejske zadruge, povsod se lahko opazuje, da one tudi na to stran živahno delujejo, tako da se je že tu in tam posrečilo dobiti pripravne pašnike. Na Dolenjskem je n. pr. živinorejska zadruga za Sodražico in okolico dobila že take pašnike.
Tudi živinorejska zadruga za novomeško okolico se je že pečala z vprašanjem, da bi se napravil na Gorjancih pašnik za mlado goved. Na Gorjancih se nahajajo med 8v. Miklavžem in „Krvavim kamnom'^ grajščinske košenice, približno 960 m visoko, ki merijo okolu 55 oralov in ki bi se dale dobiti za tako pašo v najem.
Te koaenice, ki so last grajščia Pogane in RuprČ-vrha, 80 se po izvedencih ogledale jeseni. Lega je ugodna, ker je skoraj čisto ravna. Tudi zemlja bi bila dobra, dasi je mestoma prav tenka. Rusa je pa deloma prav alaba in obraščena po večini s tisto trdo šcetinasto travo, ki ji pravimo „ovčja bilnica". Nebrojaa mravljišča pokrivajo te prostore, ki leže po kosenici kakor poveznjeni peharji. Te samotne kosenice pridejo enkrat na leto kosit posestniki iz Gaberij in Snhadola, prej in slej se pa nihče za nje ne zmeni. Posušeno seno spravljajo s težavo v dolino, da ga rabijo za zimsko klajo.
V sedanjem stanju niso te koaenice pripravne za pašo mlade govedi, ali z dobrim gnojenjem in obdelovanjem bi se dali dobiti na tem prostoru prav ugodni pašniki. Saj še enkrat več bi lahko zrastlo na tem prostoru, pasa sama bi bila pa vsa druga kakor je danes. Ako bi ležale te košenice kje na Gorenjskem ali v kakem drugem živinorejskem kraju, čiflto gotovo bi se obrnile takoj v pašnike.
Pri nas je pa to nemogoče, ker nam tega nase gospodarske razmere ne dopuščajo. Živinorejska zadruga za novomeško okolico ne more prevzeti teh koŠenic, ker so tako oddaljene, da bi bilo vse oskrbovanje in obdelovanje dosti predrago. Pri tem zanimanju, ki ga kažejo naši živinorejci takim podjetjem nasproti, bi se moralo napraviti vse, hlevi itd., s podporami iz javnih sredstev. Ves pašnik je slednjič po avoji velikosti bolj lokalnega (krajevnega) pomena in bi se ne izplačalo delati večjih stroškov, ne glede na to, da bi se moralo v tem slučaju košenice seveda nakupiti, kar je pa pri sedanjih posestnih razmerah nemogoče.
Glede na velikost teh košenic in na dosedanjo rabo bi se morali zavzeti za te košenice posestniki iz Gaberij in Stihadola, ki 00 jih že dosedaj uživali. Tiso poklicani, da te košenice še nadalje obdrže in da jih obračajo kolikor mogoče v prid svoji živinoreji. Ako bi se te košenice izboljšale z dobrim gnojenjem, gotovo bi se na njih pridelalo saj še enkrat toliko krme in veliko boljša krma. Največ bi se doseglo s paso, ker bi se v tem^ slučaju lahko pridelalo tudi dosti gnoja, ki bi pomešan z obilnim listjem, ki ga je dobiti na Gorjancih, največ pripomogel k zboljšanju sedanje ruše. Paša bi koristila živini in ruši, ki bi postala sčasoma veliko več vredna kakor je danes.
Na Gorenjskem bi se taka lega takoj obrnila za pašnik. Pri nas so pa naše gospodarske razmere tako nasprotne, da na to skoraj ni misliti ! — Kaj pa dela to razliko med nami in Gorenjci? Najprvo je navesti, da pri nas nimamo tiste domaČe živinoreje kakor jo najdemo po Gorenjskem. Prt nas se pečamo z rejo prekupljene živine in z rejo volov. Naša posestva so mala in obstoje poglavitno iz njiv, ki bo potrebne in posebno važne tudi za pridelovanje prašičje krme. Naš kmet potrebuje delavne živine, dosti več je pa rediti ne more, ker mu manjka zemlje. Zato pa vidimo, da imajo naši posestniki po en par volov in navadno le po eno kravo v hlevu. Pri voleh je prireja in dobiček. Od tod tako malo prave domače reje in od tod tako malo zanimanja za take pašnike.
Gospodarji bi sicer dali mlado živino v pašo, toda boje se po drugi strani za stroške in nevarnosti take paše,
še bolj pa za gnoj, ker bi ga doma še bolj manjkalo kakor ga manjka sedaj, ko ga je danes čimdalje bolj potreba za njive in za vinograde. Že pri voleh se zgubi nekaj gnoja in če bi šla mlada goved v pašo na Gorjance, bi se ga še več zgubilo za domačo kmetijo.
To so tiste gospodarske razmere, ki odvračajo tudi Gabrčane in Suhadolčane, da bi se ogreli za gorjanske
pašnike.	—r—
——
Dobra vrsta marelice.
Napisal 0. D.
Ne morem si kaj, da na tem mestu ne omenim in ne opišem marelice, s katero sem se leta* 1908 v Zale-šČikah ob Dniestru na Galiskem seznanil in katera bi po mojem mnenju tudi na Dolenjskem— posebno na Belokranjskem dobro uspevati zamogla.
Obiskal sem takrat mimogrede deželno sadjarsko Šolo v Zaleščikah (zdi se mi edina v Galiciji), ker me je kultura te marelice zanimala. Gospod ravnatelj Bržežniski me je preprijazno informiral. Iz mojih tedajnih opazek posnamem sledeče:
Vrsta marelice, katera se goji v Zaleščikah, je prišla pred 30 leti slučajno naravnost iz Besarabije v ta kraj in se je tam popolnoma udomačila ter daje tamkajšni okolici lep dobiček. Kultura je zelo jednostavna. Drevesca sadijo kmetje v oddaljenosti 3 metrov drevo od drevesa. Dokler so drevci mali — sadijo mej nje zelenjavo. V Četrtem letu začenja drevo roditi in rodi 12 let razmerno potem manj. Cťete meseca aprila, dozoreva koncem julija. Podnebje je kontinentalno suho, razlika temperature od -J- 28« do — 24°.
Ta marelica rodi bogato in precej velik sad — podoben vrsti Luiset-ne marelice. Koža je precej trda, močno rudečkasto barvana, meso jako fino, pomarančne barve in zelo aromatično.
Kakor se je svoj čas posrečilo vpeljati in udomačiti Klosterneuburško marelico v vipavski dolini na podlagi storjenega poskusa in jo tam udomačiti, tako se mi zdi danes umestno s to marelico storiti poskus na Dolenjskem, posebno pa še na Belokranjskem.
Zaleščiška okolica ni vinorodna (kakor sploh Galicija ne) in vendar vspeva dandanes v tej okolici slučajno pred 30 leti sajena marelica izvrstno in donaša v dobrih letih do 80.000 K skupička — izvaža se največ v Vroclav in tudi v Besalni. Površje, kjer je sajena Zal. marelica — lahko primerjam s teritorijem novomeške občine.
O njeni fini kakovosti sem se sam prepričal, ker sem bil ravno za časa mareliČne kampanje tam.
Ako se a poskusom prepričamo, da uaša zemlja in nase podnebje tej vrsti marelic ugaja — zasadilo bi se jo na Belokranjskem posebno lahko na zemljiščih, katera so za poljedelstvo prestrma, za vinograde pa prenizko ležeča — tudi cestne drevorede bi se lahko ž njo zasadilo. Drevesca, oziroma cepiče trebalo bi naroČiti od deželne sadjarske šole v Zaleščikah. (Krajowy zaklad sadowniczy w Zaleszczykach, Galicija.)
200.000 K državne podpore.
Za nakup krmil po znižani ceni je dovolilo poljedelsko ministrstvo državno podporo v znesku 200.000 K. Podporo oziroma krmila po znižani ceni dobe samo svinje-rejci in sicer tisti, ki rede plemenske svinje. V poštev pridejo zaraditega pred vsem kraji, kjer se pečajo po-
seetniki z rejo plemenih svinj. Ti bodo deležni državne podpore.
