fehaia raak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstr^ske dežele & K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošiija do odpovedi. — Udje „KatoL tokovnem društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za taacrate m plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne ogla&e primeren popust. Inseratl se sprejemajo do torka opoldne. — zaprte reklamacije so poštnino proste. List ljudstvu V pouk in zabavo. Rusi in Francozi vpadajo na Nemško. — Nemci zasedajo ruska mesta. — Rusko pristanišče Libav gori. — Italija gre z nami. Rusija • © ® muniji. ■Tudi Italija, Turčija in Švedska so mobilizirale. Lahko rečemo, da je sedaj cela Evropa v orožju. Vsak trenotek nam prinese novo sliko svetovnega položaja. V soboto, dne 1. avgusta popoldne, je odredila Nemčija mobilizacijo. Kot odgovor na francosko mobilizacijo je prišla vest, da je italijanski kralj tudi svojo armado dal mobilizirati. Vrhu tega sta dali tudi Švedska in Turška mobilizirati. Razmere so trenotno te: Na eni strani stoji Srbija, Rusija, Francija — na drugi strani Avstrija, Nemčija in Italija. Anglija še vedno ne pokaže svojih kart. Rumunija se vedno bolj nagiba na našo stran. Turčija bo gotovo proti Rusiji, Bolgarija gotovo proti Srbiji. Grčija ostane nemara vsled vpliva nemškega •cesarja nepristranska, Švica, Nizozemska in Belgija se nagibajo k nam. Švedska je odločno proti Rusiji. Danska in Norveška ostaneta nepristranski, Za hrbtom Rusije vstaja Japonska. Prihajajo celo glasovi, da sta Avstrija in Japonska sklenili zvezo proti Rusiji, da si v vojni druga drugi pomagata. Položaj torej ni tako hud za nas in radi tega nam ni treba izgubljati poguma. Lastna moč, prijateljev pomoč in blagoslov božji — zmaga mora biti na naši strani. Nemška napove Rusiji vojsko. Petrograjski nemški poslanik je v soboto, dne 1. avgusta ob 548, uri zvečer v imenu svoje vlade izročil v ruskem zunanjem ministrstvu napoved vojske. Nemčija zasede. Luksenburg. Nemške vojne čete so zasedle Luksenburg, da varujejo ondotne, v nemški upravi se nahajajoče železnica. — Velika vojvodina Luksenburg je samostojna, neodvisna država med Francijo, Nemčijo in Belgijo. Prebivalstva ima 236,543. Vladarica je sedaj 20-letna velika vojvodinja Marija Adelheid. Luksenburg meji proti zahodu in severu na Belgijo, proti jugu na Francijo in Nemško-Lotrinško, proti vzhodu na prusko porensko pokrajino. Rusi napadejo Nemčijo. Rusi so začeli takoj, ko jim je Nemčija (v soboto) napovedala vojsko, sovražno nastopati, že v nedeljo, 2. avgusta ob 4. uri zjutraj, se je velikemu generalnemu štabu v Berolinu poročalo to-le: 1. Danes ponoči so ruske patrulje streljale na nemške patrulje na nemški meji. Napad je bil odbit. Na nemški strani sta bila 2 vojaka lahko ranjena, Izgube Rusov niso znane. Rusija je torej napadla nemško državno ozemlje in s tem začela vojsko. 2, Na nemško patruljo pri Prostkenu, ki je bila 300 metrov tostran državne meje na nemških tleh, je streljala že v soboto popoldne neka ruska patrulja. Izgub ni bilo na nobeni strani. 3. Rusi so streljali tudi pri Hovu na nemške delavce, ki so se umaknili. 4. Na železniškem mostu pri Torunu je hotel neki mož vreči bombo iz vlaka, toda pravočasno so ga prijeli. 5. V Ejdkunenu je vpadla neka ruska patrulja. Poštni urad Bilderveičen je po gotovih poročilih uničen. Sovražnik je prekoračil na več krajih mejo. 6. Dosedaj je prišlo na rusko-nemški meji le do majhnih prask kavalerije. Pri Johanisburgu, katerega brani eskadron nemških dra:;oncev, se vršijo ravnokar napadi. Na ruski strani je padlo okrog 20 mož, na nemški strani je le več lahko ranjenih. Francozi napadejo Nemce. Kakor hitro je Nemčija napovedala Rusiji vojsko, je tudi Francija začela proti Nemčiji sovražno nastopati. Poročila iz Berolina z dne 2, avgusta naznanjajo naslednje francoske napade: 1. Ravnokar je dospelo vojaško-uradno poročilo, da so francoski zrakoplovci blizu Norinberga vrgli bombe. Ker vojna med Francijo in med Nemčijo ni napovedana, se je s tem zgodil zločin proti mednarodnemu pravu. 2. Pri Valbeku je hotelo 80, v nemške uniforme preoblečenih francoskih oficirjev na avtomobilih vdreti na nemško zemljo. Poskus se je ponesrečil. 3. Nad nemškim ozemljem so zapazili že 3 francoske zrakoplov. Enega se je Nemcem posrečilo zadeti, da je padel na zemljo. 4. Iz Meca se poroča, da so zgrabili pomorskega zdravnika, ki je v družbi z dvema francoskima o-ficirjema hotel v studence spustiti glivice, ki povzročajo kolero. K sreči so ga dobili ter ga na prekem sodu ustrelili. 5» Več kompanij francoskega vojaštva je prekoračilo nemško mejo ter zasedlo nemške kraje Gotes-tal, Meceral, Markirh in Sluhtpas, Dokazano je tudi. da je več francoskih zrakoplovcev letelo čez Belgijo in Nizozemsko na Nemško, Nemške čete zasedle tri ruska mesta. Berolin, dne 3. avgusta. Nemške obmejne čete so v ponedeljek, dne 3. avgusta dopoldne pri Dublinu po kratkem boju zasedle ruski mesti Censtohov, Bendzin ter mesto Kališ, severno od Genstohova. Mesto Censtohov leži v ruskem okrožju Pe-trikov v vojaškem okraju Varšava na reki Varti ob železnici Varšavar-Dunaj. Censtohov je slovita poljska božja pot s čudežno podobo Marije, katero so pa že pretekli teden odpeljali iz samostana v notranjost dežele. Censtohov je zgodovinski kraj in se je 1, 1665 trdovratno branil zoper armado švedskega kralja Karla Gustava, L. 1813 je prišlo mesto v rusko last Od tedaj so odstranili tudi stare mestne utrdbe. Mesto Bendzin leži v kotu med Galicijo in Slezijo ob železnici Varšava—Dunaj v pokrajini Ki-elce. Mesto Kališ je glavno mesto okrožja KaliS in leži na reki Prosna. Pri mestu se križata dve železnici, namreč Varšava—Kališ in Sagau—Kališ, Kališ šteje 24.000 prebivalcev. Dne 29. oktobra 1706 se je pri Kališu vršila velika bitka med Rusi in Švedi, V tem mestu se je dne 28. februarja 1813 sklenila ru-sko-pruska zveza proti oesarju Napoleonu. Vojska na morju. Dne 3. avgusta. Mala nemška vojna ladja (križarka) „Augsburg" poroča po brezžičnem brzojavu v nedeljo, dne 2, avgusta ob 9. uri zvečer: Bombardiramo (obstreljujemo) rusko vojno pristanišče Libav, Smo v boju s sovražno križarko,. Položili smo mine. Vojno pristanišče Libav gori. * * * Libav je močna ruska obmejna trdnjava prve vrste in leži ob morski ožini, ki vieže Vzhodno morje z Libavskim