GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L3UDSTVA VIČ-RUDNiK LETO II. LJUBLJANA, 1. FEBRUARJA 1962 ST. 2 4 V PRIHODNJE BO TREBA VEC NAČRTNOSTI PRI UVELJAVLJANJU SZDL KOT OSNOVNEGA ČINITELJA NEPOSREDNE DEMOKRACIJE Konference SZDL v naši občini V naši obrini so se začele konference krajevnih odborov SZDL že v mesecu dc-eembrti in so bile zaključene minulo nedeljo. Tudi v naši komuni dobiva SZDL vse večji ugled in veljavo, ker se zuniiria zn vse probleme, ki težijo prebivalstvo. Člani so na konferencah SZDL zelo široko obravnavali družbeno problematiko in se aanimali za razvoj občine. Iz |>oročil in razprav smo izluščili tiste probleme, ki najbolj težijo občane na področju krajevnih odborov. Ce povzamemo nekatere značilnosti iz konferenc krajevnih odborov SZDL, moramo Ugotoviti, da se občani mnogo bolj, kot doslej, zanimajo za vsa vprašanja, ki se pojavljajo na |K)dročjih KO SZDL in komune. Zavedajoč se, da številnih problemov in nalog, ki stoje pred krajevnimi odbori ni moč rešiti s čakanjem na dotacije, so se v mnogih primerih lotili na pobudo SZDL obsežnih gos]>odnrskih in komunalnih nalog in jih v nekaterih primerih uspešno izvedli ali pa so še v teku. Pa prisluhnimo, o čem so razpravljali na nekaterih konferencah: raznih ekonomskih in družbeno-poliličnih vprašanj. Pri tem odboru je zaživelo tudi delo sekcij. Sekcija za kulturno-prosvetna vprašanja in estetsko vzgojo je organizirala vrsto predavanj. Ostale sekcije pa so imele razne posvete in razprave z državljani o aktualnih vprašanjih kraja. Aktivnost odbora in sekcij, kakor tudi drugih dnižhcno-političnih organizacij, pa hi hila še večja, če bi imeli na razpolago ustrezne prostore. Sedaj sc namreč vsa dejavnost odvija le v šolskih prostorih. Razveseljivo je tudi to, da tudi učiteljstvo aktivno sodeluje v družbeno-političnem življenju v tem kraju. Kot na vseh konferencah, so bili tudi na tej iznešewf komunalni problemi (do- PODPEC-JEZERO: Dograditi vodovod — prva nalogu, zatem pa urediti tudi cesto skozi naselje Kamnik-Podiieč-Preserje. Zal tokrat udeleživa na konferenci ni bila tako številna, kot je v tem kraju sicer običaj. Skrbno pripravljeno («vročilo, ki ga je v ^tucnu odlvora podal predsednik tov. Menard, j® bilo od raz velike aktiv nosti odbora, ki pa ni uspel vključiti v reševanje krajevnih Problemov čim širši krog državljanov. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so se državljani ^vzernnli za čimprejšnjo dograditev vodovoda. Atdi probleme šolstva in ostale komunalne probleme [vodo odslej reševali v sekcijah in rt® razgovore vabili vse, ki sc za določene Probleme zanimajo. Stiri odlvomike KO SZDL, niso udeležili nad jndovico sej, so pa Menjali. G0L0: Zahtev urno, da nam zadruga vme ob priključitvi vložena sredstva; to nam je obljubila, da bomo lahko pričeli z gradnjo družbenih prostorov, za kar že sami zbiramo sredstva. Tudi vodovod je spričo naraščajočega turizma nujen. Cesta Ig—Za|K>tok—Rob je važna žila za napredek turizma, gospodarstva in šolstvu v tem kraju. Tudi tu so državljani pokazali veliko V0,jo in pripravljenost sodelovati v aktualnih Problemih kraja, ne samo z liescdo, ampak z materialnimi pris|>evki in delovnimi ^rijami. Kritično so ocenili delo KZ, |K>schnn A>Slcdc obljub za dograditev doma in skla-ter plačevanje računov s strani KZ. BREZOVICA: Vodovod in klubski prostori! Skrbno pripravljeno poročilo o vsej dmž-Ko* d',jaV1,08ti 'n aktivno«ti odbira uvršča _ SZDL Brezovico med eno izmed boljših *rajcvnih organizacij SZDL. I osebnih us|>chov sicer ni videti, vendar ®krb KO SZDL za razvoj in delo vseh ***®emh organizacij ter samoupravnih orga-n® |>odročju Brezovica («jve, da se Im le Uveljavila. Pri delu jih ovira pomanjka-klubskih prostorov in četudi obstajajo l°0Žnosti zn ureditev takih prostorov, že tri ^8cce čakajo na odgovor oziroma na od-1)0 občinskega ljudskega odbora. Njihova ®**®dnja naloga bo v letošnjem letu ureditev .tiskih prostorov in rekonstrukcija vodo-omrežja. ŽELIMLJE: Vodovod, vaška (iota in klubski prostori ! Tu je bila SZDL pobudnik več akcij za napredek in kulturni razvoj kraja. Redne kino predstave, predavanja DU, kulturne prireditve, TV sprejemnik, ki so ga pred kratkim nabavili, združujejo posebno v zadnjem času prebivalstvo žclimcljske doline in pa zaselke okoli nje. Ze v lanskem letu — sicer nekoliko (vozno — so ustanovili za gradnjo vodovoda gradbeni odbor, ki 1«) letos nadaljeval z delom. Klubski prostori, ki jih laido uredili, bodo še bolj razgibali prebivalce tega kraja. To bo končno prostor, kjer se bodo shajali in razpravljali o problemih kraja in so seznanjali z dosežki doma in v svetu, so pripovedovali vaščani na svoji konferenci. Sedaj, ko imajo redno avtobusno zvezo, pa se 1«> moral KO zelo zavzeti, da ImmIo tudi vaška potu in občinske ceste Udje vzdrževane. VRHOVCI: Socialistična zveza v tem kraju jc bila v lanskem letu izredno delavna, tako v pogledu organizacije proslav 20. obletnice revolucije, kot pri reševanju graditev vodovoda, kanalizacija in ceste). Iznesen je bil tudi predlog, naj bi ObLO v bodoče dal večje dotacije onim stanovanjskim skupnostim, ki nimajo lastnih sredstev in kjer nimajo večjih gospodarskih organizacij, ki bi jih podprli pri reševanju problemov družbenega standarda. V odbor pa so izvolili tri nove člane. TOMISELJ: Slaba povezava s posestvom Barje! Zelja vsaj enkrat tedensko z avtobusom v Ljubljano. Naloge in sklepi : čimprejšnja ureditev dvorane, ureditev [mkopališča in skrb za še lepši videz vasi. V živahni razpravi, ki je obravnavala gornje probleme, so sklenili čimbolj razviti delo sekcije za komunalna in kmetijska vprašanja. Prvi rezultati konference so žc vidni, vas je dobila TV sprejemnik, za katerega so sami prispevali nad 120.000 dinarjev. Konferenca je sprejela sklep, da se KO SZDL čimprej poveže s posestvom Barje s ciljem us(icšnejšcga razvoja kmetijstva na tem področju, pa tudi o Kmetijsko zadrugo Mokre, katere vpliv in pomoč kmetom zadružnikom jc zelo skromna. DELEGATI ZA OKRAJNO KONFERENCO SZDL Krajevne konference na območju naše občine so za okrajno konferenco SZDL izvolilo naslednjih 38 delegatov : Alojz ARH, Niko BELOPAVLOVIČ, Pavla CENTA, Rudolf ČAMERNTK, Franc DOBNIKAR, Janez inž. ERŽEN, Breda FOJKAB, Franc GALE. Boris JAKOPIN, Mirko JAMAR, Mira JUREČIČ, Slavko inž. KORBAR, Ivana KOZLEVČAR, Slavica KUMAR. Boris MAKOVEC, Velibor inž. MARINKOVIČ, Ivan MATKOVIČ, Jože MENARD. Vlado MIKUŽ. Pepca OPRESNIK, Albin OTOREPEC, Darko PEROVSEK. Janez PRAPROTNIK, Vojka PRHNE, Atif PURIČ, Ivan ROME, Milan inž. RO\ AN, Martin STRMŠEK, Jože SUHADOLC, Marko inž. ŠKERL, Janko ŠKRABA, Dušan TRATNIK, Vera VOŠNJAK, Slavko VRHOVEC, Pavel ZDEŠAR, Dušan ZGONC, Rado ŽITNIK, Vlado ŽORŽ. Ker Tomišelj nima nobene zveze z Ljub-Ijano, se bovlo zavzeli za vzpostavitev redne avtobusne zveze z Igom in Ljubljano. PRESERJE: Najbolj aktivna je sekcija za komunalna vprašanja, tudi sekcija za probleme šolstva in kmetijstva je pokazala precejšnjo aktivnost. Od 733 volivcev le 289 članov SZDLI Prcserjani zares lahko pohvalijo delo in prizadevanja SZDL za obravnavanje aktualnih komunalnih in drugih vprašanj, ki so jih z uspehom rešili v minulem letu. Aktivno delo SZDL na tem področju se je odražalo predvsem v skrbi za realizacijo nalog, ki so si jih postavili v zvezi z gradnjo vodovoda in nove osemletke. Njihovi ' načrti so bili uresničeni prav ob vsestranski podpori iu razumevanju članstva SZDL v minulem letu. Toda problemov je kljub aktivnosti čedalje več. Tako je toni zelo pereče vprašanje stanovanj za prosvetne delavce, prepotrebna Nadaljevanje na 2 strani. _______________________?? Konference krajevnih organizacij SZDL v naši občini Nadaljevanje s 1 strani, je adaptacija dvorane za telovadnico in kulturne prireditve, končna ureditev ceste do Rakitne ter pospešena gradnja druge faze vodovoda, s tem v zvezi pa boljši dotok sredstev s strani obveznosti državljanov do gradnje vodovoda. O vsem tem so razpravljali in sklepali na minuli konferenci in med drugim sklenili povečati število članstva v SZDL, predvsem pa se naprej uspešno razvijati delo v že obstoječih sekcijah. RUTAJNOVA: Prevoz šoloobveznih otrok — pošta? Tu so sc močno zavzeli za ukinitev 4. razreda osnovne šole Šent Jošt in predlagali, da se uredi prevoz otrok na osemletko Horjul. Na konferenci so poudarili, da so zelo odrezani od celotnega dogajanja v komuni in v svetu, to pa zato, ker tja prihaja pošta zelo neredno. Predlagajo, da bi bila odslej njihova zadnja pošta Polhov Gradec, ker bi le tako pošto prejemali bolj redno. Tu so se tudi zavzeli za gradnjo manjšega obrata Elektronika iz Horjula, vendar ni upati, da bi podjetje lahko vložilo sredstva za gradnjo takega obrata. ŠKOFLJICA: Kaj je z gradnjo lesnega kombinata? Kaj je z gradnjo družbenega centra? Notranji odnosi v podjetji: Galvanoteh-nika niso najboljši! Vse to in še marsikaj so |>ovedali državljani na konferenci. Večmilijonska sredstva, ki so že bila vložena v planiranje in temelje modernega lesnega kombinata na Škofljici, so bila verjetno vložena zaman, saj se dela ne premaknejo naprej. Kaj je temu vzrok? Tu so prav vsi pogoji, da bi se ob združitvi predvidenih podjetij lesne industrije razvil sodoben kombinat. Konferenca je sklenila ponovno se zavzeti, da bi tudi v tem delu naše komuno čimprej začeli formirati večje gospodarske organizacije, kar bo prav gotovo ugodno vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj Škofljice. Tudi potreba po sodobni trgovini in usluž-nostni obrti je vedno večja. Škofljica in okolica je brez sodobne trgovine, čevljarne, frizerja, krojača