Merilo za odmero podpore za posamezne občine bo atevilo plemenih svinj.
Razdeljevala se bodo sledeča krmila : koruza, otrobi, tropine in sladkornata močna krmila.
Izpeljavo te pomožne akcije je prevzela po odredbi poljedelskega ministrstva ,,Gospodarska zveza" dogovorno s „kmetijsko družbo v Ljubljani". Gospodarska zveza bo sporofcila takoj občinskim uradom, koliko in katera krmila pridejo na posamezne občine z ozirom na stanje plemenskih svinj. Da se razpečavanje krmil nepotrebno ne zavleče, "prosimo županstva, da naj nemudoma odgovore Gospodarski zvezi, ko dobe od nje vprasalni list.
Naše svinjerejce pa opozarjamo, da se pravočasno pobrigajo za dobavo naročenih krmil in velja ta opomin po teli določilih seveda za tiste svinjerejce, ki se pečajo z rejo plemenih svinj.	— r—
Trgovina in obpf.
Naša tržna poročila.
živimo v Ěasu sídoáne konkurence in drag-iirjo. Trzoc ceno se menjavajo zdaj pri tržnih [mtieJkih, zdaj ;jri živini, zdaj pri drugih življenjskih (»otrebščinah. Kolikor težje je izhajanje, toJiko bol} 6c moramo brigati za vse te odnošaje. Cena mesa bi morala biti v soglaajii s cono živine, cena kruha s ceno moke in žita. Te ceno mora poznati kmet in meščan. V resnici tudi vidimo, da ao pri današnji drag-inji vsi prizadeti krogi veliko bo(j brig-ajo za tržne ceno razIiÈnega blaga kakor v minulih časih.
Namenili smo se zaraditcga, da objavljamo v novem letn |iod tem poglavjem vse važnejše pojave na našem, pa tudi na svetovnem trgu in da zanledtijemo kupčijo naših gospodarjev in obrtnikov, ker smo prepričani, da iiodo taka poročila dobro došla ne samo našim produccntoni (prodajalcem), ampak tudi našim konsuiricntom (kupovalcem).
Za naše gospodarje je posebna važno, da so kolikor mogoče ]»OHčeni o tržnih odnošajih in cenah, naj si bo pri živini ali pa pri drugih pridelkih. Naš kmet ni samo kmet, ampak tudi kup-čevalec in trgovec. Saj ni zadosti, da zna na svojem domu samo pridelovati, rediti živino, ampak treba jo, da zna svoje pridelke tudi v denar spravljati. Zato mu jo pa treba znairja o tržnih razmerah, o vsakokratnih cenah biaga. Posebno za take kupčije, ki se doma razvijajo, jo treba, da smo zadosti izvedeni in poučeni.
Na.i list si je vzel zaraditejfa tudi v svoj program, da obvešča .svoje čitatetje sproti o vseh važnejših pojavih v naši trgovini in da prinaša redno tržna jioročila.
Da bo pa to svojo nalogo lažje in bo|jc izvrševal, se obračamo tem potom do vseh prijatcjtjov našega lista z nujno pro.snjo, da hi nam pošiljali poročila o aejmovib in tržnih ccnab. Posebno važnost lolagamo na poročila iz novomeškega in krškega okraja in h Belokrajine.
— Prafiičjii kupčija. V zadnjem času so se ceno pri prašičih nekoliko ztjoljšalo. To velja za mlada praseta, ki niso imela jeseni nobene vrednosti, vetja pa tudi za rejone prašiče. Kojeni prašiči BO ae Hjiričo pomanjkaroa krme že močno poprodali. Ker bo zanaprej manj ponudbe, bo cena gotovo raatU. Na zartnjeiii trgu v Novenimestu je bila cona za peršutniko po 98 h do 1 K 08 h za kilo živo težo po odbitku običajnih 2 kg in 1 K za tako imenovano aaekuranco. Kupčija je bila živahna, ker je bilo dosti kupca. Nekaj prašičev se je prodalo tudi na čez. Te cene so bile poprek nižje, tako da so bili kakor navadno kupci na boljšem.
Cene deželnim pridelkom. Cena páonici se drži in znaša za 100 kg po 22 do 24 K. Zadnji pondeljck ao je dobila na trgu novomeškem mernik po 6 K. Tudi cena pšenične moke je stanovitna in znaša v kupčiji na debelo za moko (► po 37*50 K za 100 kg, na drobno pa i>o 44 h za 1 kg. Cona ovaa je 18 do 20 K za 100 kg. .Tajca so se dohila na zadnjem trgu po fi za 40 h.
Som i šlj ('nik oni S. L. S, Kandidati S. L. S, za trgovsko in obrtno zbornico so bili pri zaupnem shodu postavljeni sledeči: Trgovska kategorija: II. razred: 1. Ivan Lavrič, trgovec in župan v (Cerknici. 2. Rajko Mareneič. trgovec v Kranju. 3. Pavel Vel-kavrh, trgovcc z moko v Ljubljani. — III. razred: 1. Franc
Zoreč, trgovec v Ljubljani. 2. Urban Horvat, kigigar v Novem mestu. 3. Ivan Podlesnik ml., trgovec v Ljubljani. — Obrtna kategorija. Za I. obrtni razred se naznani pozneje kandidat. — II. razred: 1. Julij Weibl, mizarski mojster v Kamniku. 2. Franc Pust, mestni tesarski mojster v Ljubljani. 3. Anton Cebu|j, krojaški mojster na Jesenicah. 4. Jakob Dimnik, gostilničar, mesar in župan, D. M. v Po|jn. — III. razred: Ogrin Ivan, stavbni mojster v Ljnb^ani.
Ustanovni občni zbor „Meščanske zveze" v Novem mestu.
Povabilu pripravljavnega odbora ,.McščanBke zveze" se je odzvalo lepo število meščanov. Prostor znane Brunerjeve gostilne, kjer je bil ustanovni občni zbor, je bil natlačeno poln ; našteli smo 50 do 60 zborovalcev — za začetek prav lepo število. Zborovanje seje začelo nekako ob 8. uri. Navzoče pozdravi najprej g. kanonik Žlogar. V svojem govoru povdarja. kako razmere časa katoličane naravnost silijo k združevatrju. Nasprotniki krščanstva so si po celem svetu podali roke in v mogočnih organizacijah stojo kot silna armada nasproti krsčanstvu. In njihove vrste se dan za dnevom množé. Zato treba tem protikrščaiiskini društvom nasproti postaviti krščanska. Nato povzame besedo državni in deželni poslanec g. Evgen Jarc; Kar se tiče organizacije, smo mi Slovenci vsem drugim narodom v Avstriji v vzgled. In kdo je k temu pripomogel? Tisti, ki so organizirali naS narod na temelju krščanstva! Na tem temelju sloni tudi ,Meščanska zveza". Tu naj se najdejo vsi meščani, obrtniki in rokodelci, profesorji in duhovniki. Bog daj, da hi „Meščanska zveza" rastla in se krepila v čast in blagor Novega mesta. Navioče pozdravi tudi mil. g. prošt dr. Elbert. Veselé ga načela novega društva, naj veljajo udom znane besede: „Chriatianus mihi nonien, catholicns cognomen", kristijan je moje ime, katolik moj priimek.