morjem. Pristanišče Libav je skoro vedno prosto ledu, kar je za pristanišča v severnih morjih velika ugodnost. Ze švedski kralj Karl XII, si je izbral Libav kot zbirališče njegovega brodovja ter je dal mesto močno utrditi. Mesto ima s posadko vred 70.000 prebivalcev. V Libavu so izborna morska kopališča in sloviti žvepleni vrelci. Libav ima zelo razvito morsko trgovino ter je edino rusko vojno pristanišče, ki je celo leto brez ledu. Mogoče je, da se bodo v bližini Libava vršili med nemškim in ruskim vojnim brodovjem hudi boji, Rtusija je dala zadnja leta mesto od morske strani močno utrditi, ker je jasno, da bo Libav od sovražnih ladij, ki bi priplule od jugozahoda, najprvo napaden. Proti suhi strani mesto ni tako močno zavarovano. Posadka na deželi obstoji samo iz obmejnih straž, ki se zbirajo v pokrajinah Kurlandija in Samogitija na petih glavnih krajih. Kako stojimo. Avstrija še Rusiji ni napovedala vojske, čeprav sta že naš poslanik v Petrogradu in ruski na Dunaju pripravljena, da odpotujeta. Da bo Avstrija Rusiji napovedala vojsko, to je brezdvomno, ker je v to zavezana po pogodbi z Nemčijo, Toda Avstrija previdno čaka na ugoden trenotek, da izpolni svojo zavezniško dolžnost nasproti Nemčiji. Rusija se še bržkone ni odločila, kje bi postavila svojo armado nasproti nam, ali ob severni ali vzhodni meji. V par dneh bomo vse videli in vedeli. Francoski in ruski vpadi na Nemško. Bilo bi krivo, ako bi kdo prvim vpadom Francozov in Rusov na Nemško pripisoval kako posebno važnost. To so večinoma opazovalni pohodi ruskih predstraž in francoskih zrakoplovcev. Prava vojska se še ni začela in se tudi prihodnje ne bo. Pomislili je treba, da Rusija ni sposobna hitro mobilizirati žo zaradi pomanjkanja cest in železnic. V Franciji gre že lažje in hitreje. Najnovejia por&šiia se nahajalo pred inserati. V vsakem človeku se mora vzbuditi čut studa in ogorčenosti, ko sliši, da je francoski zdravnik hotel zastrupiti studenec z glivicami, da razširi kolero. Tako se med omikanimi narodi tudi v vojski ne dela. Italija mobilizira. Kako se bo zadržala Italija, ako izbruhne svetovna vojska na vseh koncih in krajih, je dosedaj še precej nejasno. Določbe o zvezi med Italijo, Avstrijo in Nemčijo se niso nikdar objavile. Vendar se misli, da mora Italija po tej pogodbi ostati nepristranska, dokler se Avstrija in Nemčija bojujeta samo z Rusijo. Kakor hitro pa poseže tudi Francija vmes, potem nastane tudi za Italijo dolžnost, da prime za orožje. Včeraj, dne 3. avgusta, se je razglasilo, da tudi Italija mobilizira. To bi bil potemtakem odgovor na mobilizacijo Francije. Italija ne bo šla nerada v to vojsko, kajti ako bo zmagala trozveza Avstrija—Nemčija—Italija, potem je upati, da Italija največ pridobi. Italijani si želijo otok Kors'ko, pokrajino Savojsko, Nico in v Afriki Tunis. To bi bil krasen vojni plen, ki je za Italijane več vreden kakor vse italijansko ozemlje v Avstriji. Turčija pod orožjem«, Carigrad, dne 3. avgusta. Razburljivi dogodki v Evropi in mobilizacija turške armade, katera se je preteklo noč z bobnanjem po mestu naznanila, je vzbudila splošno presenečenje. — Cez celo Turčijo je proglašeno obsedno stanje. Turške trgovske ladje so prekinile svojo službo v Črnem in Egejskem morju. Uradni list je razglasil, da je turška vlada za celo Turčijo določila odlog tožb (moratorij), ki ostane v veljavi mesec dni. Turška državna železnica je radi preteče svetovne vojske zaključena. Predsednik Ali! je imel govor, v katerem je povdarjal, da bodo vsi turški državljani v teh resnih časih stali ob strani svojega sultana in svoje vlade. v Švedska mobilizira. Švedska je dosedaj vedno zatrjevala, da bo o-stala v svetovnem spopadu nepristranska. Tega ji ni nihče prav verjel, ker je znano švedsko sovraštvo proti Rusom. Sedaj je prišlo poročilo, da Švedska mobilizira, kajpada ne proti nam, Rumunija prihaja k nam? Iz Rumunije prihaja važna izjava, da je namreč cesar Viljem brzojavno vprašal kralja Karola, kako se misli zadržati v bližajoči se svetovni vojski. Kralj Karol je odgovoril, da bo ostal zvest določbam vojaške pogodbe z Avstro-Ogrsko na strani Nemčije in AvstrcHOgrske. Ako se to obistini, potem je naš položaj nasproti Rusiji zopet zelo ugodnejši. Anglija čaka. Anglija se še do danes ni odločila, ali ostane nepristranska ali pa pomaga Franciji in Rusiji, Sodi se splošno, da bi Anglija gotovo ne posegla vmes. ako bi bila samo Rusija zapletena v vojsko, Rusija je Angliji v Mali Aziji in Perziji nevarna, vsled tega bi ji Anglija privoščila ponižanje. Drugače je, ako napade Nemčija Francijo, katero bo Anglija tudi v bodoče potrebovala za svojo zaveznico v Sredozemskem morju,. Zato je bila Nemčija ves čas bolj popustljiva proti Franciji kakor proti Rusiji. Mogoče, da ostane Anglija še nepristranska, dokler ne pride francosko brodovje pred nemškim, oziroma pred avstrijsko-itali-janskim, v nevarnost. Avstro-Ogrska, Nemčija in Rusija. Vse časopisje stoji pod vtisom objav glede brzojavk med nemškim cesarjem in ruskim carjem. Ta razkritja so pokazala, da je ruski car varal nemškega cesarja. Ko je v Berolinu prosjačil za mir, med tem je doma brusil orožje za nemškega cesarja, dal je proti Nemčiji mobilizirati. K tem razkritjem izve „Neues Wiener Tagblatt" od popolnoma zanesljive strani, da so ruski zunanji minister, ruski vojni minister in šef ruskega generalnega štaba soglasno in nepozvano zagotovili tudi avstro-ogrskemu veleposlaniku, da Rusija ne namerava proti Avstro-Ogrski nikakšnih sovražnosti. Kljub temu pa je ruska vojna uprava odredila mobilizacijo 16 armadiijh zborov proti avstrijski severni meji. List dostavlja še sledeče: Tc neverjetno dejstvo, ki se protivi zapadno-evropskim pojmom, je le 'člen v izkušnjah, ki jih je doživel nemški cesar Viljem v trenotku, ko je s sliko svetovne vojne pred očmi še enkrat sklenil, posvetovati se s svojim prijateljem in zaveznikom, aJli bi se nevarnost ne dala vendar odstraniti. Odgovor na to brezprimerno izzivanje ruskih vladnih oblasti je bil dan, da se je ožigosala carjeva neodkritosrčnost in Rusiji napovedala vojna. Kocka je sedaj padla, njena podoba kaže na vojno. — Isti list poroča nadalje, da sta imela nemški veleposlanik na Dunaju, pl. Tschirski in italijanski veleposlanik na Dunaju, vojvoda Avarna, opetovano posve- tovanja z avstrijskim zunanjim ministrom, grofom Berhtoldom. List prinaša tudi vest, da se je ruski veleposlanik Sebeko posvetoval ob uri popoldne % ure z grofom Berhtoldom. Rusija naliujskana od Srbov. Ko se je 1. 