itd. Glede na pomanjkanje sredstev za gradnjo takih prostorov in tudi kulturnega doma se bodo za zdaj zavzeli za adaptacijo nekaterih prostorov, v katerih si bodo uredili klubske prostore in čakali rešitve tudi v pogledu uslužnostne obrti. Na konferenci so se dotaknili tudi nekaterih nezdravih odnosov v podjetju Gulvano-tehnika iu se vprašali, kaj tam delajo družbeni organi, da sc dopušča popivanje med delovnim časom. Tudi tu je pričakovali — ko bodo usposobljeni klubski prostori — večjo aktivnost in sodelovanje državljanov v sekcijah, ki so formirane za reševanje aktualnih problemov kraja. NOTRANJE GORICE: SZDL v kraju še ni uspela zajeti v L reševanje aktualnih problemov čim širšega kroga članstva! Cesta Brezovica—Podpeč je cesta II. reda in je slabša, kakor vsaka vaška pot. Tu |>ozi-vajo upravne organe, da sc čimprej pristopi k ureditvi te dokaj važne prometne žile. Tudi kanalizacija vasi je eno izmed osrednjih nerešenih vprašanj. Napetost toka je zelo šibka in je gradnja transformatorja nujna. Tu še vedno pričakujejo pomoč pristojnih organov za urbanistično ureditev kraja. Iz pestre razprave so sprejeli sklepe, izmed katerih bi omenili le najvažnejšega: V prihodnosti bo prevzela krajevna skupnost v upravljanje vse komunalne naprave vasi in prek sekcije zn kmetijstvo in komunalna vprašanja reševala probleme kraja s čim širšim krogom državljanov. VNANJE GORICE: Tudi tu so pričeli v zadnjem času široko akcijo za dograditev vodovoda. Načrti so že v izdelavi, novo zajetje je pokazalo, da bo vode dovolj. Zadružni dom in stroje lw>. |>oleg ostalih nalog, ki jih prevzemajo v upravljanje državljani — upravljala krajevna skupnost. Člani so se zavzeli za razširitev in nemoteno delo ambulante, ki je tam nujno po-trebna. Televizijske oddaje si je v minulem letu ogledalo 2600 prebivalcev. Sklenili so tudi, da bo treba več sodelovanja državljanov pri vseh pobudah, ki jih daje KO SZDL, ker bo le tako moč čimprej rešiti nekatere aktualne probleme kraja. POLHOV GRADEC: Udeležba na konferenci zelo dobra! Veliko zanimanje mladih za delo SZDL. V dosedanji odbor so vključili tadi odbornike iz Dvora, ker bo tam odslej le [>o-družnica KO SZDL Polhov Gradec. Za to konferenco je značilno, da je bila zelo dobro obiskana po mladih državljanih. Poročilo predsednika KO SZDL je bilo prav skrbno pripravljeno in je obravnavalo delo vseh družbenih organizacij in problemov kraja, kakor tudi komune. Nerešeni stanovanjski problemi za zdravstveni in prosvetni kader, gradnja nove osemletke, razvoj turizma, večja strokovna pomoč kmetovalcev s strani KZ, vse to so problemi, o katerih je bilo govora na konferenci. To so pa tudi aktualne naloge, za katere se bo v svojem delu zavzela SZDL tega kraja tudi v prihodnje. KO SZDL .MILAN CESNIK-: Kje je vzrok slabe udeležbe na lej konferenci? Od skupaj 2000 članov se je udeležilo konference le okoli 60. Predsednik KO SZDL Tobačne tovarne med branjem poročila na konferenci. Namesto, da bi se vpliv SZDL na tem področju v novih oblikah dela povečal, je čutiti občutno nezanimanje članstva pri reševanju problemov te krajevne skupnosti. To je bilo tudi slišati iz referata predsednika KO SZDL tovariša Nedeljko\iča. ki je pred kratkim prevzel vodstvo te krajevne organizacije, ker je bila celo leto bre: predsednika. V razpravi je članstvo sicer obravnavalo delo stanovanjske skupnosti, dalje pomoč KO SZDL mladinski organizaciji ter probleme otroškega varstva na tem področju, toda samo pri ugotovitvah ne l>o smelo ostati. Pri vseh odgovornejših nalogah SZDL v novih pogojih družbenega in gospodarskega razvoja bo treba tudi na tem področju vključiti v reševanje krajevnih problemov širši krog državljanov, ki imajo vse pravice in tudi dolžnost vplivati na čim hitrejši in čim uspešnejši razvoj vseh aktualnih problemov krajevne skupnosti, kakor tudi komune. RAKITNA: Ali sc v ,,zakotno" vas, kot je Rakitna, ne splača iti? so ugotovili ua konferenci KO SZDL, ko so zastopnika KZ Preserje zaman povabili spričo predvidenih arondacij na tem ]>odročju. Na dobro obiskani konferenci so sc državljani odločno zavzeli, da se mora šola iz neprimernih prostorov v župnišču čimprej izseliti. Tudi rešitev so našli. Bivši zadružni dom bo z majhno adaptacijo lahko nudil mladini sodobne prostore in celo telovadnico, brez vsake škode. Tu bodo našle svoj prostor tudi družbene organizacije, so povedali Rakitničani na konferenci. Tudi ureditev središča vasi, kjer je sedaj napajališče, se bodo lotili, da bo ta kraj postal turistično še bolj privlačen, seveda pa bo treba urediti tudi priključek na cesto za Preserje. Ker namerava KZ Preserje v Rakitni urediti živinorejsko farmo in so tam dani prav vsi [sigoji za tak obrat, bo morala navezati tesnejše stike s KO SZDL in državljani, posebno še, ko gre v tem primeru za arondacijo zemljišč, brez katere pa ni računati na kake večje uspehe. Konferenca je sprejela tudi sklep, iz katerega je videti, da so formirali tri sekcije: za komunalo in gospodarska vprašanja, za šolstvo in za razvoj turizma. ROB: Tudi tukaj je bilo osnovno vprašanje povezave kraja z Igom in Ljubljano. SZDL je bila v kraju pobudnik mnogih akcij — kot je gradnja avtobusne garaže, urejanje ceste in |M*tov. Tudi skrb za delo šolskih odborov iu kulturnega razvoja kraja so bile glavne misli razprave na tej konferenci. Prizadevnost KO SZDL v minulem letu za reševanje aktualnih problemov kraja ni imela večje zaslombe članstva. Zato je pričakovati, da lai bodoče delo plod širšega kroga državljanov. od katerih pričakuje KO SZDL seč ra umevanja in pomoči pri reševanju osnovnih vprašanj za še lepši procvit kraja. PIJAVA GORICA: Iz poročila odbora in razprave je videti, da je krajevni odbor SZDL |M>sve-til največ pozornosti reševanju krajevnih aktualnih problemov in aktivi/.aeiji ter pomoči pri delu družbenih samoupravnih organov, kot sta to odbor krajevne skupnosti in šolski odbor. Na konferenci je bilo ugotovljenih mnogo aktualnih vprašanj kraja, od katerih so prav gotovo najbolj pereč problem prostori za druž-beno-politično in splošno družbeno življenje v tem kraju. KO SZDL si je v la namen kupil stavilo, vendar ne more začeti s preureditvijo, ker še ui dokončno rešeno, kako bo izpeljana nova cesta Ljubljana—Kočevje skozi to naselje. V razpravi na konferenci so člani iznašali več kritičnih pripomb na račun Kmetijske zadruge na Igu, da nima ažurne računovodske službe in podobno. Vodstvo šole na Škofljici pa so kritizirali, da premalo skrbi za varnost otrok na avtomobilski cesti, ker jih pušča iz šole brez nadzorstva. Ogroženi so predvsem oni otroci .ki eno uro ali več čakajo na prostem avtobusne zveze za domov. IIOR.ll L: V tem kraju se je socialistična zveza v lanskem letu veliko angažirala na proslavah 20. obletnice ljudske revolucije, hkrati pa je bila pobudnik in moliili-zator sredstev zn reševanje perečih problemov kraja. Na pobudo SZDL so /a-cli graditi vaški vodovod, uredili so prostor za šolo itd. V lem kraju delujejo tudi trije podružnični odbori, od katerih je zelo aktiven v Zaž.arju. Na konferenci so ugotovili vrsto odprtih vprašanj. Na prvo mesto sodijo šolski prostori, ker grozi v bodočem šolskem letu, da bodo morali zaradi [Kimanjkanjn prostorov začeti s poukom na tri izmene. Ugotovljena je bila tudi [Mitreba po formiranju klubu mladih in ureditvi klubskih prostorov za mladino. Sicer pa je hilo na račun mladine iznesenih več kritičnih pripomb in to: da se mladinske organizacije v podjetjih zapirajo preveč v okvir podjetij, da se občinsko mladinsko vodstvo ne zanima zu mladino po šolah in na primer šoli v Horjulu kljub prošnji ni nudil pomoči. Kritizirali so tudi arondacijsko komisijo OLO, ker je aron-dirala na njihovem jvodročju zemljišča, ni p* hkrati poskrbela, da bi se v zemljiški knjigi in katastru izvedel odpis zemlje oziroma vneslo spremembe lastništva; tako morajo po dveh letih, ko je bila arondacija izvršena, kmetje še vedno plačevati davek od zemljišč, ki jih dejansko uporablja živitmrejski obrat v Horjulu. YT organizacijo SZDL je vključenih v tem kraju 60 o/o volivcev. VIC: Konference sc je udeležilo 62 članov. Poročila na konferenci ni bilo podanega, ker jo predsednik odbora zbolel, ni pa poskrbel, da bi poročilo jvodal namesto njega kdo drugi-Ne glede na to pa sta potem v krajših |>oro-čilili dva člana odbora (se zanju nista |>oseboj pripravila) seznanila člane z delom odbora iu s problemi, ki jih je odbor reševal v lanskem letu. Poleg odprtih perečih komunalnih vprašanj bo v tem kraju krajevni odbor SZDL moral posvetiti več [vomoči sekcijam in svetu stanovanjske skupnosti, da bosta, v večji meri kot doslej, razvili svojo dejavnost. V KO so izvolili dva nova člana. TRNOVO: V skoro enournem poročilu je bilo na konferenci prikazano delo od Im ra SZDL in problematika tega kraja ter občin« kot celote. Konference se je udeležilo okoli 250 članov. Odbor pa so dopolnili z več novimi člani. Problemi tega predela so zanemarjene ceste, slaba javna razsvetljava, neurejena kanalizacija in pomanjkljivo vodovodno omrežje.1 Poleg teh vprašanj je bila poudarjena potreba i>o čimprejšnji dograditvi nove šole in glede po* večanja kapacitet otroške varstvene ustanove v tem kraju. KO ima formiranih več sekcij, od katerih sta le dve v pravem smislu razvili svojo delavnost. VELIKE LAŠČE: Udeležba okoli 50 članov. V poročilu je bilo prikazano delo odbora in odprti problemi kraja. V razpravi pa je bilo iznesenih več kritičnih prijH>mh na račun mladinske organizacije, da je prepuščena sama sebi, da mladina v svojih klubskih prostorih kvarta in pijan* čuje in podobno, ostale družbeno-politične