Končno pa v prelepem govoru razloži g. prof. Maks Sever namen in pomen draštva. Društveno življenje je dandanes tako razvito, da se i»opolnoma krije z družabnim življenjem. Ustanavljajo se razna strokovna društva, neobhodno pa so potrebna tudi društva, ki združujejo v sebi ljudi brez razlike poklica, ki dajejo posamezniku boljšo izobrazbo, pa tudi, ki nudijo s prirejanjem veselic in poštenih zabav za vsakogar več ali manj potrebno razvedrilo. Klic, naj se ustanovi tako dru.ítvo tudi v Novem mestu, je postal od dne do dne glasnejši. Sredigi in nižji sloji meščanstva doslej niso imeli prilike do večje izobrazbe, do poštenega razvedrila. Zato smo nstanovili „Meščansko zvezo" na i>odlagi krščanskega dcmokratizma. Ideja demokrntizma je dandanes tako močna, da presinja vse družabno življenje. Ž njo računajo tudi krogi, ki jim je sicer ta ideja poi»oinoma tuja, toda kakor hitro si odenejo demokratično suknjo, že jo morajo tudi sleči. Naše društvo jje sloni na podlagi pravega demokratizma, zato hočemo pritegniti vanj najširšo sloje brez razlike stanu, da damo priložnost izobrazbe ravno onim slojem, ki najbo^ hrepene po njej. Zavedamo se težke naloge, ki nas čaka, a gremo z veseljem na delo, ker vemo, da imamo na svoji strani vso, ki razumejo pravi demokrati zem. Zato pa, someščani,ki vam jo res prava ljudska izobrazba na srcu, pridružite se nam, stopite v naše kolo ter nam jiomagajte, da jtovzdignemo širše ljudsko sloje na ono stopnjo izobrazbe, ki jim je potrebna, da zamorejo kljubovati navalom današnjega pod vplivom slabega časopisja zastrupljenega časa!"
Viharno odobravanje in ploskanje jo pričalo, kako je govornik govoril vsem navzočim iz srca. In res, 60 udov jo takoj pristopilo k novemu društvu, ki so izvolili Bledeče gg. v odbor: Supin Karel, vikarij, Horvat Urban, tiskar in kiijigar. Sever Makso, C. kr. gimn. prof., Krampelj Franc, c. kr. jetniški paznik, Picek Jurij, trgovec, Mikolič Jakob, trgovec, Seifert Konrad, knji-goveški mojster; za revizorja pa gg.: Žlogar Anton, kanonik in Kalan Avgust, c. kr. jetn. nadpaznik. Obenem se je na tem zboru določila tudi članarina in sicer plačajo redni člani mesečno najma^j 40 vin., podporni na leto najmaig 2 K iu ustanovni enkrat za' vselej najmanj 30 K. — Člani ao: moški in ženski.
Položen je torej temeH naši bodoči organizaciji v Novem mestu. „Meščanska zveza" nima namena bojevati ae in koga napadati, ampak samo braniti to, kar mora biti vsakemu katoliškemu Slovencu drago in sveto, našo milo materinščino in našo katoliško vero, od katere ohranitve je naravnost odvisen obstanek natsega naroda. Mi hočemo, da bodi vsak Slovenec brez razlike stanu zvest domovini svoji, pa tudi svoji veri. Prepričani o tej istinitosti kličemo vam Novomeščani se enkrat: Komur je mar blagor
Novega mesta, kdor hoco delati za izobrazbo širših slojer nagega mesta, naj stopi v na» krog !
Belokranjska železnica.
Dtie 24. decembra je dospel v Novo mesto razpis za belokranjsko železnico. Načrti in pogoji za oddajanje se lahko upo-lilcdajo v C. kr. železniškem ministrstvu na Dnnaju železniško-gradbeno ravnateljstvo VI. Gumpondorferstrasse 10 ia v Novem mestu pri c. kr. trasiskein oddelku. Glavna dela so: naprava podstavbja, posipa in položitve nadstavbja, vrhstavbja, ograditve železnice, dobave in prestavitve železniških znakov ter dobava mejnikov. Termin za ponudbe je do 1. februarja 1912 do 12, ure opoldne. Ob 3. popoldne se bodo isti dan ponndbo odprle. Ponudniki ostanejo y besedi do 1.5. marca 1912; do istega dneva morajo biti dela najkasneje oddana. Za otvoritev belokranjske železnice je določen 1. maj 1914.
C. kr. deželna vlada je z odlokom 22. nov. 1911 št. 30.700 ukrenila potrebno glede razlastitve parcel potrebnih za to progo. ViSji nadzornik Opitz in dr. Grûnwald kot juridićni zastopnik trasijske komisije smeta sklepati pogodbe s prizadetimi strankami. Kdor se prostovoljno no sporazume z ngima, temu se bo parcela sodnijsko cenila. Morebitni rekurz proti razlastilai razsodbi na C. kr. notraige ministerstvo bi bil_ vložiti pri dež. vladi v 8 dneh po vročitvi. Za mesto, Kandijo, Smihel so se pogodbe večinoma'sklenilo.
Kolavdacija. V torek 9. t. m. se je vršila kolavdacija vodiijaka, jeza za belokranjsko železnico v Preloki. Delo je izvršila tvrdka Lončarič iz Ljubljane. Kolavdacija se je izvršila pod vodstvom g.C.kr.stavbenega nadsvetnika Otona Bertele pl. Grenaden-ber ga iz c. kr. železniškega ministerstva, ki bo vodil zgradbo belokranjske železnice.
Vprašanje gíedé zvez« lieloknmjske železnice s Karlov-i;eiii in Dalmacije je prišlo v tir in se bo ugodno rešilo, ker je ogrska, oziroma hrvaška vlada progo skozi Liko odobrila.
Železnica Rogatec-Brežice-Bela cerkev-Novo mesto.
Ta operát je poslalo c. kr. železniško ministerstvo tukaj-ŠT^eniu C. kr. okrajnemu glavarstvu in je v vpogled razpoložen. Ob jednem je c. kr. vladi v Ljubljani in aamestuištvu v Gradcu naročeno trasijsko in stacijsko komisijo razpisati. Upajmo, da Ee bo to knia]o zgodilo. Doleqsko je bilo dovolj dolgo zanemarjeno, nekako zapuščena sirota v Avstriji.
Zabavi in pouku.
Tihotapci,
PoTMt. — Spisal Ognjoalav.
(Dalje.)
„Sedi, pravim, jej, in poslušaj!"
Kakor potapljajoč zgrabi vsako bilko, tako je tudi Anton radovedno jel poslušati, a jesti ni mogel.
„Peharček pa ti govori, ti znaš bolj kot marsikateri, nisi zaman nekaj Sol obdrgnil, Anton ti pa poslnšaj", reče Lužar.
„Najprvo želodec, potem uho", se odreže Peharček.
„V resnici Anton, v veliko uboštvo si zabredel", prične Peharček, ko je pojedel dobro zabeljene žgargce. „Vem, da si ne moreš več pomagati, in si tudi ne znaš. Igra ni za vsakega, kdor je ne zna. Saj si sam silil misleč, da dobiš nazaj, a si vedno bolj gazil Y zgubo. Pa pustimo to, kar je, je. Pomagati ti pa hočeva midva z Lnžarjem, pa ti tudi morava, ker smo prijatelji, in nama je hodo, da st ob vse."
„Kako mi bodeta vidva pomagala, če pa sama nimata Bog ve koliko."
„Le potrpi Anton! Prvo kar zahtevava od tebe, je — molčečnost. Poznam te že toliko, da se zanesem in da si vreden zaupanja, vendar ti pa povem prav odkrito, čez reči, ki jih bodeš danes zvedel, bodeš molčal kot grob, in če ne bi jezika držal, bodeš šel pa tudi — v grob!"
„Peharček, pusti me", jekne Anton, „kaj poštenega zopet ne more biti, to slutim. Grem in se ne vrnem, pa bode najbolje."
„Tepec neumni, da ti ne morem drugače reči. Bodi mož pa ne baba. Javkaqe je za ženske, možu se spodobi pogum in drznost. Kdor ima to dvoje, mu je svet odprt."
„Oe imam pogum? Da, imam ga, da ma.ščujera žbno, dote in sebe."
Hoče zopet planiti kviško, a Peharček mirno pristavi:
„Anton, ti ne veš, kedo som jaz, ne poznaš me šg. Tudi mene včasih mine potrpežljivost, in takrat ne poznam šale; za-toraj če hočeš, da ti pomagam, kar me je resna volja, miruj in poslušaj."
„Anton omahne na stol in odvrne otožnim glasom:
„Vse, vse storim, da le dobim toliko, da preživim ubogo ženo in dete!"
„Kakor aem rekel, ne le toliko, veliko več!"
Sedaj pa poslušaj !