1908. Bosna in Hercegovina prikla pila Avstro-Ogrski, se je razšlo po Rusiji na stotine Srbov, ki so z neverjetnimi lažmi in nenadkriljivo spretnostjo začeli vznemirjati najbolj občutljivo struno ruske narodne duše. Po posredovanju teh srbskih političnih agentov se je govorilo in pisalo samo o tem, kako vsa katoliška Avstrija nespravljivo mrzi pravoslavno Rusijo, kako Avstrija z najmočnejšo silo in neštetim zlatom, zavaja pravoslavne h katolicizmu, kako vse, zlasti pa pravoslavne Slovane, davi in preganja, tu in tam hujše kakor Turke, in da avstrijski Habsburžani ne mislijo in ne sanjajo o ničemur drugem nego o tem, kako bi čim prej spuntali vse poljske in rusinske dežele v Rusiji in kako bi Rusijo potisnili ne samo za Vislo in Dnjeper, ampak tudi za Volgo. Vsa ta strup brezdušnih laži, vbrizgavan neprestano v imenu svetega pravoslavja, je dosegel ko-nečno svoj cilj, Rusija grozi Rumuniji Rusija je zaprla celo mejo nasproti Rnmaniji. Vlaki vozijo le do meje. Ob meji se «hirajo velike vojaške množice. Vedno prihajajo vlaki z novim vojaštvo®. Obmejnega rnmnnskega prebivalstva se je polotil velik strah. Iz tega poročila bi sledilo, da bo Rnsija skozi Rnmnnijo prodirala proti Avstriji. Z avstrijsko-srbskega Dne 3. avgusta. Na srbskem bojišču se včeraj, v nedeljo, dne 2. avgusta, ni zgodilo kaj posebno važnega. Zbiranje vojnih sil se vrši gladko po določenem načrtu brez bojev. Čeprav z ozirom na sedanji položaj na bojišču, ni računati, da bi se te dni tu zgodilo kaj važnejšega, vendar se od uradne sitrani izda vsak dan dvakratno poročilo, da se ustreže radovednosti občinstva. V sedanjem času, ko živimo v dobi splošne napetosti, naj nihče ne postane nepotrpežljiv, ako se položaj na bojišču počasno razvija in naj tudi ne veruje raznim neresničnim poročilom, ki se razširjajo. Vsak trezno-misleč človek naj ima toliko razsodnosti, da ne bo slepo verjel raznim neosnovanim govoricam in poročilom, ki se širijo od ljudi in gotovih časnikov, ki pravijo, da so novice iz vojske izvedeli od „posebne strani" ali od v to „poklicanih oseb". Res je, da strogo uradno nadzorovanje novic z bojišča pospešuje med ljudstvom lahkovernost, toda zopet je treba povedati, da oblasti gledajo le na to, da ostane razvrstitev in število čet na bojišču tajno. Poročila o res izvršenih dogodkih na bojiščih se javnosti takoj naznanijo, četudi kratko in brez navedbe čet, ki so bile v boju. Dnevno povelje, na vojake v Bosni. Korni poveljnik baron Appel v Sarajevu je izdal na vojake 15, kora to-le dnevno povelje: „Njegovo Veličanstvo, naš najmilostlivejši cesar in kralj, je, zaupajoč v svoji vedno zvesti armadi in oprt na svoje dobro pravo, odpovedal Srbiji mir. Težkih dvomov nas rešujoča beseda je padla. Silen vihar dolgo časa zadrževanih čustev resničnega navdušenja za čast in veličino domovine se ori po daljnih planjavah naše monarhije. Ne proti srbskemu narodu, ne proti srbskemu plemenu, od katerega jih toliko v naših vrstah vrlo izpolnjuje svoje dolžnosti, je naperjeno naše o-rožje. Vsem onim, ki odkrito čuvajo zvestobo prejas-ni vladarski hiši in monarhiji, stiskamo podano bratsko desnico. Započeli smo vojno proti slabi vladi srbske kraljevine, ki je odklonila kazen za zločin, ki so ga izvršili njeni podaniki, proti onim zaslepljenim voditeljem, ki so že leta v besedi in pismu nekaznovano rogovilili proti dostojanstvu in obs oju naše monarhije, in ki so si svoje zločinsko delo preko meja naše domovine drznili udejstviti z zaničevanja vrednimi sredstvi. Dvigamo orožje proti morilcem in njihovim zaplotnikom, katerim sta padla kot žrtvi v Sarajevu prestolonaslednik in njegova soproga kot mučenika za bodočnost domovine. Naj čutijo vašo maščujočo roko, zakaj vi ne boste preje mirovali, dokler ne da zadoščenja na tla zrušeni sovražnik za to, kar je zagrešil". Dnevno povelje se sklicuje na vojaške vrline in zaključuje: V božjem imenu v boj! Obstreljevanje Belgrada. Se enkrat se od uradne strani zatrjuje, da naša artilerija pri Belgradu ni streljala na celo mesto. Resnica je ta-le: Iz Belgrada se je streljalo na nase čete, posebno na naše donavske ladje. Kroglfe so zadele in ubile večnašihkapitanovinvoja- k o v. Samoumevno, da so tudi naši morali odgovoriti in streljati tudi na poslopja belgrajskega mesta, iz katerih so prihajali sovražni streli. Sicer pa se je naše vojaštvo držalo, kakor se je že enkrat poročalo, določb mednarodnega prava, in le, kjer so jih Srbi pris 11 i, se je naredila izjema. General Lravdon. Narodna pesem. 1. Oj, stojaj, stojaj Beli grad, Za gradom teče rudeča kri, Za gradom teče rudeča kri, Da b' gnala kamne mlinske tri. 2. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži; On hoče 'meti Beli grad In turško vojsko pokončat'. 3. Ošabni Turk se mu smeji In Lavdonu tak' govori: „Si prišel mene ti častiti, Al' prišel zajcev si lovit?" 4. „Ne prišel zajcev sem lovit, Al' prišel tebe sem častit: S svinčen'mi kroglam' te škropil In s črnim prahom bom kadil." 5. Cesarske puške pokajo, Se turške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, • Se Turki z grada vlečejo. 6. Glej, tak' mogočni Lavdon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beli grad stoji, Naj slava Lavdona slovi. Kaj pripovedujejo srbski begunci. V Bolgarijo je pribežalo zadnje dni veliko število srbskih dezerterjev (beguncev). Soglasno pripovedujejo, da se nahaja srbska armada v naravnost obupnem položaju. Avstrija je Srbijo z vojno napovedjo presenetila. Nič ni bilo pripravljeno,. Primanjkuje živil, streliva in orožja. Armada se zbira brez vsakega načrta. Vse je brez poguma. Srbski vojvoda Putnik -- smrtnone.varno bolan. Načelnik srbskega generalnega štaba, vojvoda Putnik, katerega so naše oblasti začetkom napetega razmerja med Avstrijo in Srbijo zaprle in zopet izpustile, je neprenehoma v bolniški postelji, od kar se je vrnil v Srbijo. V soboto, dne 1. avgusta, bi ga bilo skoraj zadušilo, ker ima hudo naduho,. Morali so ga na vratnem jabolku operirafci. Operacija se je sicer posrečila, a zdravniki nimajo upanja, da bi še ozdravel. Pazite na hujskače! Uradno se razgaša: Kakor pravijo zanesljiva