organizacije pa ji ne nudijo potrebne [►omoči j,ri odpravljanju napak. Iznesena je hila tud* kritika nad kulturno-prosvctnini življenjem* ker je v zadnjem času (čeprav je hilo pred nedavnim zelo razgibano) skoro povsem zamrlo. Pri odboru zelo aktivno dela sekcija z® urbanistično ureditev iu zunanji videz kraja-Na sami konferenci je bilo opaziti, da jo ^ tem kraju premalo koordinacije in sodelovanja med posameznimi organizacijami in društvi: zato pri svojem delu nimajo takih uspehov* kot bi jih v nasprotnem primeru lahko imeli- Odbor so dopolnili s [velimi dovimi člani- DOKRO\A: javnost SZDL preveč enostranska in to večja angažiranost pri organizaciji proslav 20. obletnice ljudske revolucije in pri reševanj11 aktualnih problemov kraja. Premalo pozornosti pa je KO SZDL posvetil vprašanj11 ptika s svojimi člani, da hi jih pritegoval ^ razpravam in k sodelovanju pri reševanju aktualnih vprašanj svojega kraja iu jih hkrad informiral o vseh aktualnih političnih l|>r ekouomsko-driižhenih vprašanjih v svetu 1,1 doma. Za tako stanje je treba iskali krivd« v teni, da so oh ukinitvi samostojne občin« «fl Dobrovi sam občinski odimi- SZDL in drugi občinski organi ne|tosredno posegali v res«' vanje zadev. Deloma pn je krivda v tem,' d® oh združitvi 4 vaških odlmrov SZDL itish ^ posameznih oddaljenih vaseh formirali P«' dnižnirnih odlmrov. V zadnjem času so začeli ustanavljati p«' dnižničiic odbore, prav tako so krajevni odi>«r izpopolnili z novimi člani, tako da je up®!'' da hudo ugotovljene slabosti kmalu odprnvvil1' za kar so dahi vsi objektivni [rngoji. Konference KO SZDL v naši občini Nadaljevanje z 2. strani IG: Konferenca je analizirala pestro dejavnost SZDL v preteklem letu in hkrati reševala naloge, ki jih narekujejo problemi kraju. Kritični problem pa so zlasti šolski prostori in prostori družbenih organizacij, dograditev vodovoda, arondacija zemljišč. Kritično je tudi stanje članstva. V SZDL je vključenih komaj 49o/o volilnih upravičencev. Odbor bo moral posvetiti več pozornosti delu sekcij in vključevanju mladine v SZDL in jih v večji meri vključevati v aktivno družbeno-politično življenje kraja. KO 'SZDL ..MALLI BELIČEVE": Sekcije so ostale le na papirju. Klubski prostori (>ogoj za boljše delo. Dvorana Svobode na Viču je bila povsem P^Ina, kar je dokaz, da se tudi tu državljani ^ bolj zanimajo za delo SZDL. Iz poročila Predsednika je bilo videti, da je bil odbor sieer aktiven, vendar sc je tudi tu pokazalo, ^ brez boljšega sodelovanja državljanov v krajevne skupnosti ni pričakovati pravih ,I8pehov. Boljše delo sicer onemogočajo še ne-^fejeni prostori za delo krajevne organizacije m njenih sekcij. Zato sekcije niso nikakor za-**vele. Tudi v društvenem življenju j« opaziti ^ko značilnost: nekatera društva so zelo razpihana, medtem ko je KUD Svoboda, kljub Sbrini pogojem za delo, povsem zamrla. V •dhor so izvolili še pet novih članov. V delo sekcij niso uspeli vključiti večjega števila državljanov, ki sc pa sicer kaj radi sprašujejo in kritizirajo vrsto nerešenih komunalnih vprašanj tega predela naše komune: ceste, pota, ureditev razsvetljave, regulacija Malega grabna, ki tu povzroča milijonsko škodo, sodelovanje in |>omoč mladinski organizaciji. Vše to so v živahni razpravi obravnavali na konferenci KO SZDL v Kozarja!:, iskali rešitev ter dajali predloge za čim hitrejšo rešitev nakazanih potreb, pri tem pa so izrazili vso pripravljenost sodelovati. KOLEZIJA: 2c deset let govorimo o skrajno slabih cestah na tem i>odročju, o ureditvi pločnikov, o javni razsvetljavi, toda zaman ! To so bile osnovne misli s te konference, na kateri so državljani zelo kritično obravnavali skrb za ureditev cest in javne razsvetljave, pa tudi o avtobusni zvezi tega predela z mestom je bilo voliko govora. Vse vloge in prošnje kakor tudi opozorila na zborih volivcev so verjetno splavala po Gradaščici. Konferenca, ki je bila dobro obiskana, je sprejela sklep za poživitev dela komunalne sekcije. Toda vsa prizadevanja KO SZDL na tem področju kakor tudi stanovanjske skupnosti bodo zaman, če ne bodo deležni prav odločne pomoči l judskega odbora pri reševanju že deset in več let starih problemov. ROŽNA DOLINA: Živahna dejavnost sekcije za zunanjepolitična vprašanja, manjši uspehi Turističnega društva. Po dobro pripravljenem poročilu sc je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali tudi ljudski odborniki, kar je značilno za to konferenco. Tudi na tem področju stopa v ospredje problem cest, javne razsvetljave hi urbanistične ureditve Rožne doline. Delo sekcij je v zastoju, le zunonje-politična sekcija je organizirala več predavanj iz svojega področja. Sekcija za komunalno dejavnost je bila manj aktivna in je delovala le bolj kot turistično društvo, ne pa kot tribuna državljanov, ki naj hi dajala svoje predloge iu mnenja za ureditev urbanističnih načrtov kot tudi zunanjega videza Rožne doline. Glede na koristno razpravo je upati, da se bo tudi tu delo bolj okrepilo in v perspektivi pokazalo vidnejše uspehe. Dodatno so v odbor izvolili štiri nove odbornike. ★ To 6<> toix',j najznačilnejši povzetki iz konferenc KO SZDL naše komune. Konference so pokazale organsko povezanost Socialistične zveze z družbeno-gospodarskim življenjem delovnih ljudi naše občine. Ne moremo pa še v celoti trditi, da se je SZDL pri nas že utrdila kot sestavni del sistema družbenega in delavskega upravljanja. V • prihodnje bo potrebna glede tega še večja sistematičnost pri delu krajevnih skupnosti; osnovna značilnost naše demokracije je namreč v neposrednem političnem odločanju druži eno aktivnih državljanov, ki morajo poslati nosilci in tvorci politike Socialistične zveze. Zato ni dovolj, da je SZDL le tribuna za pojasnjevanje in obveščanje državljanov o dogajanjih v komuni, ampak mora postati resnično torišče demokratičnega boja mnenj, ki morajo dobiti odločnejši vpliv, mesto in vrednost v delovanju družbenih organov. Prepričani smo, da minule konference SZDL ne bodo ostale kampanja, četudi so ponekod imele ..prizvok” zborov volivcev in so se zavzemale le za ureditev komunalnih vprašanj in vprašanj splošnega družbenega standarda, manj pa za to, kako povečati vpliv SZDL na določenih področjih. Konference so pokazale, koliko nerešenih vprašanj stoji pred komuno; te pa bomo lahko rešili toliko hitreje, v kolikor bo aktivnost KO SZDL in članstva hitreje utirala pot naprednim nazorom in idejam na vseh področjih javnega življenja. KRAJEVNE SKUPNNOSTI - sedaj že določneje VEČJA SAMOSTOJNOST NA TERENU — PO NOVEM NAČINU ŽE 1. MARCA Ko SZDL „KRIM“: Odslej ena stanovanjska skupnost in en krajevni odbor SZDL na področju Dolenjske ceste in pa stradonov, v vasi Rudnik pa podružnica. Konferenca je bila glede razprave zelo živahna, [»okazala pa je vendarle premajhno *®llJoiniciativno8t pri reševanju komunalnih in ^ganizaeijskih problemov. Udeleženci konfe-r®ncc so ]>oudarili, da bo treba v prihodnje Inveliti družbenim organizacijam, zlasti pa 86 mladine, in njenim težnjam veliko v®cjo pozornost, kot doslej. Izrazili so željo, bi OhLO jKjmagal k čim hitrejši dograditvi na Dolenjski cesti in zdravstvenega do-^na> vrh tega pa naj bi odgovorni ljudje «lolo-kdo naj bi upravljal dom SZDL na Kri-V njem naj bi uredili prostore za mla-ki bi lahko tam igrala šah, namizni ^enb» in se zbirala na različnih sestankih. S *ent bi se lahko precej i>ovcčnla aktivnost ^lodine na tem področju. Sklenili so izvoliti v [>o*ameznc sekcije jUL takšne ljudi, ki bodo, tako strokovno 1 8 svojo aktivnostjo, skrbeli za njihovo Vfthnejše delo. Za novi, skupni KO SZDL 80 Uvolili dvanajst članov. Kd/AR.ip;. Krajevni odbor SZDL opravlja tudi \so |Kxsle krajevne skupnosti, ludi za to konferenco je značilno, da so k avljani razpravljali predvsem o problemih, j. ««tlijo na žltor volivcev. Toda zbori vo-cev «o bili do sedaj zelo slal>o obiskani, Jcvni odbor pa še do danes niso uspeli izvo-^ *n Usposobiti za delo. Tu je bila SZDL ' Rnnio |M>bucbiik, ampak tudi izvajalec ruz-1111 Komunalnih in drugih operativnih nalog. hočete biti lepo in Moderno oblečeni izbirajte modele Jc pa so obravnavali vsi pristojni sveti občine, ki so tudi dali svoja priporočila, hkrati pa po svoji uvidevnosti zmanjševali predloge glede potreb. To pa zaradi tega, ker so ugotovili, da je v proračunu predviden dohodek OhLO 772 milijonov dinarjev, potrebe pa so kar precej presegale to vsoto. Konec koncev tudi teh 772 milijonov ni bilo mogoče realizirati — o čemer so se na zborih volivcev lahko prepričali vsi državljani — in tako je bilo treba tudi prvotni proračun ter družbeni načrt zmanjšati, tako tudi pri komunalnih potrebah. Krajevni odbori pa so pri prizadevanju ObLO in ob položaju v letu 1961 pokazali veliko razumevanje za reševanje splošnih družbenih problemov na svojih območjih. Uvedli so krajevne samoprispevke in sami organizirali dela, s tein pa uredili najlnilj pereča vprašanja vodovodov, šol, popravil eest, skratka vseh problemov, ki s : se sproti pojavljali. Zelo značilen je primer v Preserju, kjer so lani dokončno zgradili šolo in istočasno zaključili že prvo fazo gradnje vodovoda. Ti občani na podeželju pa se vprašujejo, zakaj tudi občani mestnega področja naše občine prav tako ne razprav Ijajo o urejevanju takšnih problemov in zakaj se ne odločijo za samoprispevke, kot to delajo državljani podeželskega področja. Glede tega so pa krajevni odbori na podeželju mnogo bolj elastični, zakaj njihovi občani so osebno zainteresirani za reševanje nujnih tekočih problemov. Seveda hi morale v mestnem predelu glede komunalnih problemov' pokazati precej več aktivnosti in odigrati enako vlogo, kot krajevni odbori na podeželju, stanovanjske skupnosti. Sicer pa naj povem, da so odborniki ObLO na vseh zborih volivcev prikazali resnično stanje. Pri tem niso ničesar obljubljali, temveč so se z volivci in predstavniki krajevnih odborov ter stanovanjskih skupnosti pogovorili o možnostih reševanja teh problemov. Razen tega pa skoraj ni bilo nobene seje KO, kjer občani ne bi o tem raz-pravljali ter sprejeli zaključke, kako vse primemo urediti in rešiti.” — Kakšne pa so perspektive za hitrejše reševanje komunalnih zadev' v letošnjem letu, kajti pojavlja se občutek, da so se te stvari doslej v komuni vse premalo načrtno in dosledno reševale ? ..Spričo stanja v lanskem Letu, ko ni bilo na razpolago dovolj sredstev, ima ObLO v perspektivi, da krajevnim odborom oziroma skupnostim dodeli možna sredstva za urejevanje komunalnih problemov -— za ceste, elektrifikacijo, vodovode, pokopališča itd. Ta sredstva bodo v proračunu ObLO za vsako krajevno skupnost oziroma odbor točno določena. Tako bo vsaka krajevna skupnost že ob sprejetju proračuna in družbenega načrta vedela, s kolikšnimi sredstvi bo v letu 1962 razpolagala. Glede vsega tega so se občinski odborniki natančno posvetovali že na dosedanjih zborih volivcev in s krajevnimi faktorji sestavili realne načrte, ki jih bodo lahko uresničili. Težko pa je o reševanju teh problemov' vsekakor govoriti na mestnem področju.