„V našo vas se je naselil pred dobrimi petimi leti italijan Pikolini. Bogat mož je, nakupil si je posestva, lepo trgovino ima z lesom, poleg pa cvetočo prodajalno. Pa povem ti, pred desetimi leti še ni imel druzega kot sam sebe v raztrgani obleki. A prebrisana glava je, sam se je obogatil, in mnogo drnzih dobro od iijega živi."
„Kakor veš, na.ša vas leži ob laški meji. Vsaj vidiš vsak dan obmejne stražnike laziti po po|ju, gričih in hribih. Čemu jo ta obmejna straža? Da pazijo, da se ne prenaša neobdavčeno blago čez mejo. So pa tudi (judje, ki ai s tem služijo dober košček kruha, da po skrivnih potih prena.šajo najdražje blago čez mejo, drugi ga kupijo in zopet prodajajo in taki ljudje smo mi, dobro služimo, dobro živimo pri svojem tihotapskem poslu in dobro nam gre."
„A zamolčati ti pa ne smem, da je ta posel združen z velikimi težavami, z velikim naporom in marsikedaj z veliko nevarnostjo."
„Krepkih mož potrebujemo, in pa tudi pogumnih, da se ne ustrašijo vsakega „zelenca" in vsake sence."
„Ravno sedaj imamo nekaj posebnega. Veliko bal dragocenih benečanskih čipek prinesó naši tovariši do naše meje. V eni prihodnjih noči odidemo v hribe, preskrbljeno je vse, in če bode šlo vse po sreči, zadenemo mastno terno."
„Ne, Peharček! tat pa ne bom. Če sem že berač, pijanec, zapravljivec, me boli v dno duše, a goljuf in tat, tega pa ne!"
„Kakor hočeš! Samo to ti povem, ne pozabi, da si že preveč slišal —1 Ali greš z nami — aii?!
„Pomisli, če prislužiš eno samo noč, recimo, 25 goldinarjev, koliko ti je pomagano" — pristavi Lužar.— ,.Kedo pa pravi, da bodeš tat? Naš gospodar kupi in pošteno plača blago v ptujih mestih, a to po ceni in najfinejše blago, da pa to ni nobena tatvina ali goljufija, pa pomisli : jeli ima kedo pravico takšuo visoko carino nalagati in to le zato, da se potem imenitni ljudje laglje mastijo za delavske žulje. Kdor dela, ta naj ima tudi dobiček."
Anton se ni več branil, ker je bil ves zbegan in obupan, poda Peharčku desnico ter reče:
„Da, z Vami grem, zaslužiti hočem Î"
„Tako je prav Anton ! Hvaležen boš obedvema in brez velikega napora si bodeš opomogel. Sedaj pa idi z nama!"
Peharček jame razmetavati raz ognyišče staro šaro, sekire, motike in druge stvari, in ko to odstrani, pritisne na skrivni zapah in ogiqišče se prične pogrezati v tla.
Anton začuden gleda to skrivnost in strmeč opazi stopnice T podzemsko klet
„Idimo pogledat, da bode Anton videl, kaj premoremo in kaj je naša posest."
V globoki prostrani kleti je bilo nakopičeno vse polno vsakovrstnega blaga, večina najfinejše čipke, svila in drugo.
„Glej Anton! Tu je lepo premoženje. Vse to je naše družbe, pošteno si delimo med seboj, in naš gospodar, ki ga razpečava naprej, dobi pa dva deleža,"
„Kdo pa je vaš gospodar?"
„To pa še danes ne boš zvedel, je tudi vse eno, a v tem prostoru priseže vsak nov ud družbi zvestobo, katera ga veže do smrti, in kazen za preiomljenje molčečnosti je — smrt!"
Lnžar prižge dve sveči, in Anton pred svetim razpelom priseže družbi pokorščino in molčečnost do groba, tudi če bi bil zasačen in gnan pred sodnika.	(Dalje «ledi.)
Francozi v Šent Rupertu.
Si>itiAl IvBD Sleklaea.
Spomir^am se še dobro o pogovorih mojega deda Matije o Francozih v naših krajih. Moj ded je bil takrat gospodar na kmetiji v Prelesji hiš. štev. 10 blizu Šent Ruperta. Težko je
IIJ
1. fttev.
DOLKNT.TSKE NOVICE.
plačeval veliko vojaško naklade v denarjili in prirodninah, kakor tudi vai (ini^i posestniki í a še posebno hud udarec je bil za vso prihod francoske vojake v Sent Rupert. Razen že določenih davkov in raznih naklad si jo semkaj prispela vojska jemala sama, kar jo potrebovala za so in /,a svoje koiqe. Dati se je moralo vse brez vsake^ra odpora. Sreča jc bila za ljudi, da ta vojska ni dolgo ostala v tem kraju.
Francozi so bili na Dolciqskcm, že 1. 1797. in 1, 1805; toda v Šent Kupertii jih takrat ni bilo. Se le ko so priSli tretjič na Kranjsko, je dospel en oddelek francosko vojske tudi v «ent-ruperski kraj. Povod temu je bil kmečki upor, ki se jc vzdignil proti Francozom po Dolenjskem, posebno okoli Novega mesta. Tudi kmetje okoli Trebnjega so se združili z novomeškimi; sent-ruperški kraj pa menda ni bil zapleten v ta upor, dasi je bil mod onimi velikaši, katero je proglasil francoski intendant Farguez za Bumniive, naveden tudi grof Barbo iz Rakovnika. Ko jo hotel Farguez vso to sumnjivce poloviti ter jih odpraviti v Palmonovo na Beneško, jo grof Barbo še o pravom času zbežal na Štajersko tor so tako rešil namenjene mu sužnosti. Narod se je vzdigcil na Francoze radi prevelikih davkov; saj jo intendant Farguez zahteval vojaškega davka nič maigc nego 18 milijonov frankov od kranjsko dežele, ki je bila že poprej vsled velikih vojaških jiosojil izsesana od avstrijske vlade. Upornim kmetom ao se Francozi strašno osvetili, požgali so jim vasi ter jih popolnoma po* končali. Tudi Trebiyu je zapretila taka kazen, vendar pa jo je odvrnil dekan Musič 3 svojimi prošnjami. General Znccfai, ki je na tako grozen način zatrl upor v novomeškem okraju, je izdal na to povelje 19. oktobra, da ima biti v štiriindvajsetih nrah mir TK) vsem Dolenjskem; vsi, ki so morebiti kam pobegnili, vrnejo naj se precej v svojo hiše, kajti kogar bodo Francozi dobili z domi ali celo z orožjem v roki, bode brez usmiljenja ustreljen; če pa koga dobiti ne bodo mogli, prijeli bodo lyegovo rodovino in ravnali ž iqo kakor ž njim samim. Seveda jo tudi mnogo po-iiiogel škof Kavčič s svojim opominom na svojo vernike, da je v.stanck prenehal.	(Dalje Blodi.)
Dopisi.