poročila, se nahaja v naši državi veliko število ljudi, ki hujskajo k puntu in spravljajo na ta način javni in državni red v n a j_ večjo nevarnost. Vsled tega se vsi poživljajo, da iz domoljubnih ozirov, kolikor le mogoče, podpirajo uradne osebe, ki si prizadevajo, da v vsakem oziru onemogočijo te nevarne ljudi. Pazite torej prav skrbno, tako lahko vsakdo sodeluje za uspeh in srečen izid vseh državnih podvzetij. Tozadevna resna obvestila se tudi lahko pošiljajo na vojni nadzo-rovalni urad v vojnem ministrstvu na Dunaju, Kolera v Rusiji. Glasom uradnih vesti se je pojavila v Rusiji v podolskem vladnem okrožju azijska kolera. Prizadeta so sledeča okrožja in sledeče občine. Okrožje Braz-law, Gajzyn, Jambol, Litin, občine Litin, Mikuliznv, okrožje Vinica, oblčine Jurkawoy, Kutišy, Lemešow-ka, Lilinzy, Mahuovvka, Potoki, Stanislawčik, Woro-silowka in Smerinka. Cesarjev brivec. -- Cesar se. bo sam bril. Mobilizacija je zadela te dni tudi našega cesarja. Poklican je bil namreč k vojakom cesarjev brivec. Mož je mislil, da je bolj potrebno, da bi bril cesarja, nego da bi šel pod orožje. Ko je te dni zopet enkrat bril cesarja, je brivec porabil priliko in je vladarju ljubeznjivo namignil, češ, kako neprijetno bo za Nj. Veličanstvo, ako bi on (brivec) moral na vojsko. Ko reče brivec cesarju: „Veličanstvo, jaz sem danes tu dala vojne. (Uradno.) Avstro-Ogrska še Rusiji ni napovedala vojske. To se ni zgodilo, ker bi morda ne vedela, kaj je njena zavezniška dolžnost, ampak ker želi, da Rusija prej razločno pokaže svoje karte. Nemčija odpokliče svojega poslanika iz Pariza. Berolin, 3. avgusta. Uradno se poroča: „Dosedaj niso prekoračile nemške čete, kakor jim je bilo zaukazano, francoske meje. Vkljub temu pa napadajo že od včeraj francoske čete, ne da bi bila napovedana vojska, naše obmejne postojanke. Čeprav nam je francoska vlada še pred nekaterimi dnevi naznanila, da ne bo prekoračila 10 km širokega, nezasedenega pasa ob meji, so vendar njene čete prekoračile nemško mejo na raznih točkah. Francoske stotnije so že včeraj ponoči zasedle nemške kraje. Zrakoplovci z bombami napravljajo že od včeraj neprestano zračne polete na Badensko, Bavarsko in preko Belgije na Porensko ter skušajo poškodovati naše železnice, S tem je začela Francija z napadi in ustvarila vojno stanje. Varnost države nas sili, da se branimo. Cesar je že izdal tozadevna povelja. Nemškemu poslaniku v Parizu je zaukazano^ da zahteva svojepotneli-ste." Pariz, dne 3. avgusta. Nemški poslanik pl. Soen je zahteval od francoske vlade svoj potni list. Tudi francoskemu poslaniku Kambonu vBero-linu se je dne 3. avgusta izročil potni list_ NemčijagrcziBelgijizvojsko. Bruselj, 4. avgusta. Nemška vlada se je obrnila na belgijsko vlado ter zahtevala, da dovoli njenim četam korakati skozi belgijsko mejo. Nemška vlada je prestavila, da Belgija sama ostane nedotaknjena in da ji jamči za vsako škodo, ki bi nastala Belgiji, Belgijska vlada je to zahtevo odklonila, tudi ko ji je Nemčija stavila rok za premislek. Nato je nemški poslanik zapustil glavno mesto Belgije, Bruselj. Dvor in vlada so se baje preselili v Antverpen. Veličastni prizori v nemškem državnem zboru. V torek, dne 4. avgusta ob 1. uri popoldne se je sešel nemški državni zbor v kraljevem gradu v Be-rolinu. Otvoritev je bila izredno slovesna, Navzoča je bila tudi cesarica in prestolonaslednica. Cesar je pre-čital z mogočnim glasom prestolni govor, ki je bil mnogokrat prekinjen z odobravanjem. Ko je omenjal umor našega prestolonaslednika, tresel se mu je glas. O Rusiji je govoril trdo. Nepopisno pa je bilo navdušenje, ko je omenjal zavezniške dolžnosti Nemčije napram Avstro-Ogrski. Ko je prečita! prestolni govor, začel je prosto izvajati: „Citali ste, gospoda moja, kaj sem govoril z balkona svojega gradu. Hočem še enkrat ponoviti: Ne poznam nobene stranke več, ampak samo Nemca, in v znamenje, da ste res odločeni brez razlike strank, stanu in vere, iti z menoj čez drn in strn, v silo in smrt, pozivam načelnike strank, naj vstopijo naprej in položijo obljubo v moje roke!" Navdušeno ploskanje je sledilo tem besedam. Načelniki strank so stopili naprej in cesar jim je krepko stisnil roko. Nato se je zapela nemška cesarska pesem in poslanci so se razšli, Vse je bilo radostno in navdušeno ginjeno. Iz govorov nemškega cesarja in kanclarja. Nemški oesar je v svojem govoru pred državnimi poslanci omenjal: „Že se je zdelo, da so na Balkanu minule največje nevarnosti. V tem se je odprl nov prepad. Umorili so mi mojega prijatelja Franca Ferdinanda. Moj visoki zaveznik, cesar in kralj Franc Jožef, je bil prisiljen, da prime za orožje. Moral je to storiti za varnost svoje države nasproti nevarnemu hujskanju sosedne države. Pri tem je moji zaveznici zastavila pot ruska država ... S težkim srcem sem zaukazal, mobilizirati svojo armado nasproti sosedu, s katerim smo se skupno borili na tolikih bojiščih. Z odkritosrčno žalostjo gledam, kako se razbije prijateljstvo, katerega se je Nemčija zvesto držala. Toda ruska vlada se je, gnana od. nenasitljivega nacionalističnega gibanja, potegnila za državo, ki je zakrivila (sarajevski) zločin in povzročila vojsko." Nemški državni kancelar Betman-Holveg je v govoru omenil: „Naše čete so zasedle Luksenburg in so morda stopile že nabelgijsko zemljo". _ Memški državni zbor dovoli 5 milj ar d. Nemški državni zbor je v torek, dne 4. avgusta, soglasno (tudi socialni demokratje so govorili in glasovali za to) dovolil vladi, da sme najeti v pokritje nastalih stroškov posojilo v visokosti 5 milijard mark. Italija bo zvesta. Rim, 3, avgusta. Od j ako dobro poučene italijanske osebe se do-znava: Italijanski zunanji minister San Guiliano je nasproti nemškemu poslaniku res izjavil, da bo Italija nepristranska, toda to velja samo za nemško-ru-sko vojsko. Kakor hitro pa Francija poseže vmes, velja za Italijo pogodba in Italija bo zaveznosti, ki izvirajo iz pogodbe, izpolnila, ne da bi se le za trenutek obotavljala. Tudi italijansko časopisje je takoj izpremeiiilo pisavo, ko je Francija nastopila na bojnem polju. — List „Tribuna" piše: „Ako bi se Italija v sedanjem trenotku zadržala nepristranski, bi bila to njena poguba. Ponižana in brez moči bi stala pozneje pred zmagovalci." List „Corriere d'Italia" piše: „V istem trenotku, ko bodo ruski kozaki