“ Krajevne skupnosti sedaj že določneje /.i'. /.bori Yolivee\ in tudi konference KO S/DL so opozorile na 'skrajno zaincuarjeuc reste in pota \ nasi komuni, loda ali res ni sredstev, da celo pred samo občino do ne-davnega ni bilo mor zasuti - številnih lukenj t Nadaljevanje s 3. strani — Odbor krajevne skupnosti naj bi v resnici postal organ ljudi, organ skupnosti naselij. S teni v zvezi je bilo govora, da bodo nekatere službe, ki jih je doslej opravljal ObLO, prešle na krajevne skupnosti. Ali nam lahko poveste, za katere službe v tem primeru gre? „DokIer pozitivna zakonodaja govori o postopkih reševanja posameznih zadev, ni mogoče točno določiti, katere zadeve bodo krajevne skupnosti reševale same. Vendar pa ObLO že daje nekatere predloge za prenos upravljanja posameznih dejavnosti v kompetenco krajevnih skupnosti. To velja za komunalno dejavnost, za upravljanje zemljišč in zgradb splošnega ljudskega premoženja, za socialno varstvo in razdeljevanje socialnih podpor, za vse preventivne zadeve, in sploh za vse tiste zadeve, katerih urejanje bi bilo na terenu bolj življenjsko in poenostavljeno. To pač zaradi tega, ker bodo krajevne skupnosti, ki neposredno poznajo razmere in probleme v svojem obmoijju, lahko vse zadeve reševale bolj racionalno, življenjsko in koristno. Jasno pa je, da ObLO krajevnim skupnostim nikakor ne namerava vsiljevati, katere posle ali službe naj bi prevzele v upravljanje, temveč bodo morale same povedati, kaj želijo imeti v svoji kompetenci.» ko bo le-teli, namesto dosedanjih 21 krajevnih odborov, glede na pripombe državljanov na zborih volivcev? ,,Po doslej ugotovljenih rezultatih in glede na zadnje razgovore s krajevnimi odbori lahko povem, da se je večina odločila, nuj bi se dosedanji krajevni odbori kar preimenovali v krajevne skupnosti s tem. da bi dosedanji krajevni uradi upravljali njihova območja. Za zdaj je sicer številčno težko prikazati. koliko krajevnih skupnosti bo dokončno formiranih. Položaj po dosedanjih željah občanov in po ugotovitvah je približno takle: Svoje krajevne skupnosti želijo imeti Brezovica, Cmi vrh, Dobrova, Ig, Notranje gorice. Polhov gradeč, Tomišelj, Turjak im Vnanje gorice. Skupne krajevne skupnosti hočejo Bu-tajnova in ilorjul. Daljna vas in Hudnik, Škofljica in Pijava gorica. Zapo-tok in Golo. Bob, Purkače in Mohorje ter Velike Lašče, Rašica. Karlovieu in Dvorska vas, medtem ko Podpeč in Preserje že skupaj delujeta v eni krajevni skupnosti. V nekaterih preostalih krajih pa bo treba seveda še proučiti, kaj bi bilo umestneje. Mnenje vseh Veiiko-,lašč.anpvr je na primer, da bi bila na tem območju le ena. največ pa tri krajevne skupnosti. O tem bodo razprav - ljali in odločili sami krajevni odbori. Nasploh pa bo živ ljenje in delo posameznih krajevnih skupnosti pokazalo* kaj bo najbolje, pa se bo dalo marsikaj še tudi kasneje urediti. Z uveljavljanjem krajevnih skupnosti pa namerav amo začeti s I. marcem. torej tedaj, ko bomo sprejeli družbeni načrt in proračun ObLO." To nam je torej zelo izčrpno in pa jasno razložil tov. Urbič, ki je, hkrati z ostalimi občinskimi odborniki in * občani na terenu dokaj podrobno proučil vse potrebe glede formiranja novih oblik dela v okviru-komune Vič-Rudnik. Vse to nam kaže, da -bo tak način poslovanja vnesel med naše občane veliko razgibanosti, saj bodo lahko prav sami sodelovali pri upravljanju svojih krajevnih skupnosti in bodo tako zares najbolj zainteresirani za probleme in potrebe svojih krajev- — Ce hočemo, da bodo krajevne skupnosti predstavljale odbore, ki bodo v kraju sami upravljali in skrbeli za potrebe dviga standarda, jim bo treba dati materialno pomoč in jih seveda tudi usposobiti za vse te dejavnosti. Kakšne so perspektive glede tega ? „Kot sem že prej omenil, je ObLO o tem rezpravljal. kakšna sredstva bodo dodeljena krajevnim skupnostim za reševanje konkretnih zadev. Ta sredstva bodo namenska, krajevne skupnosti pa bodo same določale višino trošenja teh sredstev. Za ceste bodo na primer določena sredstva po kilometrih, socialni prispevki v višini dosedanjih sredstev, stvar krajevnih skupnosti pa je. kako bodo ta sredstv a uporabile. Drži pa. da bodo imele krajevne skupnosti v proračunu zagotovljena sredstva, ki bodo v določeni višini odrejena za vse leto. Glede usposabljanja ljudi, ki bodo vodili delo v okviru krajevnih skupnosti, pa menim, da ne bo posebnih težav. Vse tehnične zadeve bodo urejevali krajevni uradi, ki so že doslej Upravljali območja posameznih krajevnih odborov. Vse poslovanje bodo vodili šefi krajevnih uradov, vse pa bo zelo jroenostavljeno in ne bo obremenjevalo nobene krajevne skupnosti s čezmernim pisanjem in administracijo. Nujno pa Irò, ria bodo imele krajevne skupnosti komisije ali svete, ki se bodo ukvarjali na posameznih področjih glede na specifičnost problemov. S tem želimo razširiti dejavnost krajevnih skupnosti in pritegniti k upravljanju in sodelovanju več ljudi. Preden pa bomo sploh pričeli z delovanjem krajevnih skujmosti, bomo imeli razgovore neposredno pri krajevnih skupnostih in bomo le-tem dali še {»osebe j pismena navodila, kako opravljati delo v prihodnje. — Na nekaterih zborih se volivci niso povsem strinjali s predlaganim osnutkom novih krajevnih skupnosti v naši komuni. Kakšna bodo torej območja novih krajevnih skupnosti in koli- Statistika, ki opozarja... Pred nami je poročilo o delu sodnika za prekrške naše občine v minulem letu 1961. Poročilo, ki sicer v suhoparnih. a zelo zgovornih številkah pripoveduje o tem, da sta imela oba sodnika zelo odgovorno nalogo, saj se je v komaj 11 mesecih število upravnih kazenskih zadev v primerjavi s prejšnjimi leti močno dvignilo. V letu 1960 so imele nekdanje občine \ ič, Rudnik in Dobrova v obravnavi vsega skupaj 4829, lani pa v 11 mesenih ObLO Vič-Rudnik po združitvi na istem področju 6694, ali nat! 7000 do konca lanskega leta. Vožnja vštric s kole»! jc tudi prometni prekršek. Do BO. novembra sta sodnika za prekrške izrekla 38.18 kazati, odstopila 706 zadev drugim organom, ustavila postopek pa v 174 primerih. Največje število izrečenih upravnih kazni je bilo zaradi cestno prometnih prekrškov (2611) in zaradi prekrškov zoj»er javni red in mir (912), sorazmerno pa precej manj v različnih drugih primerih. To pomeni, da državljani oh vse bolj naraščajočem številu motornih vozil nasploh in seveda tudi oh bolj zgoščenem prometu posvečajo vsekakor premalo pozornosti cestno prometnim predpisom, čeprav bi se morali le-tem še v veliko večji meri podrejati in tako s svojo disciplino pomagati pri zmanjševanju prometnih nesreč. /ni je prav alkohol najpogostejši vzrok različnih prometnih nesreč in sta morala sodnika za prekrške proti takim kršilcem poseči z najostrejšimi ukrepi, v vseh primerili pa je kaznim sledil še odvzem vozniških dovoljenj. Niso pa le vinjeni vozniki tisti, ki jih je treba ostro kaznovati. Velika nev arnost za cestni promet so tudi drugi brezobzirni vozniki, ki ne upoštevajo prometnih znakov iti prometno-varnostnih naprav, ki vozijo čez mero hitro, nimajo v nočnem času vozil pravilno opremljenih z lučmi in podobno. Zato so bile kazni tudi zoper te ljudi precej poostrene, da bi dosegli čim-večjo cestno-prometno disciplino. Drugo mesto, kot smo že omenili, zavzemajo prekrški zoper javni red in mir. 'ludi v teh primerih se žalostno uveljav Ija alkohol, ki je povod za pretepe in prepire na javnih krajih in v lokalih, za razgrajanje, brezdelje, prostitucijo in klatenje. Tu je bilo treba poseči jh) zapornih kaznih, a tudi lete niso rodile pravega uspeha, ker so ti pojavi preveč kompleksni. Poseben problem predstavljajo seveda gospodarski prekrški, ki se v največji meri pojavljajo kot kršitve zakona o ^gozdovih. Največ tega je bilo o[>aziti ob nedovoljeni sečnji gozdnega drevja, kjer kršilci niso bili le zasebniki. temveč tudi kmetijske zadruge ali njihovi uslužbenci, ki so iz dobičkarskih nagibov celo nagovarjali kme- tovalce k nedovoljeni sečnji lesa. teh primerih bi lahko odločneje j»osre' doval ObLO z različnimi odloki in sklepi ter s konkretnim obravnava' njem, medtem ko seveda tega ni mo' goče storiti ob raznih drugih vrstah' j prekrškov. Iz vsega navedenega vidimo, da je : bilo delo sodnikov za prekrške zelo obsežno in zahtevno, vrh tega pa »e otežkočeno, ker ni bilo na razpolago primernih prostorov in niti pne potreb^ inih administrativnih moči, s katerim» hi lahko posamezne zadeve reševala lutreje in uspešneje. Ne nav sezadnje pa je bilo vseh pr»' merov reševanj posameznega sodnik* mnogo preveč, če računamo, d,a hi mo' ral en sodnik reševati največ 1800 wj' dev letno. To pa tudi opozarja na5*15 občane na večjo disciplino in spoštova' nje različnih zakonov Ln uredb. Stat»' stika prekrškov je naravnost grozljiv*' In temu problemu moramo s skupnim1 močmi in prizadevanji napovedati naj' ostrejši boj! Novi klubski proslori Vaški odbor SZDL Polhov Grad«? je v tej sezoni reševal že vrsto težk?1 problemov. Množične organizacije razna društva zmeraj bolj spoznava]?’ da mora biti njihovo delo vsklajeno, 06 hočejo priti do zaželenih uspehov Zadružni dom je središče kovanj* različnih načrtov pa tudi ..upravno» »** kulturno središče Polhovega Grad0*' Prostori pa sc le počasi urejajo. Na predzadnji razširjeni seji upravne? odbora SZDL je bil sprejet sklep, ‘9 sc v tem letu uredi klubski prost?0; Cim pa bo klub urejen, bomo z*0® misliti na širolcotračni kLnoprojekt0^ da bo s težavo urejena dvorana I*'1^ čimbolj služila svojemu [uaniemi. Zelja in načrtov je torej dovolj, prav Ijenost za 'delo in zanimanje staW*" naraščata, denar ho [mi seveda sr Ina j več j i problem. L Več doslednosti pri higiensko-tehničnem varstvu IZVLEČEK IZ POROČILA OBČINSKE KOMISIJE ZA HTV NA ZBORU PROIZVAJALCEV Nenehni liitri razvoj našega gospodarstva zahteva preijotrelwio varstveno suscitii delavce' v naših gos|>odarskih organizacijah. \ ta namen se uptorab-'Ja]o 'sc 'ecjn denarna sredst'a in vsi napori stremijo k temu cilju. Kljub 'senni pa glede tega ne moremo biti zadovoljni, ker še niso bili doseženi 110vsem pozitivni rezultati. Opaziti je ■lanireč. da kažejo gospodarske organizacije in tudi posamezniki vse pre-•najlino zainteresiranost, da bi v kar •'ajvečji meri preprečevali nezgode pri odarskib organi-??cij in še (Irugib obrtnih delavnic. I j^meii teli preglede' je bil ugotoviti, S^ksno je stanje nezgod pri delu ter na P°b »a delo in z dela. kakšna je pač Z-Sscita delavcev na detovnib mestili, r®*0 je s sanitarijami, obednicami, ®ko z osebnimi zaščitnimi sredstvi, s | Uvo pomočjo in požarno varnostjo. pa so pregledovalci priporo-da je tirella stalno skrbeti tudi za 'zS°jo delavcev v zvezi z HT\’ službo, j Po teli pregledih so se člani pregle-°valne komisije sestab s predsta'niki V. Jetij ter z njimi 'red analizirali pjmisko stanje in |K)inanjkljivosti. evsod so pokazali razumevanje za /"potke in po možnosti tudi upoštevali 1 edloge komisije, vendar pa so člani '/misij kljub temu prišli do nas'ed-"Ph dognanj: j število i’.esreč je glede na prejšnja a naraslo in se giblje med 0,3 in lèi. • ' zr(,k je ' celotni zavzetosti ko-del Vl>' ZU ^'^čanje produktivnosti bi. prj (e;n g(( pa seNeda pozabili na mtveno službo, čej»ra'' je ta v no-, .V gospodarskem sistemu še nuj-ek S!> '^l^čno je torej, da v okviru Romskih enot poizkušajo zviševati >np dohodke, znižujejo pa investici« za HTV. Jo r,1g* vzrok je ' tem. ker so de-• ^ bi niesta stroko'iio usposobljenih goJP^kPu-jev za delo in sanitarno in-ob C1^° P0,uanjklji'<> zasedena, pre-top. ,ne,litev pa posameznim inšpek-J«m onemogoča nadzorno delo na področju. neodgovornost gos|>odarskih orga-86 kaže tudi v tem, da je 'eliko l-a ..v,esreč pogojenih zaradi izvorov lavi! LlegU lni',crbdn. zaradi nereda in V delovnih obratih, skratka iijo1 nepravilne organizacije dela, g0 ri<',n. k" j‘‘ nesreč ob strojili mno- orff celo uro in še več po costali in celo po gostilni, ker ' soli .jni prostora", da bi jim v tem času nudili zatočišče. Toda kmalu za tem so dobili nekateri tovariši iz Pijave gorice, ki so se upali spregovoriti o tem. ,,vabilo" ravnatelja šole na razgovor v „osebni zadevi" ! Bralci sprašujejo, ali je pravilno, da se bodo morali zagovarjati za objektivno kritiko, sicer pa so mišljenja, da bodo v prihodnje raje molčali! Menimo, da je to pot komentar odveč! Vabimo Vas, da se zglasite v VABILO v,'-. 'Si' “""/è i pri tukajšnjem I ’ ! oba št, kot ____ /.uradi 3-ip. t/v S seboj prinesite to vabilo in ; IXXVI-U2 60 k * Sb2t4—./J... D 'Vi-SO ' .'i'1 ..... j, ZftlollU Dtl. /*l. Slov? Obr. •.50 Urejuje urednidki odbor. Odgovorni urednik Vlado Žorl. Prispevke poliljajte na naslov: .NaSa koImlna•, Trg mladinskih delovnih brigad 7 Tiskala: Tiskarna Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani Sklepi občinske komisije HTV in svela za delo • HTV komisija pri ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik naj tesno sodeluje) pri urejanju HTV zadev v gospodarskih organi-cijah z eksekutivnimi organi ObLO — inšpekcijo dela in sanitarno inšpekcijo — zlasti pa naj bo tesno povezana z HTV komisijami v gospodarskih organizacijah. Dalje naj komisija pritegne k sodelovanju še občinski sindikalni svet, preventivno službo zdravstvenega doma Vič in Rudnik ter zavod za socialno zavarovanje OLO Ljubljana. • Ker je delo občinske HTV komisije izključno v korist kolektivov gospodarskih organizacij, naj zbor proizvajalcev sprejme sklep o kvoti finančnega prispevka, ki naj ga linčamo (po čistem dohodku) nakazujejo gospodarske organizacije za potrebe občinske HTV komisije. Ta materialna sredstva so neob-hodno nujna za aktivno in uspešno nadaljevanje dobro začetega dela. • Občinska HTV komisija priporoča tistim gospodarskim organizacijam, Id morajo imeti posebno varstveno službo — varstvenega tehnika — da pri izbiri varstvenega delavca upoštevajo njegove strokovne sposobnosti ter stimulirajo njegov osebni interes in voljo do tega dela. • Nadalje priporoča svet za delo in delovna razmerja, naj gospodarske organizacije pri delitvi osebnih dohodkov upoštevajo tudi uspehe, dosežene na [>od-ročju HTV ter vpeljejo stimulativno nagrajevanje za zmanjševanje delovnih nezgod, bolniškega staleža in na splošno izboljšajo delovne ]>ogoje in razmere. V zvezi s tem se zadolži občinska HTV komisija, da izdela vzorčen pravilnik o nagrajevanju doseženih uspehov na področju HTV. • Gospodarskim organizacijam priporočamo, da začnejo z izdelavo letnega načrta na področju HTV in da planirajo za ta dela potrebna materialna in finančna sredstva. • Svet za delo pri|M>TOČa vsem večjim, od centra oddaljenim gos|»odarskim organizacijam. naj začnejo urejati lastne ambulante. katere naj poslujejo tako. da bo zagotovljena tudi preventivna in ne samo kurativna služba. • Na koncu priporočamo gospodarskim organizacijam, da še nadalje skrbijo za ceneno toplo malico za svoje delavce ter za letni strnjeni oddih in za primeren način prevoza delavcev na delo in iz dela. Bralci nam pišejo ZANIMIVA DEJAVNOST MLADIH Mladina v masi občini — z njo vred pa seveda tudi pionirji — posveča svojo pozornost različnim problemom in se seveda zavzema tudi za mnoge aktualne dejavnosti. Poleg svojega dela v mladinskih aktivih in pionirskih odredih ter osebnega izobraževanja pa najde čas če za telesno vzgojo in tudi za kulturno-prosvetno dejavnost. Zares svojstven odraz svoje aktivnosti pa kažejo naši pionirji in mla-(dinci še v tem, da so se začeli ukvarjati z literarno dejavnostjo in v raznih revijah izražajo svoja hotenja, doživetja ter tudi zelo intenzivno spremljajo razvoj našega splošnega življenja. Tako se zanimajo za različne veje našega gospodarstva, kmetijstva, turizma in podobno. Med prvimi, ki so začeli izdajati Bvoje mladinsko glasilo, so bili polhograjski pionirji in mladinci. To je „BIagajka‘£, o kateri smo pred krat-Idm že pisali. Prva številka „BLagajke“ v II. letniku je precej pestra ter obravnava dokaj dobro postavljena vprašanja gospodarstva v Polhovem gradcu, dalje delo pionirskih odredov, krožkov, pio-pirji pišejo o izletih v različne kraje naše dornovirje, nekateri se poizkušajo • poezijo in na koncu koncev je našel •voj prostor v tem glasilu tudi humor. Naše bralce bb prav gotovo zami-mafo, kakšni so ti prispevki v „BLa-^ajki“. Zato smo izbrali enega najzna-cilnejših, ki obravnava turizem v Polhovem Gradcu, in vam g« zato tudi posredujemo : POLHOV GRADEC — TURISTIČNI KRAJ „Polhov Gradec je eden najlepših krajev v okolici Ljubljane, zato se je razvil v turistični kraj. Pred tremi leti •o tu zgradili Turistični dom. Zraven njega stojita dve [joletni hišici, kmalu pa bodo napravili še več takih hišic. Tudi inozemci prihajajo k nam. Leta 1959 in 1960 so imeli v Polhovem Gradcu piknik ameriški Slovenci. Prebivalci Polhovega Gradca so so potrudili, da bi jim napravili nepozaben dan. Folklorna skupina je uprizorila ..kmečko ohcet“. Tudi letos nas je obiskala skupina inozemcev. To so bili Francozi, prosvetni delavci. Večer pred odhodom so v Zadružnem domu peli, nas pozdravili in se zahvalili za gostoljubje. Nato nam je neki profesor vrtil barvni dia-film. Kraj jim je bil zelo všeč, najbol j pa ljudje. Fe sedaj se nas spominjajo s kartic m ali pismi ter nam izražajo zadovoljstvo, da so bili v Jugoslaviji. Kdor ima sam prevozno sredstvo ali pa da se lahko pripelje z avtobusom, pride rad v naš lepi kraj, Ze večkrat je pripeljal poln avtobus ljudi iz drugih krajev. Vsi radi prihajajo k nam, ker se dobro odpočijejo in pokrepčajo, lahko na se povzpnejo na bližnje griče in gore. Tudi tovariš Tito je bil dvakrat pri nas. Ogledal si je vse zanimivosti. Od Ljubljane je Polhov Gradec oddaljen 18 km. Tu sta dve gostilni, „Pri Kroni'’ in „pri Pratkarju". Mimo turističnega doma teče Rožna, ki se nato nekoliko pod Pristavo združi z Malo vodo v Grailašči(x>. Laini so [xa Rožno zajezili