Iz iioTonie.^ke okolico. Na svojem potovanju'po novomeški okolici sem nabral nekaj novic za vaš cenjeni list, ki utegnejo tega ali onega zanimati, — V Šempetru mi povedo, da je znani uczadovoljnež Florjančič, kateri rad drugim svoje liberalne struno napenja, hotel našega somišljenika Bojanca z raznimi tožbami gmotno in moralno uničiti, toda mož ima povsod smolo, kamor se gane, tako tudi sedaj. — Novomeške volitve v mestni zastop ao pokazale, da je S. L. S. ostala v znatni manjšini, in da ima pri prvem nastopu kot politična stranka povo^jen uspeh. 1'ehvalno moram omeniti „Meščansko zvezo", kî se je ustanovila na dan sv. Štefana, Tudi iz okolice bomo v njej obiskavali svojo somišljenike. — V Prečini so ga pa pri občinskih volitvah preveč „polomili", volili so kar po „hrvaško" pod bajoneti, seveda [)o zaslugi liberalcev, ki so tako nesramno lagali in farbali volivce, da me jo sram povedati, kar sem zvedel, je bo|je molčati, ker bodo to sramoto gotovo popravili do sedaj dobri, a zapeljani Tolilci. Kaj bo sodna preiskava spravila na dan, bomo še Je izvedeli. — Ker aom liil že v Straži in mi je preostajalo časa do vlaka, zdrknem še v Toplice. Kopalne sezone sicer ni, a bile so pa drugo kopeli radi občinskih volitev. V teh kopelih se je iiotela nova stranka oprati vsega suma kacega liberalizma ter hotela ostati stara poštena S. L. S. A peri zamorca kakor hočeš, ostane ti vedno črn. Pravili so mi o „Janezovi stranki", ki je zmagalno prišla iz kopeli. A nehoté mi jo prišel na misel krst Janeza Krstnika, ki jo farizejskim prekanjencem zaklical: „V sredi med vami je, ki ga vi ne poznate." Rekli so, da se podlegla stranka no bo več pritožila, dasi je bilo dokaj nepostav-nosti, ker noče dobrih mož več nadlegovati. No, pa naj vsem občanom velja Krstnikov daljni opomin: „Naredite vreden sad pokore!" — stara S. L. S. ker je med njenim spanjem sovražnik sojal tjuliko: — nova S, L. S. se pa naj otresa zvitožev, ki so jo zlorabili, in mir naj zavlada pod topliškim zvonom. V goronjom delu občine ■— ao mi nekateri trditi — pa zvonovi bolj po amerikansko pojo. — V mirnopeSki župniji mi povedo, da je zadnja konknrenčna obravnava o novi cerkvi vsled pritožbe hmeljniške graščine od deželne vlade razveljavljena in da se bo morala vršiti nova. Farani ao vsled tega zelo nevoljni na graščino, ki hoče ovirati delo, in pričakujejo od glavarstva, da kmalo sklifie novo obravnavo. — Pred nedavnim časom so v Mirni peči ponoči vlo-
mili tatje v prodajalno g. Hudeta, pa baje niso dosti odnesli, — V Trebnjem se jako živahno gibljejo v izobraževalnem društvu; posobno telovadni odsek „Orel" se krepko razvija; pa tudi dekleta v Mar. družbi delujejo v raznih odsekih. Le tako naprej za pravo izobrazba!
jjeskovec pri Kršk(>m. Radost zadnjih božičnih praznikov je kalil grozen zločin. Pri podružnici na Gorici je bila po «tari navadi na božično jutro sv. maša. K njej st) prišli tudi bratje Franc, Anton in Janez Zarn iz Vel. Mraševega pri Cerkljah. Med mašo se je začel mlajši brat Franc na koru prepirati s posestnikom Mekè ter ae tako spozabi, da m^u priloži celó zaušnico. Moko v jezi potegne nož ter težko rani Žarna, ki ves okrvavljen zapusti kor in je prenošen na mrtvaško postelj. — Brata Anton in Janez po maši gresta za Meketom na njegov dom, da bi ga stavila na odgovor. Tiščala sta v vrata in vsakako hotela udreti v njegovo hišo. Moko se je nekaj časa upiral, a slednjič potegnil nož, odprl vrata ter planil na oba in ju zabodel. Anton je na mestu obležal mrtev, Janez je izdihnil par ur pozneje v groznih mukah. Trupli sta imeli rane na prsih in trebuhu, kakor je pokazalo raztelesenje, ki se je vršilo v mrtvašnici v Cerkvah. Meketa ao orožniki odpeljali v Krško. Ou trdi, da je storil vse to T silobranu. Sicer bo še le sodna obravnava prinesla jasnost v to prežalostno zadevo. Ker je podružnica s krvoprelitjem oskru-iqeaa, se mora pred rabo znova blagosloviti. — Občinske volitve 80 bilo skončane dne 30. decembra. S. L, S, ima I. in III. razred, v II. pa enega odbornika. Vseh vkup šteje 21, liberalci pa imajo le 9 odbornikov iz U. razreda. — Tako je Krško naše,
Šiiiarjeta. Naš farman, č. g. Leopold Perme, misijonar-lazarist, je na potu na Kitajsko v bolnišnici v Aleksandriji v Egiptu umrl 29, doc. 1911. R. I. P.I
y<ui^,eiiiberk. Na starega leta dan je izobr. društvo napravilo popoldne po cerkvenem opravilu zabavno prireditev, obse-gajoÈo tamburanjc, petje in igro v dveb dejanjih: „Mojstra Križnika božični večer". Kakor vselej, tako je tudi to pot občinstva jirišlo v obilnem .številu, ker ve iz skušnje, da ga prireditve iia-Sega izobr. društva v obilni meri zadovoljijo. Tamburaši so to pot poskusili nekoliko težje skladbe kakor drugikrat, namreč Parmovo koračnico „Mladi vojaki" ter bolgarsko koračnico „Šumi Marica", in pokazali so, da so tudi težjim skladbam kos: obe skladbi so proizvajali prav gladko in spretno. Najlepša točka te prireditve pa je bilo petje. Mešani zbor je zapel dve prelepi pesmi namreč P, H. Sattnerja „Po zimi iz šole" ter V. Parmovo „Čolničku". Ti dve skladbi atavita precejšne zahteve na pevce. In priznati se mora, da je naš pevski zbor zlasti pri Sattnerjevi pesmi prav zadovoljno zadostil tem zahtevam. Tudi igralci ao dosti dobro izvršili svojo uloge. Tako jo naše izobr. društvo prav lepo s pošteno zabavo zak^učilo staro leto; želimo ob tej priliki, da bi tudi v novem letu tako marljivo delovalo in vedno lepše se razcvitalo, v kar naj Bog da svojega obilnega blagoslova.
DomaČe in ptuje novice.
letnico je obhajal 2. januvarija voditelj goriških Slovencev, drž, poslanec dr, Anton Gregorčič. Največja njegova zasluga je slovensko ,šoistvo v Gorici, Bog ga ohrani ninoga leta!
Duhovske vesti. Č. g. Peter Likar, kapelan v Št. Jerneju, gre v enaki lastnosti v Smlednik na Gorenjskem. — Doaodanji župnik v Hinjah, à g, Fran Zbašnik, se je naseJiJ v Hrastju pri Kranju.
Odlikovanje! G. viceadmirala Hans, mornarsko-tehničnega komiteja v Pulju je nemški cesar odlikoval z redom rudečega orla I, vrste. Viceadmiral Haus je v sorodstvu in svaštvu z rodbino Trenz v Draškovcu; soproga njegova je sestra tukajšigega g. predsednika Trenza iu tukajšnjega nadštabnoga zdravnika dr. Trenza, Študiral je na tukajšni gimnaziji, — rojen je v Tolminu, pristojen jo v Slovenji gradeč na Štajerskem. Odlikovanec je Novomešča-nom dobro znan in novomeška gimnazija je lahko ponosna na svojega nekdanjega učenca.
Konferenca za novomeški dekanat bo 15, januarja ob 10. uri v Prečini.
Osebna vest. Pravni praktikant pri tukajšigem okrožnem sodišču g. Franc Lozar jc postal avskultant,
Onebua iluliodiiitia. Due 29, decembra 1911 so bo vršile pri davčnem oddelku tukajšnega okrajnega glavarstva volitve i* cenilno komisijo za osebno dohodnino. Prva volilna skupina je imela voliti enega namestnika, druga enega člana in enega namestnika, tretja pa enega člana cenilne komisije. Izvoljeni so
liiJi sledeči gospodje: Iz prve volilne skupine za namestnika: dr. Seb. Eibert, inf. prost itd, v Novem mestu, iz drut^e za člana .Tosip Ogoreutz, trgovec v Novem mestu, za namestnika pa: Josip Zurc, župan in gostilničar v Kandiji, iz tretje volilne skupine za člana Ivan Rakose, tovarnar in posestnik iz Straže.
Pri držiiviii ieleznifii je imenovan za nadzornika Fran GritQwald, tit. nadzornik pri trasijskem oddelku v Novem mestu.