prekoračili avstrijsko mejo, bo poslala Italija svojo armado na Francosko mejo, da oslabi francosko armado v boju proti Nemčiji." Celo list „Mattino",, ki je bil doslej Avstriji nasproten, piše: „Ako izbruhne vojska, bo korakala 1--talija s svojimi zavezniki in za nje žrtvovala vse svoje vojaške moči". Dogodki v Črni gori. -- Topovi na Lovčenu. Kakor poroča dunajski list „Reichspost", je v ponedeljek, dne 27. julija, odslovila Črna gora iz svojega ozemlja vse avstro-ogrske podanike. Ob 12. uri opoldne se je ta ukaz razglasil in ob 4. uri popoldan so morali že vsi naši državljani odpotovati. Med drugimi je bil odslovljen tudi dopisnik avstro-ogrskega c. kr. brzojavnega dopisniškega urada v Cetinju, in sicer z družino vred. Po posredovanju našega poslaništva se je dopisniku 5 minut pred odhodom dovolilo, da še lahko ostane v Črni gori. Ob 5. uri popoldne istega dne pa je dala črnogorska vlada našega dopisnika prijeti; stražniki so ga gnali peš v Rieko ob avstrijski meji, kjer so ga izpustili. Naše poslaništvo v Cetinju je zahtevalo o tem dogodku pojasnila. Črnogorski minister za zunanje zadeve, Plamenac, je še isto noč ob 11. uri izjavil, da je postopanje z avstrijskim dopisnikom bila le pomota in je obljubil, da bo zaukazal, da se dopisnik še drugi dan pripelje nazaj v Cetinje. V Črni gori vlada veliko pomanjkanje živil.Vžigalic, moke in soli je popolnoma zmanjkalo. Strelivo, ki so ga Črnogorci zaplenili v Skadru, ni za rabo. Črnogorska mobilizacija, posebno za posadko na Lovčenu, se je izvršila še-le v četrtek, dne 30., in petek, dne 31. julija. Grčija se ne vmešava. Dne 2. avgusta je imel grški ministrski svet pod kraljevim predsedstvom sejo, v kateri se je zelo temeljito posvetoval o zadržanju prigodom svetovne vojske ter sklenil, da se Grčija v avstrijsko-srbski spor ne bo vmešavala. S tem seveda ni rečeno, kaj bo Grčija storila, ako se k avstrijsko-srbskemu sporu pridruži tudi svetovna vojska. Slovesna zaprisega naših vojakov. V nedeljo, dne 3. avgusta 1914 zjutraj se je zbralo naše vrlo vojaštvo na velikem Tezen-skem vežbališču zraven škofijske graščine Bet-nave pri' Mariboru, da pred odhodom v boj obnovi prisego zvestobe presvetlemu, cesarju. Nekako v sredi vežbališča je bil postavljen šotor za najsvetejšo daritev pod milim nebom.. Semkaj so se ob 9. u-ri predpoldne pripeljali naš premilostljivi Nadpastir, da služijo sv. mašo za vojake ter jih blagoslovijo, preden odrinejo v boj za cesarja in za domovino. Po sveti maši, katere se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, po blagoslovu z Najsvetejšim in po slovesni prisegi so nadpastir v škofovskem- ornatu stopili tja pred skoraj nepregledne vojaške vrste ter so jih nagovorili nekako z naslednjimi navduševalni-mi besedami: Krščanski vojščaki! Zdaj ni čas mnogih besed, temveč velikih dejanj. Zato rečem kraltku in jasno lo to. Pač vednega spomina vredna ostane za nas vse tukaj zbrane današnja nedelja. Svečan je bil trenutek, ko sem pod milim nebom daroval sveto mašo Gospodu vojnih čet za staročastiti, junaški regiment, in ko sem mu nato podelil zakramentalni blagoslov. Dušo in srce nam je pretresel prizor, ko je bogaboječi, cesarju zvesti in domovino ljubeči polk vpričo solnca obnovil in potrdil prisego zvestobo svoji zastavi. S to slovesno prisego je slavni polk zopet prijel za trojno zmagovito orožje: za orožje strahu božjega — si Deus pro nobis, quis contra nos? Ce je Bog za nas, kdo je zoper nas — za orožje pokorščine do cesarja — vir obediens loquetur victoriam, pokorni mož bo govoril o zmagi; za orožje ljubezni do avstrijske domovine — caritas omnia suffert, omnia credit, omnia sustinet, nunquam exoidit. Ljubezen vse prenese, vso veruje, vse pretrpi. Ljubezen nikdar ne mine. Tega trojnega mogočnega orožja se je neprenehoma posluževal ljubi nam polk ter je hitel v boju od zmage do zmage. In k vojnemu pra- porju z napisom Strali božji, zvestoba cesarju, I j u b e a e n do domovine je pravkar vnovič prisegel krepkoverni in domoljubni regiment. On bo sveto prisego nedvomno vselej in povsod neomajno držal ter si bo v stari častni venee wil in vpletel novih nevenljivih lavorik in pokazal bo staro avstrijsko junaštvo. Pojdite torej, preljubi moji duhovni sinovi, veselosrčni v pravični boj. Jaz se bom kot vaš škof v svojih pobožnostih in pri sv. maši vedno spominjal vašega, za vas očetovsko skrbnega gospoda poveljnika, vseh hrabrih gospodov častnikov, kakor vsega vzgledno vrlega moštva preslavnega regimenta. Gospod vojnih čet vas pelji od uspeha do uspeha! Vaši angelji varihi in vaši sveti patroni vas naj spremljajo in povsod vodijo ter vas srečno — če hoče Bog — pripeljejo nazaj v ljubo domovino, ki vas v tujini ne bo pozabila, marveč bo neprestano iskreno za vas molila. Moji škofljani bodo edini v molitvi, vi pa v boju. Mi bomo dvigali svoja srca za vas, vi pa svoje meče za nas. Krščanski vojščaki! Današnje presunljive in veličastne slovesnosti ne moremo lepše venčati, kakor z navdušenim, iz srca prihajajočim vzklikom na vrhovnega poglavarja armade. Njih ces. in kralj. Apostolsko Veličanstvo naš preljubljeni in vobče češčeni oe-sar-jubilar živeli! Živeli! Živeli! Po teh gromovitih klicih na viteškega vladarja, katerim se je navdušeno pridružilo tudi mnogoštevilno zbrano občinstvo, podelim iz polnega srca staro-slavnemu polku, k čigar častnemu praporju sem tudi jaz nekdaj prisegel in pod katerim sem pred 86 leti stal v vojaški službi — podelim tukaj pričujočim voj-ščakom nadpastirski blagoslov s pogledom proti nebe-som, da bodi ta škofovski blagoslov porok nebeškega blagoslova, od katerega je odvisno v vseh časih vse za vse. Sit nomen Domini benedictum! Adiutorium no-strum in nomine Domini! Benedicat vos omnipotens Deus! Amen! Zgodi se! Vse je bilo globoko ganjeno, ko so zbrane čete pobožno prejele podeljeni jim blagoslov, in ko so nato mimo svojega poveljnika, mimo prevzv. gospoda kne-zoškofa ter drugih dostojanstvenikov korakale na svoja bivališča v mesto, kjer pričakujejo vsak trenutek, da bodo poklicane na bojišče. _ Koliko bi stala evropska vojna en dan? Francoski profesor dr. Kari Richet je izračunal, koliko bi stala evropska vojna. Ce bi nastala evropska vojna, tedaj je treba s tem računati, da bi morale velevlasti, ki bi bile zapletene v to mednarodno vojno, mobilizirati