in naredili kojhališče. Pa jc ob velikem deževju voda vse skupaj odnesla pod gostilno „Pri Kroni", kjer so se tramovi ujeli za drevo, ki raste na sredi struge. Mi se sedaj tolažimo s tem, da nam sedaj ni treba kopališča, ker je prišla zima, čas smučanja in sankanja. Pred nekaj leti je bilo tu smučarsko tekmovanje. Izletniki pridejo radi k nam poleti ali pozimi, ker jim Polhov Gradec nudi vedno dovolj razvedrila v jnaročju narav e. Turizem torej v našem kraju lepo napreduje, ima pa Se mnogo pogojev, da se razvije še v večjem obsegu." Polhograjski pionirji pa pri svojem prizadevanju niso ostali osamljeni. Pred kratkim se jim je pridružilo glasilo ,,GIas mladih", ki ga pa izdaja mladinska organizacija osnovne šole „Oskar Kovačič". Prv o številko so m la -di literati posvetili tematiki narodnoosvobodilne Ixorbe in literarnim prispevkom ter jo opremili z nekaterhni risankami. Smučarski tečaji, katere je organizacijsko pripravila Zveza prijateljev mladine naše občine, so morali odpasti. Tudi Črni vrh s svojimi prekrasnimi smučišči in prirodo, je sredi trde zime takšen, kot ga vidite na sliki. Začetek je torej tu! Pogumen in prepleten z velikimi željami. Vse priznanje naši mladini in pionirjem, ki bodo mogoče že v bližnji prihodnosti našli precej posnemaloev. Iz njihovih vrst pa bodo morda nekoč zrasli pisatelji, pesniki in novinarji. Ob njih pa bo teklo življenje v prihodnosti, ki ga bodo ti mladi ljudje bržkone prav dobro znali opisovati. ; Pismo mladih bralcev iz Polhovega Gradca Dragi tovariš urednik ! Oglašam se Vam iz zadnjega kotička naše občine in sicer iz Polhovega Gradca. Redno prebiram „Nnšo komuno" in moram priznati, da je to izbran list v katerem so zajeti prav vsi naši kraji. Posebno me zanimajo članki iz naše vasi. /ato sem se odločil, da napišem nekaj, kar sc tiče predvsem naše Na Orlah turistična postojanka Krajevna podružnica SZDL na Orlah je dokaj živahna, saj ima svoje redne sestanke, na katerih razpravlja o krajevnih problemih. Pred kratkim pa so se člani podružnice odločili za pomemben ukrep, ki naj bi prinesel v ta kraj več - življenja. To je ustanovitev turistične postojanke. Lepa pobočja, gozdovi in travniki, obširna smučišča in ne navsezadnje še znane češnje privabijo v ta kraj, zlasti spomladi in pozimi, na izlete mnogo naših delovnih ljudi in mladine. V te namene bi potrebovali vsaj skromno urejeno kočo ali dom, kjer naj bi izletniki našli zatočišče in morda pozimi tudi kakšno toplo pijačo in pa primeren prigrizek. Zato so člani SZDL sklenili prositi Svet za turizem pri LO, naj bi proučil možnosti gradnje, ali za zdaj vsaj adaptacijo skromnega gostišča na Orlah, sami domačini pa so pripravljeni sodelovati v tej akciji s prostovolj- nim delom. Rakitna jc poznana po višinskem mladinskem okrevališču. k naši občini. Sedaj jc bila priključena mladine. Prosim, v kolikor Vam da objavite spodnji članek. Zato vnaprej lepo zahvaljujem. Tovariški- pozdrav ! je inogo**’ se Vam ** T. M. .,MLADINA V NAŠI KOMUNI« Tovariši mladinci in mladinke, vpraša1" \ as, kako naj Ivo urejeno ožje sodelovanje posameznimi aktivi v tako veliki občini, ^ jc prav naša? Premislite in odgovorite, če ■'j prav mladinski list najožje sodelovanje posameznimi aktivi. A tega nimamo. In zak4! ga nimamo? Morda do tega vprašanja »e spl®^ Naslednji problem, ki so ga « Učni v zvezi načeli, jc ureditev ceste, od Dolenjske ceste, ki jc asfaltirana, pa do vrha. Po dosedanji |>oti, polni grap, je lahko iti le peš, medtem ko si vozovi in avtomobili le s težavo utirajo |>ot. Na zadnji seji KO Lavrica so jim sicer obljubili v ta namen materialno pomoč, a je še niso prejeli, čeprav so Orlani sami pripravljeni s prostovoljnim delom urediti tudi cesto. Podružnica SZDL Orle se močno zavzema tudi zato, «la bi uredili za domačine kulturno sobo s televizijskim sprejemnikom, za katerega so pri vaščanih že začeli zbirati sredstva. Cc bodo na Orlah lahko uresničili ves ta program, bodo že v bližnji bodočnosti vendarle nekoliko dlje [«ogledali po domovini in po svetu in sledili pestrim dogodkom. To pa bo prav gotovo zelo ugodno vplivalo na njihovo hitrejše vključevanje v sodobna družbena dogajanja. nismo prišli. Za to še ni bilo nobenih prei S|K)So1k’| gov. Morda sc bojimo in nismo ustanoviti tak list. Mislim, «la vsega tega ^ treba, soj imamo dosti mladih ljudi, ki bi sodelovali in [«omagali urejati naš list. Ce h®' mo to dosegli, lx> za nas to velik korak prej. Za vzor si lahko vzamemo „Našo ko' imino". Morda ima uredništvo nekoliko možnosti in materialnih srcilstev kot jih P* imamo mi, a vendar ne smemo obupati. [»oglejte, dragi tovariši, kako ogromen usp*^ bi dosegel list v naši občini. Dobro preudari^ in [«omislite, s kakšnim veseljem bi prebit4" v listu nase s|«ortnc us|>cl)c, «Iramsko delo, ^ javnost po svojih krožkih. Mislim in lal1^ trdim, da le tako lahko pospešimo delo p09*" meznih aktivov, ki do danes še niso poka*4^ zaželenih uspehov. Ix'po bi bilo, ec bi lal'^ vzeli » roke časopis „Mladina v naši konuU’1 iu pregledovali dela [«osameznih organizsai' ODGOVOR l RKDNIŠTVA: Dragi T. M.! Tvoje pismo smo v celoti priobčili. Vcd|1^ smo pripravljeni objavljali prisiicvke n«l<11 ljudi v našem mesečniku. Pripravljeni ^j tudi posvetiti celo strun ali še več vas41! v prašanjem, izmenjav cil ju mnenj, uspehon* ; delu. pa tudi grajati zaspanost nekaterih vov. Kakor hitro bo uredništvo imelo dt«v.z in stalnega gradiva za objavo, Ik> uvedlo ^ rubriko .,Mladina v naši komuni". I stanoviti samostojen list oziroma čusol pa bo zelo težko predvsem iz materialnih r,,^j logov, s katerimi sr tudi l«ori naš časopt8 , vsega začetka. Stroški okoli tiska, papirju * ■ so zelo visoki, pri nakladi 3000 izwxlov ^ stane ena številka 200.000.- dinarjev Veseli smo tvojegu pisujte iu [ia bomo .Naše komune« ribliff .1«' [>ris[xjvka; [>ri«ln° ^ vzpodbujajte mladino drugih kmalu lahko izoblikovali v 1 komuni" tudi nihuli bralci. stalen kotiček, |x«svečen vfll« Dopisujte tudi vi v „Našo komuno" KMETIJSKI NASVETI Zadružni odkupi živine '(Tiadaljcvanje in konec) Vsaka žival, ki jo ženemo na odkup, mora '■aeti živinski jxitni list. Živinski potni list je javni dokument, ki dokazuje lastništvo iu pa zdravstveno stanje živali. Kot dokument last-'tistva velja živinski |«>tni list 1 (eno) leto, zdravstveno stanji' pa le deset dni. Živinski P°tni lisi s,. iz,laja na |>odlja{£Ì živinoogledncfja dista. Živinski |«»lni list izda državna uprava (občinski ljudski odbor ali krajevni uradi), je nepravilna, ec izda živinski |>otni list Uslužbence uckj- zadruge, ki za to delo ni ‘pooblaščena od občinskega ljudskega odbora, ; ’n òe potni listi niso žigosani z okroglim ži-fn- Zivinoogledne liste izdajajo napredni ^vinorcjci, ki jih za to delo |M>oldasti ob-^btski ljudski oilbor za eno ali za več vasi, lot dobro j aj/n a j o zdravstveno stanje živali d" »jiliovo kvaliteto. Žival torej, ki nima žmivskega potnega ; (velja tudi za majhne odstavljene pra-: ilclte)> ne sine biti prodana, ne poklonjena in je •>* Smemo prevažati iz kraja v kraj. Živali. jih prodajamo brez živinskih |H>tmli listov, ^ ^ sumljivega ]n>rekla in lastništva. t* so Govorili smo že o odredbi o prepovedi | ^nja telet. Zvezni zakonodajni organ je izdal ,0 udredlso zaradi zaščite prekomernega nego-j ^Podarskegu klanja telet, ki so primerna za : ^je ali za rejo. Zakoli le j hi grajenih in | Stavili telet so velike gos|>odarske napake, j, ^^«vanjc dragocenih živalskih zalog, česar ^ nc more iu ne sme dovoljevati nobena goji ,d>0redua država. Veterinarska in-lekcija skrbi za to, da se določila te odredbe J ^iajo pravilno, to je da gredo teleta tja, >1 il ,n<>r I1" njcni presoji spadajo. Rekli smo že, ^ "a odkupili odrejamo teleta za pitanje, za H m° Pleme)v /a zakol. Tu se odreja, katera M tta gredo za zakol: neozdravljivo obolela j la, teleta z ozdravljivimi obolenji, vendar jj Ujihovo zdravljenje iz gos|HMlarskili razlo-3 I f ,IC 'zpbvra. teleta slabe zgradbe (zaple-I na, p]itva tankih kosti, zadaj špičasta itd.), , **”1 dvojčki (če sta oba telički, sta plodili, 8ta teličku in bikce, je telička neplodna), ateri križanci (džerzi) in morebiti še ne-‘eri dntgi primeri. , Teletu za pitanje so: lepa, pravilno gra-’ zdrava, ješča teleta, primerno težka (namanj čez 100 kg žive teže, ki že jedo in nekoliko prežvekujejo). Teleta zn rejo (pleme) naj imajo poleg žc navedenih lastnosti še dobro poreklo po starših (po materi kravi z le|>o mlečno proizvodnjo in biku dobrih telesnih odlik). Ljudje, ki kvarijo rejsko politiko živinorejske veterinarske služi«: s tem, da teleta sposobna za pitanje in plenic po nedovoljenih ]«iteli spravljajo v klavnice in mesnice, |«iv-zročajo naši živinoreji prav znatne gospodarske škode. Navajamo nekaj primerov prekrškov in kaznivih dejanj v zveži s trgovino živali, posebno s teleti, ki so zaščitena z navedeno odredbo: Preprodaja živali brez predpisanih veterinarskih dokumentov, domači zakoli telet in prašičev in prodaja mesa in mesnih proizvodov za javno potrošnjo, posebno pa prodaja živih in zaklanih telet (kaznivi so tudi domači zakoli in stvarno domača uporaba mesa). Nevarna in neodgovorna je trnovimi z mesoni in mesnimi izdelki, ki potekajo od bolnih in zasilno zaklanih živali in ki ogrožajo človeško zdravje in življenje. Matko Cerar Zaščilno cepljenje psov proli pasji sleklini Zaščitno cepljenje psov proti pasji steklini zaradi preprečevanja in zatiranja živalskih kužnih !k)1cziiì in pa varstva človeškega zdravja se ho izvršilo na območju ObLO Ljubljana-Vic-Rudnik v času od 29* I. do 10. II. 1962 (Odredba jm> sklepu sveta za kmetijstvo z dne 28. XII. 