Koiičiiica T lïoliiici cesarice Elizabete v Novem mestu. Na sv. večer so tudi uboge bolnice in otrotički, ki morajo radi raznih bolezni te lepe praznike prebivati v bolnici in ne v domačem krogu, svojo lepo božićnico imele, da so lagljeje prestale sv. večer in praznike. Proti večera so biie litanije pri oltarju žalostne M. B. z blagoslovom v dvorani I. nadstropja. Postavljene so bile tukaj prekrasne jaslice in lepo oza^šano božično drevo. Vse je bilo čarobno razsvetljeno. Xa dolgi mizi so bila razložena primerna darila za odrasle in za otročiče. Čč, sestre so prepevalo nekaj božičnih pesmic, spremljanih z harmonijem. Na to je pozdravil g. primarij dr. Strašek bolnice in jih potolažil, ker morajo ta večer preživeti v bolnici; z božjo pomočjo, je rekel, jim je olajšal v kolikor se je le dalo. Načelnik zdravstvenega okrožja prošt dr. Elbert je imel slovesnosti primeren govor o božjem detetu v jaslicah, ob jednem se zahvalil gdč. Eckel, čč. damam, ki 80 to tolažiino veselico omogočile, v imenu bolnic in zavoda. Č. Prednica je potem darila razdelila v veliko veselje bolnic in otročičev. Božje dete pa naj bo obilen plačnik dobrotnicam in njih rodovinam na tem in na onem svetu.
Oillior „MeŠřaiiske zveze" se je v. svoji seji dne 28. dec. 1911 tako-le konstituirah Predsednik g. Sever Makso, c. kr. gimn. prof., podpredsednik g. Horvat Urban, tiskar in knrjigar, tajnik g. Supin Karei, vikar, tajn. namestn. g. Krampei) Franc, c. kr, jetn. paznik, blagajnik g. Picek Jurij, trgovec, blag, nam. g. MÎ-količ Jakob trgovec, knjižničar g. Seifert Konrad, knjigoveski mojster. Društveni prostori so v znani Brunner-jcvi gostilni, kjer so vsak dan na razpolago sledeči časopisi; Slovenec, Domoljub, Bogolju!), Mladost, Amer. Slovenec, Dol. Novice, Zlata Doba, Zora, Narodni Gospodar, Občinska uprava, Gorenjec, Mir, Primorski list. Gorica, Novi čas. Slovenski Gospodar s prilogo Gospodarski list, Narodni Vestnik, Sisački Glas, Oesterreichs kath. Sonntagsblatt. Kedni sestanki so vsako sredo zvečer ob polu 8. — 21, januarja priredi društvo svoj prvi zabavni večer z govorom, petjem in igro, h kateremu se že zdaj vsi udje in prijatelji „.Meščanske zveze" kar najvljudneje vabite.
Smrtiui kosil "je pobrala dne 30. decembra v kandijski bolnici č. usmiljenega brata Teodozija Potrč. Rodom jo bil slovenski Štajerc v Sv. Križu pri Ljutomeru. V red usmiljenih bratov je vstopil v Gradcu ter bil posian v Kandijo, kjer je 2, avg. 1906 storil redovno obljubo. Vkljub svoji bolehavosti je rad in prijazno stregel bolnikom do predzadcgega dneva svojega živl^'enja, ko se mu je ulila kri skozi usta in povzročila njegovo smrt. Novega leta popoldne ga je velika množica si^remila na zadnjem potu. Na čelu sprevoda je stopal p. n. g. prošt dr. Elbert. N, p. v m,!
Na^la smrt. V nedeljo zjutraj so našli mrtvo posestnico il. Osolnik, p. d. Tičkovo na Trški gori. Rajnica je bila sorod-nica t prošta Kulovica, znana kot izborna kuharica, katero .so pogosto vabili po graščinah ob večjih prireditvah.
K ljudskemu iibaiiju 1. 1911. V mestni župniji mrtvih (i6; V bolnici 33, v mestu 33. Rojenih 56; v bolnici 16, v mestu 40. Mrtvorojenih 6. Porok 8. Oklicev 24. — V Smarjeti: rojenih 65, umrlih. 61, poročenih 8. — Podgradom: rojenih 23, umrlih 13. poročenih 6.
V	župniji A'avtivasi je bilo v 1. 1911. rojenih 41, poročenih 6 parov in umrlo 27.
Oltčinske volitve. V Dragatušu so izvoljeni v vseh treh razredih pristaši S. L. S. — V Ribnici, kjer je dozdaj vladala liberalna stranka, je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. — V Sv, Križu i>ri Kostanjevici ima S. L, S. veliko večino vseh odbornikov v vseh treh razredih. — Občine okrog Iga: Vrb^eqje, Iška Loka, Iška Vas in Studenec so vse izvolile pristaše S, L, S,, razun Iške Loke, kjer so liberalci z največjo silo obdržali še II. razred. ^
V	rakov Kuraíiyorfyevíčev na Msrxovem pokopaJíáiíu na Dunaju so vlomili neznani zločinci 24, dec. ter očetu sedanjega srbskega kralja Petra odtrgali in odnesli glavo. Misli se, da so to storili iz političnega maščevanja.
Mestna liratiiluica v Novem mestu. V mesecu decembru 1911 je 228 strank vložilo 90.696 K Gl h; 220 strank vzdignilo 107.033 K 65 h; 9 strankam se je izplačalo hipotečníh posojil
11.150 K; stanje vlog 3,59.'î.496 K 09 h; denarni promet 458.688 K 44 b;^vseh strank bilo je 1146.
Ouden du^odljaj. Kakor nam sporoča g. Jož. Bojane iz Št. Petra, jo vrgla svinja posestnika Antona Buceleta šest prav lepih mladičev, izmed katerih je eden črn, eden rudeč, eden siv, eden na pol siv in dva bela. Zares redek slučaj,
Požari. Pri posestniku Pencu v Smoliigivasi je 24. dec. nastal poitar vsled tleče cigarete, ki so jo otroci zanesli med slamo. Pogorel je hlev in svinjak. — Istotako se poroča od Kolpe, da se zopet ponavljajo požari po vaseh na hrvatski strani, a so požigalcem ne more priti na sled.
Nezgoda. Dne 22. dec. se je nekaj novomeških lovcev podalo na lov v bližigi ^Ponolog". Med njimi sta bila tudi vpok. deželnosodni svétnik g. Maks pl. Langer in c. kr. gozdni komisar g. Urbas. Ko so bili lovci razpostavljeni, se je kmalo raznesla vest, da je obstreljen g. Langer, Po nesrečni naključbi ga je zadel v stegno komisar Urbas. Svetnik Langer je po kratkem bivanju v tiolnici usmiljenih bratov v Kandiji zapustil bolnico.
Teč tisoč kron bi dobila „Slovenska Straža" na leto, ako bi vsak zaveden Slovenec zahteval po gostilnah računske listke v korist obmejnim Slovencem. PosTiemajte v tem ozirn svojo nasprotnike! Naj bi ne bilo slovenske gostilne brez naših računskih listkov. Naročajo se v pisarni „Slovenske Stražo" v Ljubljani (Dunajska cesta 32, na dvorišču).
Marijin kolek. Krasen Marijin kolek s podobo romarske cerkve na Brezjah ima v zalogi Slovenska Straža. Opozarjamo na ta kolek j)oaebno čč. žujme urade in člane ter članico Marijinih družb, da ga vedno rabijo na svojih pismih. Posamezni kolki 80 po dva vinarja. Naročajo se v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani. Razprodajalci dobe SiO^o l'opusta. Dobi se pri J. Krajec nasi, v Rudolfovem.
A'sak zaveden Slovfnec hvali papir iz tovarni,ške zaloge Slovenske Straže, Naravno, ker je najboljši in najcenejši! Priporočamo župnim in občinskim uradom, krajevnim šolskim svetom in sploh vsem, ki rabijo papir, naj ga naroče pri Slovenski Straži v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust. Vzorci brezplačno na raz[»o]8go.
Gospodarske drobtine.
—	stroj z« izpai'ivaiije sodov je dobila kmetijska šola na Grmu, Prevzelo so bode tudi vinsko posodo raznih strank v snaženje. Vabimo naše vinogradnike, da posebno skvarjene sode, kateri so plesniví, v katerih je bilo cikaste vino ali pa zavrelka s pomočjo pare ovinijo. Tudi nova posoda se ovini n«jzanesljivej.šo s takim strojem. Šoia bode sode zbirala in kadar se jih nabere primerno število, jih izparila in o tem posestnike obvestila. Vinogradniki bodo povrnili ravnateljstvu šole le stroške, in sicer od manjših sodov 30 vin,, od večjih pa po 20 vin. od hektolitra.