nič manj nego 20 milijonov vojakov, od katerih bi jih šlo najmanj 10 milijonov na bojišča. — Pošiljanje, oboroževanje, obleka, strelivo, prehrana in pa poruševanje mest in vasi bi zahtevalo vsak dan ogromne svote. Profesor Richet je namreč izračunal, da bi vse to Stalo na dan 21672 milijona kron, in sioer je sestavil svoj račun sledeče: Hrana za vojake (pod pogojem, da bi se živila ne podražila) 50 milijonov kron, oskrba konj 4 milijone kron, mezda 17 milijonov kron, mezda arzenalskega in pristaniškega delavca 4 milijone kron, mobilizacija 8 mi. Iijonov kron, pošiljanje (transport) živil, orožja, streliva, 16 milijonov kron, strelivo za pehoto (10 kartonov patron za moža vsak dan) 16 milijonov kron, ar-tilerija (10 strelov vsak dan za vsak top) 5 milijonov kron, mornariška artilerija. (2 strela vsak dan za vsak top) IX milijona kron; obleka, razdeljena na 10 dni, 16 milijonov kron, saniteta (500,000 ranjenih in bolnih) 2 milijona kron; pregibanje mornarice (6 ur vožnje na dan) 2 milijona kron; davki bi donašali 25% manj, t. j. 40 milijonov kron in 35 milijonov kron za podpore rodbinam vpoklicanih, za škodo mestom in vasem itd. Ce se računa, da se v teku 30. dni uniči tretjina vojnega materijala v armadi in mornarici, kar znaša zopet 20 do 30 milijonov kron dnevne izgube — tedaj bi taka evropska vojna stala na dan v resnici 250 milijonov kron. Razne novice. * Novim naročnikom. Kdor si „Slovenskega Gospodarja" na novo naroči, naj pošlje denar za naročnino naprej* „Slovenski Gospodar" stane od sedaj do novega leta 1 K 60 vin., za % leta pa samo 1 K. Duhovniške spremembe. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Mihael BarbiS iz Dobrne v Ljutomer (kot II. kaplan); Mihael Kos iz Ljutomera v, Dobrno; Franc Kren iz St. Ilja pri Turjaku k Mariji Snežni na Velki; ¡Anton Veranič od St. Petra pri Radgoni v Šmarje pri Jelšah (kot T. kaplan). Za provizorja sta imenovana Kaplana Jože! Krajno v Žetalah in 'Anton Pučnik, dosedaj Kaplan v Šmarju pri Jelšah, za župnijo Sv. Jurij na Pesnici. Na novo nastavljeni so kot kaplani sledeči lanski novoma-Šniki: Jakob Bohak v Sv. Peter pri Radgoni; Andrej Klobasa v 'CreŠnjevec pri Slov. Bistrici; Janko Slavič v Vojnik; Franc Stiglio v Šmarje pri Jjelšah in Jožef Vrečko na Remšnik. Kanonik dr. Gregorec — zlatomašnik. Dne 29. p. m. se je obhajala v Novi Cerkvi pri Celju iz-vanredna svečanost. Mil. g. kanonik Leopold Gregorec, doktor bogoslovja, dekan novocerkovšiu, duhovni svetovalec, bivši profesor bogoslovja in državni poslanec ter urednik „,'Slovienskega Gospodarja" in „Siidsteirische Post", ud okrajnega Šolskega sv&-ta celjskega in načelnik trajnega Šolskega sveta v Novicerkvi, so Obhajali evojo »lato maSo» Duhovniki so jim pri tej priliki podarili; krasen zlat k«iihi V imenu učiteljstva in učencev jih je z lepimi,, primernimi besedami pozdravila nadučiteljeva hčerka Marica Karničtiik, v imenu Marijine družbe pa .i-irct Srabočan. Mil. g. kanoniku,, ki že 30 let vodijo, no» vocerkovško. župnijo* pa kličemo-: Bog Vas ohrani Bog V jas obvari tako čilega in Zdravega še mnogo^ mnogo let! * Iz davčne službe. V pokoj je stopii davčui nadoskrbnik pri celjski davkariji, Leopold Hasenbii-chel. Na njegovo mesto je imenovan Jože Kuss za u-radnega vodjo, za kontrolorja pa J. Klemenčič. * Iz štajerskega dež. šol. sveta. Prestavljen je nadučitelj Matija Korent iz Cmureka v Marenberg. * Ostanite mirni! Kakor se- nam poroča, se dobe marsikje ljudje, ki skušajo, izzivati Slovence v sedanjem položaju. Ako se kdo brani, potem pa mu pretijo, da ga bodo naznanili ali ga tudi res po krivem naznanijo. Zato je sedaj dobro, da se ogibate takih ničvrednih ljudi, ki prežijo na vas, kakor pajek na muho. Bodimo cesarju in Avstriji v mislih, besedah in dejanju zvesti, izzivačev in hujskačev pa se daleč na okoli izognimo. Ne hodite v gostilne in ne zbirajte še v njih! Marsikaterokrat zblekne kak vinjen človek nepremišljene besede, radi katerih lahko vsak navzoči trpi. Kar se sklepa in pogovarja v gostilnah o splošnem položaju in o vojski, so navadne čenčari-je. Citajte raje doma „Stražo" in „Slovenskega Gospodarja", ki bosta vedno podala vse vesti, ki so resnične. Ce se bomo ravnali povsod po teh navodilih, nas bodo tudi povsod oblasti krepko branile pred iz-zivači. Darovi za avstr. Rudeči križ. Rudeči križ i-ma namen, skrbeti za ranjence in jim olajšati bolečine, sploh jim vsestransko pomagati. Za ta namen bo gotovo vsak rad daroval po svoji moči. Kot darovi se sprejemajo perilo, posebno posteljnina, in denar. Opozarjamo naše čitatelje, da sprejema darove za Rudeči križ: Profesor v p. dr. Anton Jerovšek v Mariboru, Koroška cesta š t. 5. Na ta naslov naj se torej pošiljajo darovi. Oddaji se bodo na svoje mesto in ob enem izkazali v naših listih. Pripomnimo pa, da naj bode perilo, ki se daruje, celo in fino oprano, da. se lahko takoj porabi za ranjence, Nadejamo se, da se bodo posebno cenj. gospe in gospodične z veseljem poprijele dela za uboge ranjence! * Društvo lludeči križ za celjski okraj je imelo sejo, v kateri sta mnogozaslužni predsednik, gosp. starogrof Salm-Reifferscheidt ter g. nam. svet. baron Müller-Hornstein predavala o nalogah, katere čakajo to človekoljubno društvo. Osnujejo se krajevni odbori tega društva za celjsko okolico, Žaleo, Braslovče, Polzela, St. Pavel, St. Peter, Vransko, Dobrna, Vojnik, Šmarje, Sv, Jurij na juž. žet., Teharje, Store. Trbovlje, Hrastnik, Rimske toplice. Loka, Laško ter Zidani Most, Za celjsko okolico se je pod protektora-tom blagorodne gospe baronice Müller-Hornstein o-snoval ožji odbor z gospami: dr, Karlovšekova, dr. Dečkova in dr. Benkovičeva ter širši odbor iz gospe dr. Kalanove in dr. Kukovčeve, gdč, Levstikove ter gospoda poslanca dr, Benkoviča, dr. Božiča, dr. Kar-lovšeka, uč. Levstika, Salmiča, dr, Schwab a in nadzornika Supaneka. Odbor gre takoj na delo. Članarino (2 K na leto) ter prostovoljne prispevke v denarju, živilih, prijave postelj itd., dalje prijave oseb, ki se postavijo v službo Rdečega križa, sprejema Društvo Rdeži križ za celjski km e č k i o -kraj — Celje'(treba ločiti od društva Rdeči križ za mesto Celje!) * Slovenci Savinjske doline! Podpirajte društvo Rdečega križa za celjski kmečki okraj v Celju; vsak dar je dobro došel. Darove sprejemajo krajevni odbori, pa tudi o, kr, okrajno