1961 št. 322—4). Na cepljenje je troha pripeljati vse nad šest mesecev stare pse. ki so zdravi in dobre reje. Pse, ki so iz kakršnegakoli vzroka slabe reje, je najbolje oddati konjaeit v kafilerijo. Psa. ki je slabe reje. kaj hitro napadajo razne zajedalske. posebno pa kužne bolezni (trakuIjavost. pasja kuga). Za breje psiec (rodovniške, vredne pasemske živali, lovske psice in psice s j>oseb-nimi lastnostmi in znanjem) in psice s kužki je cepljenje precejšnja obremenitev; rado namreč škoduje živali v spremenjenem fiziološkem stanju. Zato sc je treba glede izvedbe cepljenja posvetovati z veterinarjem za vsak pri- Kliče YU Radiosekcija Vič 3 CDE zelo prizadevna • • • pobudo mladinske organizacije To-in občinskega komiteja LMS smo spomladi leta I'.)54 ustanovili primo- I $>» -tóio ................. “■ ’■ v*"" lovuroc radioklub Vič — s poziv- V aitnkoni VI' 3 CPK. S posredovanjem Mihe Potočnika je sekcija dobila ^hili stavbi Ljudske tehnike. Istega leta Vj'.., ' z,‘ opravljeni prvi izpiti za operatorje T’Ir _ r,>/.rp(lov; dodeljeni so bili pozivni znaki Jitv 3 ,,Z’ YU, 3 IA in YU 3 IR. Konstruktor postaje v sekciji je bil Trček Miha — pozivni znak VI 3 CDE pojavlja v etru še vedno češče kot pozivni znaki drugih ljubljanskih postaj. Takoj ]«> ustanovitvi je mlada sekcija pričela z delom im vseh področjih. \ sekciji je deloval telegrafski tečaj in začetniški A tečaj, v katerem so mladi radioamaterji pridobivali osnovno znanje iz radio in elektrotehnike. Sekcija je takrat organizirala tudi telegrafski tečaj na zavodu za slepo mladino, člani sekcije pa so zgradili tudi 200 Vi oddaj- Mladi radioamaterji so pri delu precej pozorni. TA. Njegov oddajnik je zvesto služil uik za republiški odbor Zveze radioamaterjev ^vcl *n “P^ratorskim generacijam in je do- Slovenije. Največja akcija sekcije v tem času . Prve predelave šele v zadnjem času. pa je bilo sodelovanje z .ILA na jesenskih T 3® že izrabljen in zastarel, vendar »e manevrih leta 1956 v okolici Ljubljano. Na mer posebej. Take živali cepimo šele tedaj, ko sc telo vrne v normalno fiziološko stanje. Glede pasje kuge (štaupe) sumljive pse nc bomo pripeljali na cepljenje, temveč jih bomo prej pokazali veterinarju, da ugotovi, kaj je na stvari, ker se ta bolezen na zbornih mestih ob cepljenju lahko nevarno razširi. 1-ovske družine so pooblaščene, da psi potepuhe iu pse brez gospodarjev, ki se klatijo v gozdovih in njihovi bližini, preganjajo in uničujejo. Take vrste psi škodujejo v gozdu divjadi, prenašajo razne kužne in zajedavske bolezni iz gozda na domače živali in obratno. Cena cepljenja je 300.— dinarjev za psa, občinska taksa 300.— dinarjev za psa čuvaja, 1000 dinarjev za prostega psa, rodovniški psi pa so takse prosti. Rodovnik je treba priložiti pri plačevanju občinske takse in cepitelju pri cepljenju. Pri cepljenju na zbornih mestih hodimo disciplinirani in se vedimo kulturno! Razpored cepljenja za mestni predel je naslednji: (na vaškem predelu občine 1«) objavljeno na krajevno običajen način): Ponedeljek, dne 29. I. 1962, ob 13. uri na Peruzzijevi cesti pri Vrbincu. Torek, dne 30. I. 1962, ub 8. uri na Lavrici pri Mihcu; ob 10. uri na Škofljici pri Robežniku; ob 12. uri v Zelimljah pri Piškurju in ob 13. uri na Pijavi gorici pri Gotu. Sreda, dne 31. I. 1962, od 10. do 15. ure, pri Pušniku na Opekarski cesti. Četrtek, dne 1. II. 1962, od 9. do 16. ure, pri Zavašniku na Viški cesti. Petek, dne 2. II. 1962, ob 9. uri pri Kloba- sarju na Tržaški cesti, Kozarje; ob 11. uri pri Gostilni ,,Pok“ na Brezovici. Sobota ,dnc 3. II. 1962, ob 9. uri, Zadružni dom — Notranje gorice; ob 11 .uri, Zadružni dom — Vnanje gorice. Cepljenje za zamudnike bo v ponedeljek 5. II. 1962, ob 15. uri na Ižanski ceste 30, 6. IT. 1962, ob 15. uri pri Zavašniku na Viški cesti. Kako fe z ljudsko tehniko v naši občini Nagel razvoj tehnike in uvajanje novih telmičnib sredstev na delovnih mestih, v stanovanjih in drugod terja od nas, da v različnih oblikah seznanjamo naše ljudi s tistimi tehničnimi dosežki in novost,kni, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Ljudska telmika je taka množična organizacija, ki skrbi za izpopolnjevanje tehničnega znanja in mladine. Na področja naše občine že sedaj deluje vrsta organizacij LT in to: eksperimentalni kino klub „Unikal—Studio«, kino kluba Ljubljana in „Elektra“:, foto klubi Ljubljana, v Študentskem naselju in na TSŠ. radio klub v študentskem naselju, društvo iznajditeljev Ljubljana, ljubljansko brodarsko društvo, avto-moto društvo Podpeč ter Društva Ljudske tehnike v ,.Tobačni tovarni«, v Velikih Laščah in na Šentjoštu nad Horjulom. Polog navedenih organizacij se kar precej uspešno odvija izvenšolska tehnična dejavnost predvsem v šolah Polhov' Gradec, Horjul, Vič L, Vič II., Vrbovci, Črni vrh itd. Tudi v drugih šolah so precej razvite razne tehnične panoge, izredno pereče pa je za te vrste dejavnosti vprašanje prostorov in delavnic. Od teh šol v občini ima edino šola v Preserju sodobno opremljeno delavnico. V nekaterih šolah je to vprašanje rešeno zasilno, imamo pa tudi precej šol. ki sploh nimajo lastnih delavnic. Kljub pomanjkljivostim, slabi materialni osnovi in pomanjkanju finančnih sredstev’ pa vseeno lahko govorimo o dokajšnjem številu organizacij, ki hi oh primernem vodstvu in usmerjanju lahko predstavljale močno silo v okviru Ljudske tehnike. Oh splošni decentralizaciji našega javnega in političnega življenja se mora tudi Ljudska tehniku s svojo dejavnostjo prilagoditi |H>trc-ham in problemom, ki so in nastajajo v komuni. Zaradi tega je nujno, da tudi v naši občini osnujemo Občinski odl>oi' Ljudske tehnike z vsemi potrebnimi organi, ki hi vodili, usmerjali iu še nadalje tts|>ešno razširjevali organizacijo. Da hi ta‘predlog uresničili, je v prvi vrsti poklicana Socialistična zveza delovnega Ijud- stva, ki naj pa bi seveda, poleg akcije za ustanovitev, poskrbela tudi za najosnovnejše pogoje za uspešno delo. S pravilno pripravljenim programom delovanja Ljudske tehnike v komuni bi lahko začeli reševati vrsto perečih problemov’. V stanovanjski skupnosti bi bila potrebna vzgoja stanovalcev o uporabi raznih tehničnih aparatov v gospodinjstvu, pouk. kako si vsak stanovalec sam lahko popravi manjše okvare, česar naša šibka uslužnostna obrt danes še ne zmore. Kako pomembno je vprašanje udejstvovanja v konkretnem delu pionirjev in mladine v prostem času, nam lahko služi kot dober primer Rožna dolina. Izredno pomembno bi lahko bilo tudi delo pri otroških varstvenih ustanovah. V tovarnah nam lahko organizacija LT gluži v’ več: primerili: strokovno usposablja delavec in pomaga s svojimi predlogi pri odstranjevanju ozkih grl proizvodnje. Sodeluje z nasveti in konkretno pomočjo pri perspektivnem razvoju podjetja. Amaterske dejavnosti (foto, radio, avto-moto, modelarstvo itd.) posredujejo tehnično znanje in st) pil dobri organizaciji lahko zelo dobra oblika aktivne rekreacije. Menimo, dn bi lahko, poleg organizacije LT v Tobačni tovarni, na |>odlagi dobrega in konkretnega programa tlela kaj kmalu zaživele tudi organizacije Ljudske tehnike v Žičnici, „Utensiliji«, ..Iliriji«, kakor tudi v drugih večjih podjetjih. Na koncu bi ponovno poudarili naj bi vodstvo SZDL |«)skrl>elo, tla se vprašanje enotnega vodstva Ljudske tehnike čimprej in uspešno reši. teh manev rili je sodelovalo šest amaterskih postaj in sedem operatorjev, članov sekcije. Zveza je delovala vzorno in komandant manevrov se je v svojem poročilu zelo |>ohvnhit> izrazil o požrtvovalnosti naših operatorjev. Malo zn tem so sc vsi ljubljanski radioklubi. razen radiokluba v študentskem naselju, združili v enega, da bi smotrneje razdelili že itak skromna finančna sredstva. Oti takrat naprej deluje bivši radioklub Vič kot sekcija v okviru ljubljanskega radiokluba. Aktivnost sekcije je po združitvi še narasla. Pričenjajo »e akcije s pionirji; da bi pionirjem praktično jHikazali radiozvezo in da )ii v njih vzbudili zanimanje za radioamaterstvo, iit> bile organizirane zveze med več slovenskimi postajami. Na vsaki jvostaji je sodelovalo tudi nekaj pionirjev, katerim je bil potem, ko je operator vz|>ostavil zvezo, prepuščen mikrofon, tla so se lahko pogovarjali s svojimi tovariši z drugega konca Slovenije. Sekcija je sodelovala pri vseh teh akcijah in član sekcije YU 3 GP je na tekmovanju postaj s pioniriji, ki ga je organiziral letu 1957"' idrijski radioklub, dosegel prvo mesto. Strelci - ponos naše občine TOVARIŠ JANEZ REŽEK, PREDSEDNIK OBČINSKE STRELSKE ZVEZE NAM PRIPOVEDl .IE: Strelska organizacija v občini Vič-Rudnik ima nad 700 članov. Sedanji občinski strelski odbor, sestavljen iz bivšili občinskih strelskih odborov Vič, Rudnik in Dobrova, deluje vsestransko na tem, da bi povečal število strelcev, posebno pa mladine in pionirjev. Občinski strelski odbor poskuša v zadnjem času tudi ponovno oživeti dejavnost strelskih družin Dobrova in Polliov Gradec s pomočjo rezervnih oficirjev, organizacije ZB in ostalih terenskih organizacij. V občinskem strelskem odboru je delo zelo pestro. Posebno važno je poudariti, da sedanji odbor sestavljajo v glavnem le mladi ljudje, ki so zelo disciplinirani, dobri tovariši in pravilno gledajo na razvoj strelstva. Pohvaliti moram dejavnost strelskih družin „Grad-beni tehnik“, „Tehnične srednje šolc“, „Marjan Novak* 1 in „Brdo“ ter drugih, ki pridobivajo ▼ organizacijo mlade ljudi. Strelska družina „Hajko Škapin** v Rožni dolini ima v svojih vrstah 44 pionirjev in mladincev, to število pa bi lahko še povečali, če bi imeli več strokovnega kadra, ki bi vzgajal mladino v strelskem športu. Strelska družina „Diopter“, naša najmočnejša družina, ima v svojih vrstah vključenih precej državnih reprezentantov, ki za^tapajo našo občino tudi izven meja naše domovine. Poznane so tekmovalke Milena Dimičeva, Zvonka Ježeva, Joža Kasteličeva in najmlajša, Tatjana Reboljeva. Lani je Tatjana nastopila v mestu Izbccko na Poljskem in je v močni konkurenci zasedla prvo mesto. Znani pa so njeni uspehi tudi iz dragih tekmovanj. Zenska ekipa občine Vič-Rudnik je lani, v počastitev „Dneva žcna“, ob hudi konkurenci najboljših tekmovalk Slovenije zasedla prvo mesto. Tudi na tekmovanju v Varšavi v letu 1961 so naša dekleta odnesla prvo mesto. Tudi naši moški tekmovalci Jež, Dimic, Planinc in še mnogi drugi odlični strelci so lahko samo v ponos naši komuni. Kaj pa naše podeželske strelske družine ? „Mokrc“ na Igu je ena najmočnejših strelskih družin, saj ima prek 250 članov, mladincev in pionirjev. Njena aktivizacija je bila v zadnjih letih v glavnem pri gradnji strelskega doma. Dom imajo že pod streho, manjka pa jim še precej sredstev za dograditev, tla bi čimprej lahko služil svojemu namenu. Vsekakor pa bodo morali iskati rešitev v čim tesnejšem sodelovanju z ostalimi organizacijami na terenu. Pomudimo se še pri strelski organizaciji v Velikih Laščah. Po podatkih, s katerimi razpolaga občinski strelski odbor, je SD „Ve-like Lnščc“ zelo aktivna, žal pa v ostalih organizacijah posamezniki in to celo odgovorni člani SZDL nimajo pravega razumevanja do razvoja strelstva, kjer je vključeno največ mladine. Z ustanovitvijo občinskega strelskega odbora se je zelo povečala aktivnost strelskih družin „Brdo“ in „Marjan Novak“ na Viču. Z aktivnostjo strelskega odbora in z rednimi treningi je družinama dano jamstvo, da bosta v tekočem letu dosegli še lepše uspehe kot v preteklem letu, ker imata v svojih vrstah kar precej mladine. Strelska družina „Rajko Škapin** v Rožni dolini praznuje letos 10. obletnico ustanovitve. Koliko je vzgojila dobrih strelskih kadrov, katerim je dala pomoč, ko so odšli na odslu-ženje kadrovskega roka, vedo povedati tov. Vlado in Stojan Kejžar, Gombač, Vili Prevc in drugi, ki so se iz pionirjev razvili v prav odlične strelce. Dasiravno je imela družina po ustanovitvi velike težave zaradi finančnih sredstev in prostorov, je s pomočjo SZDL in ostalih množičnih organizacij prebredla vse težave ter je danes ena najbolj aktivnih v občini Vič-Rudnik. Strelski odbor občine Vič-Rudnik pa se večkrat srečuje tudi z raznimi težavami, posebno s finančnimi. Od 16 strelskih družin —■ razen „N. H. Rudija** na Dobrovi, „Polhov Gradec**, „Lavrica“, „Partizan“ v Škofljici in „Kurešček“ v Želimljah, ki so precej pasivne — jih je enajst, ki so zelo aktivne ter imajo stalne treninge in tekmovanja. Za to porabijo ogromno tarč in municije, plačati pa je treba Ittfli prevoze na tekmovanja, zaradi česar so vse stalno v hudih finančnih težavah. Potrebna jim je javna pomoč. Strelci razumejo težko finančno stanje občine, razumejo, da ima občina še nmogo drugih nerešenih perečih problemov, vendar pa tipajo na razumevanje merodajnih krogov. V razmišljanju, kako priti do potrebnih finančnih sredstev se je med nami pojavila ideja, da bi v bližini zoološkega vrta postavili strelsko lopo za zračno puško. S tem bi pridobili dodatna sredstva, saj je znano veliko zanimanje občinstva za streljanje. Znesek 20 do 30 din za posameznika ni takšen problem, celodnevno pa se že nabere lepa vsota, posebno ob nedeljah. Iz teh pridobljenih sredstev hi strelskim družinam lahko nudili večjo finančno pomoč. Razumljivo je, ako bo naša organizacija našla pravilno pot do drugih organizacij, sc bodo tudi razna druga vprašanja v bodoče laže Tatjana Rebolj in Bogdan Jež, člana strelske družine ,,Diopter“, sta po svojih uspehih znana doma in v tujini. reševala. Pravilna in dobra vzgoja strelskih kadrov, tesna in vsestranska povezava z ostalimi organizacijami na terenu, posebno pa s SZDL, bo naše strelske vrste ponmožila in okrepila. Klice YU 3 CDE Nadaljevanje s 7. strani Pomembno je tudi sodelovanje članov sekcije s šolstvom. Člani so votlih in še vodijo radioamaterske krožke na ljubljanskih gimnazijah in na osnovnih šolali in njihovim prizadevanjem sc lahko v veliki meri zahvalimo za porast članstva v radioklubu in porast zanimanja za tehniko sploh. Delo v sekciji sami, to je na oddajniku, pa je počasi upadalo. Aparature so bile iztrošene ter tehnično zelo slabe in zanimanje za delo z njimi je pojemalo. Položaj sc je izboljšal, ko je vodja sekcije, Gliha Tone, YU; 3 CG, zbral okrog scile najaktivnejše člane in pričeli so »e obupni napori, kako iz stare aparature napraviti nekaj, kar bo vsaj za silo še ustrezalo namenu. Mnogo se ni dalo storiti. Za silo ao usposobili oddajnik tako, da sedaj dela brez večjih okvar. Zato pa so morali člani sekcije pokazati veliko požrtvovalnost in mnogo materiala, vgrajenega v oddajnik, je prišlo iz njihovih lastnih sredstev. Velik problem je predstavljal sprejemnik in za vsako večjo akcijo ali tekmovanje si ga je bilo treba izposoditi drugje, šele pred kratkim je ljubljanski radioklub dodelil sekciji v znak priznanja nov sprejemnik; to pa je pravzaprav tudi edina res dobra aparatura, Id jo ljubljanski radioklub premore. Požrtvovalnost članov se je takoj izkazala pri uspehih na tekmovanjih. Sekcija je dosegla prvo mesto v tekmovanju za pokal IEV 1960, drugo mesto v tekmovanju za pokal SR.I (Sa-vez radioamatera Jugoslavije), sodelovala je v tekmovanju H 22, ki ga organizirajo švicarski radioamaterji in, čeprav še niso znani rezultati, je verjetno dosegla prvo mesto v Jugoslaviji. 1 udi posamezni člani sekcije so dosegali lepe uspehe. Na zboru SILI v Beogradu je YU 3 GP dosegel tretje mesto v sprejemanju telegrafije na sluh. O aktivnosti članov priča tudi polna stena diplom v prostorih sekcije. Diplomo HSC — to je članska diploma nemškega kluba najboljših telegrafistov — imata dva člana sekcije. Kratica pomeni lligh Spced Club. Poleg lahko vidimo šc diplome: WASM-Workcd ali Svvcden, ki jo podeljuje švedska amaterska organizacija za vzpostavljene zveze z vsemi švedskimi pokrajinami, OHA, diploma finskih radioamaterjev za vzpostavljene zveze z vsemi finskimi pokrajinami, kar dve diplomi za zveze z vsemi kontinenti, ena izdana od ameriške zveze radioamaterjev, druga pa od češke. Diploma Združenih narodov za zveze s štiridesetimi državami, članicami OZN. In še in sc . .. Poleg tega je sekcija usposobila tudi svoje ozvočenje. S to aparaturo je bila ozvočena tudi prireditev za Dan mladosti na otroškem igrišču v Tivoliju. To je bil njen ognjeni krst, ki ga je dobro prestala. Tako je bilo v preteklosti. In bodočnost? Najbolj nas skrbi prav sprejemna in oddajna aparatura. Delo na oddajniku je pač hobby večine amaterjev in če popusti oddajnik, bo popustilo tudi zanimanje za vse ostalo delo. Naj omenimo, da se na oddajniku usposabljajo kvalificirani telegrafisti za JLA. Sedaj deluje oddajnik povprečno po osem ur na dan, včasih pa tudi po nekaj dni nepretrgoma. Da to ne bo šlo več dolgo, kaže žalostna izkušnja iz letošnjega tekmovanja za [Mikal JEV, ko je sekcija zaradi k varov na aparaturah dosegla le tretje mesto. A sekciji je sedaj nov telegrafski tečaj, ki ga obiskujeta tudi dve tečajnici. Glede na to, da ženska mladina ne kaže toliko zanimanja za tehniko, je lep uspeh, da ho imela sekcija po končanem tečaju kar tri operaterke, kar bo za Slovenijo verjetno rekord. Upoštevanja vredno pa je tudi to, da se bo po končanem tečaju število aktivnih operatorjev na oddajniku podvojilo, kar bo zanj resna obremenitev spričo stanja, v kakršnem je sedaj. Preostane samo upanje, da bo zdržal, kajti, če ne bo, sc bo spet treba zateči k privatnim sredstvom, ali bo pa konec vsega. In potem, bomo prenehali ? Upajmo, da ne. Sekcija dela torej kar s polno puro, kljub majhnemu številu aktivnega članstva, kajti mnogo članov se šele uči in se pripravlja, da bodo lahko tudi sami nekoč prijeli za delo. Veliko večji napredek pa bi sekcija dosegla, če bi imela več sredstev. Pohvaliti pa je treba vodjo sekcije, Gliho Toneta, kajti predvsem po njegovi zaslugi je sekcija Vič danes najaktivnejša v Ljubljani. Lep uspefi sindikalnih športnikov Vič-Rudnik Dogodek, o katerem pišemo v naslednje®| sestavku, je sicer že nekoliko odmaknjen vendar ga zaradi pomembnega uspeha sin$' kalnih športnikov Viča in Rudnika prav omenjamo. V okviru proslav Dneva republike jc tudi lani — to pot že drugič |>o vrsti— org*'i nizirano medobčinsko tekmovanje sindikalw* reprezentanc ObSS v namiznem tenisu, kcgljJj nju, streljanju in šahu. Nastopale so ekil** vseh ljubljanskih občin, med njimi tudi 211 stopniki ObSS Vič-Ru* J1 imel ObSS Center. Res, da so nekatere ekipe sestavljali zn®"' tekmovalci, ki jih srečujemo na rednih t^‘knl,, vanjih v okviru posameznih panog, vendar ** bile tekme zelo zanimive, v nekaterih pri®* rib celo dramatične. Hud boj se je vnel pri streljanju, kegljanju in šahu, kjer s® zastopniki posameznih občin razdelili mesta '*j s tesno razliko v točkah. Mednje so se krep*i vrinili tekmovalci občine Vič-Rudnik, ki so ^ priborili lepi zmagi v streljanju in šahu, celoti pa so dosegli, kljub ostri koiikurc:)l častno drugo mesto za Centrom, ki si je P1'j boril [Mikal zmagovalca že drugo leto [>o vr®*lj To pomeni, «la je rekreativni šport v ok®11 občine Vič-Rudnik precej razvit in je poffl*I', j ben činitelj v okviru naše družbene dejavno#1 Kot se torej telesna vzg«ija v naši občin* ! nekaterih panogah po kvaliteti uspešno k® S celo v republiškem in zveznem merilu, kaže, da naj«lejo [loleg ?p«irtnih društev razvedrilo v rekreacijskem športu tu