—	Kletarski tečaj se vrši 22. in 23. t. ni. v Metliki. Natančnejši program so prinesle Dol. Novice že v zadnji številki. Za sprejem v tečaj, ki bodo obsegal tudi praktične demonstracije, se je treba se pravočasno zgiasiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija).
—	1'omuitjkauje mi-jasc-ev. Ako se reja plemenih svinj ne more udomačiti na Belokranjskem in drugih krajih naše dolenjske strani, je pri])iaati to pomatykatyu mrjascev. Na Belokranjskem so celi okraji, kjer sploh ni nol)cnega mrjasca. V takih razmerah se pač ni čuditi, ako prasičjareja no napreduje. Belo-krajina bi se morala s svojo prasičjorejo osamosvojiti, ona bi se morala postaviti na svoje noge, pa mora nasprotno vpoljavati potrebna praseta za rejo. Ker se reja mrjasccv za ])ričclck nobenemu ne izplača, bi se moralo ustanov^ati subvencijonirane postaje za rejo mrjascev. Le na ta način se bodo ustvarili potrebni pogoji za napredek belokranjske svinjcrejc.
—	Zavarovalnice za živino bi tudi na Doleiqskem mnogo pripomogle, da bi sc živinoreja povzdignila in da bi hc obvarovalo malega posestnika |)red izgubami, ki ga zadenejo, če mu živina pogine ali se sicer jjonosreči. Kmetijska podružnica novo-me.ška se je s tem vprašanjem že pečala takrat, ko smo dobili zakon za povzdigo reje goveje živine. Ker je zadeva važna, hočemo o vrednosti takih zavarovalnic za naše kraje prihodrýič kaj več napisati.
Raznoterosti«
* Pozor vinogi-adnikt in poljedelci. Električna Niagara, tako imenuje profesor fizike do Beauchamp v Parizu aparat, ki
ga je te dni postavil na Eiffelov stolp v Parizu. Z generalom Negrierom se je veliko trufiil, da bi se [»roučil v kaki zvezi so električni pojavi in toča pri nevihti, kako toiia nastaja. Do te^a fik]ej)a jo prišel: Brez nevihte, toraj brez bliska in (froma ni toče. General Ncgrier je obiakal radi toče najbolj južne in vroče kraje sveta in je priwel do sklepa; Brez elektrike ni toče; tudi če jo elektrika v zraku in je zrak iitoker, ni toče. Franklin je pred 160 leti iznašel strelovod; kak vspeh je tioseiiel, je znano. — Strelovod na večji podlagi se bo zdaj vporabiJ proti toči in ve* like „reko" elektrike se bodo odtef^nile zraku io pedale s tem aparatom v tekočo vodo. (Ime ima ta aparat od svetovno znano roko in slapa Niagara v severni Ameriki.) Tri leta sta v pokrajini Vienne svoj aparat poskušala v itirih krajih; skoraj vsako leto so imeli tam točo in v teh treh lotih nobenkrat; aparat sta postavila od začetka na cerkvene stolpe, potem na 30 metrov visoko stebre; zdaj pa na 300 metrov visoki Eitîolaov stolp v Parizu. Aparat učinkuje na 10 kilometrov v okrožju. — Ta iznajdba je silno važnega pomena proti škodi po toči. Oba učeiqaka so bojujeta že veliko let proti toči.
Listnica uredništva: Ti>plice. Št. Janž. Šmarjeta: Prepozno.
Prošnja.
Kíikoť im)vmo(i, řiiti se letos ili'aííiit,i'i Še na [prav jki-siilH^ii Diuiiii v ilijuski kiiliiiiji v Novem mesl«. Treba Je hiht kupiti rejie in zelja, ktir se je jtiejšnja leta dnbiUi zastonj. Iiroini»irja je komaj še za dva meseca. Fiž«! se mora sproti draiïo kupovati. Tako ni iiio^'oèe iiaj)r('j ! Zalo se obrača poUpisaiii vinlja v prvi vrsti tia dohinjske lini-iiiltiiee, mu ])rÍ4lejo na poitux';. Saj gre tii za dolenjske dijak«;, ki so sinovi izvečine kmetskih rodbin, ki pa ne morejo vndrîSoïati šindenta nii lasl.ne stroške.
Potem se olii-aěa na one, ki so nekoč vživali dobrote dijaške knliinje in imajo zdaj slniihe, in )»i vsaj nekoliko laiiko povrnili zavodn, ki jim je onio)í(íčil Studiranje. Za-])isnik dijaške knhinje sicer liraiii njih imena, ali med sedaiijiini jtodpoi-niki jili manjka mno^o. >'aj se toi'ej blagohotno spomnijo ua „mater ulmo". — Slednjič pa prosi tudi rse dru^^e, ki jim je na srcn naša mladina in z njo naša Itodoěnost. Tu je resnično nai-odno dido !
Ako ue bo izdatneje p(pnioči, kot do zdaj, iiovem danes, da kuhinja driid tečaj ne bo obstojala.
Dr. Ciril Ažman, vodja dij. kuhinje.
Dražbcni oklic.
Oklic.
Dražbcni oklic. ^^
Dne 26. januarja 1912 dopoldne ob 11. uri bo ]ití sjiodaj ozname-njeni »odntji, v i^bi St. B dražba zemljîiê vi. St. 60 in SJil kat, obftine Globodol, obBtojofiiti iz biSe st. 1, (jrotiiiDJarHkoKa jiosiopja, travnikov, Rozdov in njive,
NejiremiíDinama je doloí^na vrednost na H697 K 41 h, oditcvSi vrednost vknjiionefça víitka |>o 1380 K, pa SÍÍOO K.
Najmanjši poniidek, pod katerim bo no prodajo, /naša 5&33 K 34 h.
Dražbeno poRojc in liatine, ki fio f.iiSojo nopremiO.nin, dinojo tisti, ki želo kupiti, pro!;lcdati pri tipodaj oinamcnjcni Bodoiji v izbi St. ti med opravilnimi uranii,
C. kr. okrajno sodišče v RudoHovem oddelek fl.,
dne ii2. decembra 1«11.	7
Dražbeni oklic. ^
E 978,'11
Pri Bpodftj oznamenjcni Hodniji v izbi etv. 8 bo dražln Blcdei'^ih KCniljiSi; :
I.	Dne 16. januarja 1912 dopoldne ob 10. uri dopoldne vlož, etv, 72 in 611 k. o. K&ndija, obatojoAib ie biio ^tv. 1 v Žabjiva8j, e ifrospodarskimi poslopji in njiïB.
II.	Dne 19. januarja 1912 ob 10. uri dopoldne vlož. StT. 676 k. o. Htnelňií, obstoječega pare. Str. 1315/2 njiva, deioni« travnik „Plešivc" pri Ceinšab.
III.	Istega dne ob 11. url dopoldne pa vlož. 6tv. 865 k, o. Rudolfovo, obatojeiofra ii staviSia pare, itv. 220, dvorišifl s Supo in Icdenioo.
Cenilna vrednost doloéena je : ad I. skupaj na 2328 K ; ad II. na 114 K ^ ad m. na 4160 K; najmanjni ponudek, pod katerim se ne prodajo, [laKna^a-, ad I. 13.ij5a K; ad 11. 70 K; in ad lil. 2075 K.
Dražbene pogoje in listine, tičoie se nepremičnin, »mejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri tem sodišču v izbi kIv. 5 med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.,
dne 18. Rnidtia 1911.	4
Loterijske številke. GRADEC. 30. decembra 84 iift 77 B2 TRST, 6. januarja 6Í) 50 81 6.5
Spretnomu kolaču
9-2-1
E 974/11 10
Dne 26. januarja 1912 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj ozoameajeai DOdulji v izbi ât. 8 dražba giedořib zcinljiiťi in nicer:
a)	VI. St., (iia k, 0. Rudolfovo, obstojoiega iz deloma Se nedograjeno hiÈe St. 105 ob Ljubljanski cesti v Novem mostu, x dvoriíúom in pritiklino, ki sestoji iz Vftg gttienoga apna in 100 voj: poska in je irenjona na 600 K.
b)	VI. àt. 287 k. obč. Rudolfovo, obstojeěeRa iz vrtno parcele It. 346 med Ločensko cesto in Krko.