glavarstvo na željo društva. Cenzura nam prepoveduje, danes se pečati z društvom Rdečega križa za m e s t o Celje. Zato podpirajte društvo, ki je namenjeno za vaše sinove, prijatelje in znance! * Na nekaterih progah južne železnice se zasebni promet ne ustavi. Južna železnica razglaša, da se na naslednjih progah zasebni promet ne ustavi: Ljubno—Vordernberg; Lipnica—Polfing; Grobel-no—Rogatec; Ljubljana—Vlrhnika; Bruneck—Sand; Bozen—Gries; Kapfenberg—Au-Seewiesen; Preding —Stainz; Poljčane—Konjice; Sinčaves— Železna Kap-la; Morč—Riva; Liesing—Kaltlentgeben; Mixnitz— Sv. Erhard, Na omenjenih železniških progah se bodo prevažale zasebne osebe in zasebno blago le v toliki meri, kolikor bodo pripuščali vojaški oziri. V objavljenem voznem redu označeni vlaki ne boko vsi vozili vsak dan, ampak le oni, ki niso na njem prečrtani. Od zgoraj označenih železniških prog se bodo le one pošiljatve oddajale na one proge, ki so za zasebni promet zaprte, katere so namenjene za armado in za prostovoljno sanitetno službo. V koliki meri se bo na ta način prevažalo živil za prehranjevanje, bo na postajah od slučaja do slučaja naznanjeno. * Spremembe v prometu poštnih vlakovna južni železnici. Dokler bo ustavljen ves zasebni promet na južni železnici, t. j. od polnoči 5. in 6. avgusta naprej, vozi na vseh progah južne železnice le samo po 1 vlak vsak dan, in sicer na vsako stran. Tn sicer pride dunajski poštni vlak v Maribor ob 4. uri 17 minut zjutraj, v Celje ob 8. uri 44 minut, v Zidani Most ob 9. uri 43 minut in v Trst ob 11. uri ponoči. Nasprotni vlak bo vozil iz Trsta ob 2. uri zjutraj, pride v Zidan Most ob 4. uri popoldne, v Celje ob 5. uri popoldnel v Maribor ob 9. uri 40 minut zvečer in v Gradec ob 1. uri po noči. Na koroški progi: Iz Ma- ! ribora ob 11. uri 50 minut predpoldne, v Maribor pa privozi. ob 8, uri 45. minut zvečer. Proga Spilfeld— Ljutomer: Vlak bo odhajal iz. Spilfelda ob 4, uri 40 minut zjutraj, iz Ljutomera pa ob 4. uri 40 minut popoldne. * Podrobna razprodala moke, sladkoria inriža. Naprošeni smo, da opozarjamo izrecno na to, da se tiče naredba o. kr, namestnije z dne 1. avgusta 1914, zadevajoča prodajo, moke,, riža in sladkorja, izključno na podrobno prodajo teh predmetov k o n z u -m e n t o m (kupovafcem) in da se zamore oddajati samo ob sebi umevno; drugim strankam (n. pr. gostilnam, pekom ¡td.) tudi večje množine kot & kg, oziroma 5 kg naenkrat. * Zaloge živil pod nadzorstvom političnih oblastih Namestnija za Štajersko je odredila, da morajo trgovci predložiti pristojni politični oblasti seznam vseh živil, katera imajo v zalogi. V seznamu mora. biti navedena množina zaloge žita, moke, sladkorja itd., katero imajo v svojih skladiščih. Ta seznam morajo trgovci predložiti politični oblasti in sicer za sedaj v 48 urah, pozneje pa vsak ponedeljek. Tozadev-ne tiskovine se dobe brezplačno na okrajnih glavarstvih, oziroma na magistratih mest, ki imajo svoj lastni štatut. * Proti sumljivim osebami C, kr. namestništvo, nam piše: Zanesljivo zavarovanje železnic, brzojavnih in drugih, v vojaškem oziru važnih naprav zah- . teva nujno po sodelovanju javnosti radi podpiranja poklicanih varnostnih organov, Korno in deželno-brambno poveljstvo je torej prosilo, na primeren način po razglasih, časopisju, duliovništvu itd., vplivati na prebivalstvo, zlasti na domoljubna mladinska dru-■štva, da se o pravem času spravijo s pota sumljive osebe. Ooobito na. ta način se lahko na deželi pospešuje zavarovanje železnic, če odvrača prebivalstvo samo vse nedomačince od železnic in poskrbi, da pridejo ti v roko orožništvu. Poveljniki črnovojniških oddelkov za zavarovanje železnic imajo nalog, da nemudoma zahtevajo naravnost pri bi žnji okrajni oblasti ali občini zanesljive ljudi, ki se bodo uporabljali pri različnih pomožnih opravkih (kot seli, pri kuhanju in. pripravi jedil, kot neoboroženi opazovalci itd.), ¿a se na ta način olajša tam oddelkom njihova težka služba. * Pomagajte si pri kmečkem delul C. kx. okr^ glavar mariborski je izdal na kmečko ljudstvo ta-1©, oklic: Ker je bilo mnogo moških delavnih moči poklW. canih pod orožje, se bo pri nekaterih kmečkih hišah, občutno pokazalo pomanjkanje delavnih moči. Zaradi tega je nujno potrebno, da se takoj vse ukrene, da se. izvrši žitna mlatev in nadaljna setev, Ako bodo kmetje posameznih krajev v tem oziru složno.nastopili, bo> mogoče opraviti nujna dela tudi pri onih posestnikih, kjer so vsi ali večina moških poklicanih pod orožje. Samopomoč, medsebojno podpiranje in vzajemnost med sosedi je v teh resnih časih sveta dolžnost, kateri se ne bi smel in ne sme nihče odtegniti. Kmečko delo ne pride ob enem in ob istem času pri vseh posestnikih na vrsto, temveč se vrsti tako, da seje en sosed nekaj dni ali tednov prej kot drugi. Radi tega skušajte na deželi posebno pri setvi drug drugemu pomagati z rokami in z živino. Vodilni možje po občinah naj skušajo s svojim uplivom delovati na to, da se bo jesenska setev pravočasno izvršila, * Alkohol in vojska. Učitelj Ulbrich v Dražda^. nili je pisal že lani kakor nalašč za sedanji vojni čas prepomembne besede: „Ljudstva tekmujejo med seboj za prostore pod solncem, in v tem mirnem boju je treba napeti vse moči. Mogoče, da se iz tega mirnega boja v kratkem času razvije pravi boj! Katero ljudstvo bo zmagalo? Tisto, ki bo najpametnejše, najbolj pogumno, krepko in zvesto! Ali pri pivcih ne najdemo ne modrosti ne poguma, najmanj pa moči in zvestobe, ampak ta svojstva so najgotovejša pri onih, ki so spoznali alkohol kot sovražnika vsega napredka. Naj bi imelo naše ljudstvo mnogo takih mož in žena, kadar bo prišla odločilna ura. Prosim vas zaradi naših otrok, zaradi vašega ljudstva: Pomagajte nam, da dosežemo toli blagi namen! Očetje in matere, od danes naprej ne dajte svojim otrokom niti kapljice alkohola več!" — In zdaj, čas je tukaj! Naši možje in mladeniči gredo v krvavo vojsko! Že naprej lahko povemo, da nam bo tudi ta vojska potrdila že večkrat potrjeno resnico: Trezni zmagujejo. Pivci od navade najprej podležejo vojnim naporom, najprej se jih primejo razne bolezni in rane jim počasneje celijo, ker je kri z alkoholom pokvarjena. Pri velikih marših je žeja huda nadloga, ¿iinpak alkohol, pivo in vino, v resnici ne gasi Žejo pivci alkohola veliko hujše čutijo kakor absflSentje. Vojaki, ki