C) Parcel, ét. 368 in 367 od vloika it, 50H k. o, Rudolfovo, \û je njive in paSnika nad staro eesto ob kapiteljskem hribu.
d) Parcel. St 4.(5 in 447 od v ožka it. 50B k. o. Rudolfovo, pašnika in travnika ob državni cesti pri Bršljinu.
o) Parcele St. 441/1 doloma njive, deloma travnika od vložka žt. 50» k. 0. Rudolfovo nad prej imenovanima parcelama v Bríljinn.
f)	vložkov flt. (;43 in «44 k. o. Ktidolfovo, obstoječih iz parcel St. 394/3, 394/4, 39IÍ/1, 3yy/8 in 31)6/2, ki loie med kolodvorom in Krko.
g)	VI. it. 38« k, o. HmelÉiĚ, obstoječega iz (larcel St. 179/6, 1195, 1196 in 1197, ki tvorijo opiiiÈen vinograd v Pleiivcu,
Nopremičn nam, ki jih jo prodati ita dražbi, so določene vrednosti ; ad al 31.13« K, ad b) tí02 K, ad c) 1118 K, ad d) 1476 K, ad e> 44«0 K, ad f) «203 K, ad g) 340 K,
Najmanjši ponudek znafi«; »d a) 10.668 K, ad b) 201 K, od c) 745 K, ad d) »84 K, ad o) 3263 K, ad f) 4135 K, ad g) 227 K; pod temi zneski se no prodaje.
Draibene pogoje in listino, ki se tičejo nepremičnin, smejo tiati, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni aodniji, v izbi St. 5, mod opravilnimi utami.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek 11.,
dne 20. grudna 1911.	8
80 odda takoj v najem kovacnica z vsem orodjem, ležeča poleg državne Cùste na Metliko. Natančneje povo lastnik Janez Staniša, Dol. Težka voda àt. 12 pri Eudolfovem.
V Prečini pri Rudolfovem se odda v najem posamezno ali skupaj
mlin in žogo z njivami in travnilii
Cena in đnige podrobnosti se izvedo pri lastniku
Franc Dreniku v Prečini št. 27. »"^-i Lahek zaslužek
za Ba dom, za fante in dekleta že od 14. leta naprej, kdor želi delati za. meno predmete, pri katerih se laltiko zasluzijo 20 do 40 vin, na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pOMjlje 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vrnejo,^ ako delo sprejme. ~ Izrezljarska trf,'Ovina, trg Lemborg, Šmarje pri Jelšah.	234-3-2
Bukova drva
223-3-3
iz HmelciSkih gozdov od liopriv<;a in drug, se dobivajo pri
Ivanu Košaku v Novem mestu.
ijoni
zdraviji!
Kašalj
E ii4&;ii 3
Dne 24. januarja 1912 dopoldne ob iO. url in e^onluolno prihodnjo dni se bo	dražbi v Krajfitini „BreiVonftvi" :
I konj, 1 kodja, t sani, nad 100 ceiiřoť mrve, 318 smreřtoť/h rkiov In 30 posekanlii dreves 1er ra/lICno pohištvo fn sobna oprava.
C. kr. oltrajno sodiSče Rudolfovo, oddelek II.,
dne 20. grudna ittll.	B
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj
S Kaiserjciiimi prsnimi \imm\m\ ..s tremi smreliomi".
"Otarako poverjenih izpričeval od zdravnikov in jiri-. , . vatnih oaeb dokazuje gotov uspeh. - - -"BonbončM jako dobro prijajo in so ngodnega okusa. Fiiket 2(i ill 40 vinarjev, ovojčok viiiarjev, se dohiva pri Ic.kuniftvjih;	"	i.ijo.8
Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.
•m ■m
I
I
Î
I
3
I
■«H
K
K 'éh
m»-
iŠr
Hs-t*-
ifr
t t
Î
I
t*;-
it-»i-Î*-
't Hi-
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za HanJijo in ohoiico
rog", zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Eandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je igen ud ali ne, ter obrestuje po
-mi
5-0-1
na leto brez odí>iCka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Za hranilne vlage kakor za, vee posojilniine obve/noHti — Janini poleg rezervnega zaklada in deležev fez 2200 zadružnikov z vaeni svojim iiiemolenjem. Iz tega se razvidi, da maiokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska branilcica.
Sf-
Posestvo na prodaj! Bms-i-tiaaslsi laalisa.
T Regerči vasi poleg Smihcla pri Kudolfoveiu proda se posestvo, obstoječe z domačije, s sadnim vrtom in njive za dva mernika posetve poleg hise, nadalje z lepe lyive za 40 mernikov posctve, lepega travnika, na katerem 8e nalcosi pet voz mrve in tri parcele mlade hoste. — Cena se izve pri Jožefu Itrule v Kegerči vasi št. 12 pri Rudolfovem.	233-2-2
5H5B5B5B5B5S5E5E5E5E5i5SH5H5E5a5g5a5ÊiH5Ë5Ë5Ë
220-í-4
se takoj odda v najem.
v hiši .i^e je nahajala tadi več let trgovina z mešanim blagom ter leži ob cesti nove zgradbe Belokranjske železnice. Več se izve pri Juriju Koširju na Brodu pošta Kandija (Doleqjsko.)
âsgsHgasHsasasâssgOâËPasHsgHHSESESgsasggasgs
s tremi tečaji in stopami, so da z novim letom z jako ugodnimi pogoji v najem. — Oženjeni mlinar ima prednost; ima veliko stanovanje in hleve za praSičorojo na razpolago. Obrniti so je pismeno na:
Franceta Knaflič,	225-8-3
= ťovariia, Šnitirtno pri Litiji.
Hiša
Z gospodarskim : : poslopjem in njivo
Naznanilo.
Naja^udneje naznanjam, da proselîm k 1. januarjem
: svojo delavnico pri Starem mostu : v lastno hišo na Florjanskem trgu
ter se najuljudneje priporočam slavnomu p. n. občinstvu nadajje za cenjena naročila v.seh v mojo stroko spadajočih de!.
Spoštovanjem •
242-3-2	kljnčavničar in vodovodni instalater.
Posestvo na prodaj!
Posestvo, ki obstoji iz hiše z dvema sobama, dveh kleti, sviHoaka, dveh njiv in enega dela hoste, je iz proste roke na prodaj. — Več se poizve pri lastniku
Matiju Brišar,	233-3-2
v Doleiiji Stari vasi pri Št. Jerneju, Doleiqsko.
se odda v najem, deset minut od Novega mesta pri Rasenski cesti, pripravna je za vsako obrt, posebno za kantino, ker se zraven v kratkem gradi belokranjska železnica in kolodvor. Ako pa želi kdo kupiti, se tudi iahko takoj proda, — Več se izvo
v prodajalni g. C. Germa v Novem mestu.
Mrtvašhe tapecirane hrste (truge)
po G kron — pri Jem. Sitarju v Smih(du. 2-24-«
Lepe, moderne vizitnice
priporoča tiskarna J. Krajec nasi. Rudolfovo.
Vaznanilo.
Slavnemu p. n, občinstvu tu v mestu in okolici u|judno naznanjam, da imam v svoji delavnici najboljše delavsko moči, vsled cesar jamčim za elegantno, leiřo in moderno izvi-.šitov ceirjenib naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo pi-ilega. — V zalogi imam vodno storjene oVloke razne vrste po najnižjih cenah ter tudi nepreniofïjive pelerin« domačega izdelka, kakor tudi lepe suknje za ženino po najnižji ceni.
Jakob Mikolič,
227-0-3	kroja.iki mojster v Rudolfovem.
Edino prisino domače
TROPIN s KO ŽGANJE
236-3-2
prodaja se v trgovini y,Pegan^' v Novem mcštn.
Izdajatelj in z&ložnik Urban Horvit.
Odgoromi urednik Anton Z logar.
Tisk J. Krajec nssl.