bodete kos svoji vzvišeni nalogi, varujte se največjega vašega sovražnika — alkohola! * Ponesrečeni rezervisti. V Gradcu je v torek, dne 28. julija po noči padel nek rezervist po nesreči skozi okno neke hiše in si na več krajih zlomil obe roki in levo nogo ter se hudo pobil na glavi. Desno roko mu bodo baje morali odrezati. — Med postajo Poljčane in Ponikva sta padla z vlaka rezervista A-lojzij Majer in Andrej Podgoršek ter se težko poškodovala» — Dne 29. julija sfta v Mariboru skočila dva rezervista čez novi most v Diravo. Kaj je gnalo oba moža v smrt, ni znano. Nesrečneža zapuščata ženi in otroke, — Ravnokar vpoklicani Črnovojnik Plišnik, o-ženjen posestnik in oče petih otrok, je v četrtek, dne 31. julija zvečer stražil železniški most pri Gogervenih na Koroškem. Došla lokomotiva, katere prfhod je nesrečni prezrl, ga je zgrabila, vrgla v železno ograjo ier grozno razmesarila; trn pío je popolnoma stilače- KSfJSP J no, glava razbita. Nekemu drugemu črnovojniku so poverili žalostno nalogo, obvestiti o tem dogodku ženo in otroke. * Slov. Bistrica. Poročil se je g. stotnik Samo Vošnjak z nadporočnikovo hčerko Marijo Krist iz Cvi-tave na Moravskem dne L avgusta t. 1. pri Sv. Ven-česlu blizu Slovenske Bistrice. * Kapela pri Radgoni. Od tukaj se je prostovoljno podal k vojakom GOletni mož Matija Domajnko, po domače Siitek, bivši podčastnik pri lovcih. V navdušenih besedah je polagal odhajajočim rezervnikom ne-omahljivo zvestobo do oesarja in domovine na srce ter jih bodril k junaštvu in požrtvovalnosti. * Kozje. Znani proizvajalec soda-vode, nemško navdahnjeni A. Kovačič v Kozjem, je obdolžil drž. poslanca dr. Jankoviča v alkoholnem razpoloženju srbolilstva. Dr. Jankovič je tožil. Obravnava se je vršila zadnji ponedeljek. Uspeh je bil ta, da je Kovačič prosil za odpuščanje in da mora za kazen plačati 200 K za avstrijski Rudeči križ. Sodnijska kazen je seveda potem izostala. * Sv. Ema. Dne 8. t. m. je tukaj umrl Jakob Kolenc, oče župnika v Sirjem. Rajni je bil nad 30 3et cerkveni ključar, mož poln značaja, ki se je vedno trdno držal K. Z. — N. v m. p.! * Sladka gora pri Sonarju. Naznanjenega ma-rijanskega shoda sedaj ne bo. * Rogaška Slatina. Sredi julija je bila slavnost na korist tukajšnji nemški šoli, kjer se % otrok slovenskih starišev ponemčujo. Hrvaški gostje se te slav-nosti niso hoteli udeležiti, ampak so zložili 31 K za slovenske križevske šolarje. Bratje Hrvati, Bog vam plati! * V Dolu pri Hrastniku bo služil prvo sv. mašo dne 9. avgusta č. g, Leopold Mayer, novomašnik dunajske naclškofije, Pridigoval mu. bo č. g. nadžupnik in dekan dr.. Fr, Kruljc iz Laškega. Vsem občinam v okrožju podružnice Rdečega križa, kmečki okraj Celje. V cesarjevem oklicu z dne 28. julija 1914 se glasi: Jaz zaupam svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno složno in zvesto zbirali okoli mojega prestola in bili vedno pripravljeni, žrtvovati se za čast, se za čast, velikost in moč domovine. — Udejstvimo takoj ta cesarjev izrek v vseh občinah in krajih! Ustanavljajmo odbore v naslednjih občinah: Okolica Celje, Vojnik, Dobrna, St. Pavel in St. Peter v Savinjski dolini, Žalec, St. Jurij ob juž. žel, Šmarje, Teharje, Laški trg, Trbovlje, Loka pri Zidanem Mostu, katerim se naj pridružijo tudi sosedne občine» Ti odbori naj bodo povsod najdelavnejši člani naše organizacije. Njih naloga je sledeča: 1. Nabrati kolikor mogoče veliko število u d o v v navedenih in sosednih občinah, ki bi plačevali po 2 K članarine na leto. • 2. Nabirati darove za pomanjkanje trpeče družine k vojakom pozvanih rezervnikov, in sicer v denarju ali pa v pridelkih in blagu, to je v živilih (riž, krompir, moka, vino itd.); nakaznice za kruh pri pekih itd. kot ponudbe. 4. Ponudbe za osebno delovanje kakor: postrežba bolnikom v društvenem o-krožju ali zunaj istega. Vsi dobrosrčni prispevki se naj pošljejo in ponudbe naznanijo poslovodstvu podružnice Rudečega križa za kmečki okraj Celje (c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, II. nadstropje, št. 7, označeno s tablico Rudečega križa, vhod in stopnice na dvorišču). — Predsednik: Starogrof Salm, 1. r. Poslovodja: C. kr, namestn. svetnik: baron Muller-Hornstein, 1. r. Zadnja poročila. Z avstrijsko=srbskega bojišča. Dunaj, 5. avgusta. (Uradno.) Poročila., ki prihajajo o položaju naših čet na srbski meji, pravijo, da je postalo gibanje naših čet precej živahno. Pri Belgradu so skušali srbski trdnjavski topovi na zgornji in spodnji trdnjavi ter na bližnjih hribih s hudim streljanjem ovirati gibanje naših čet na tej strani Donave ter plovenje ladij na Savi in Donavi. To nas je včeraj napotilo, da smo jeli streljati na te topove. Boj je končal s tem da so srbski trdnjavski topovi utihnili. Pri tem obstreljevanju je tudi belgrajska trdnjava mnogo trpela. Mesta Belgrada samega nismo obstreljevali. — Ob Drini vlada mir. Zelo pohvalno se imenuje delovanje onih pehotnih čet in obmejnih strelcev, ki opravljajo raznovrstno službo. Lovčen ni zavzet. (Uradno,) Izvenavstrijski listi so razširili govorico, ki zopet spričuje, kako deluje domišljija v razburljivih časih na ljudstvo. Sirijo se namreč neresnične govorice, katerim se veruje ne samo v inozemstvu, ampak tudi v domovini. Te dni se govori o zavzetju gore Lovčen v Črni gori. V zvozi s to neresnično vestjo se pripoveduj« o neštevilnih podrobnostih, ki so se baje dogodile v boju za Lovčen. Imenujejo se tndi posamezne čete, ki so bile pri tem domnevanem boju udeležene. Mnogi celo pripovedujejo o številu mrtvih in ranjenih. Na vsem tem ni ne besedice res. Napad na Lovčen, kateri ni na srbskih, ampak na črnogorskih tleh, se sploh ni nameraval, še manj, da bi se bil izvršil. Dosedaj ni bilo še najmanjšega povoda in se tudi ni dogodil noben obmejni spor, ki bi bil dal povod za take govorice. Blizu Lovčena in sploh na črnogorski meji še dosedaj ni padel ne od naše ne od črnogorske strani noben strel. Razmere v Srbiji. Bolgarski listi pišejo, da je v Nišu, kjer se nahaja srbski dvor in srbska vlada, popolnoma zmanjkalo živil. Tudi v Novi Srbiji je nastopilo veliko pomanjkanje, ker so pobrali Srbi vsa živila. Srbski dvor in vlada se baje nameravata preseliti iz Niša v Rkoplje. Srbski vojaki dezertirajo v velikem številu. Med njimi vlada nevolja in pobitost. Srbska mobilizacija. Srbsko poslaništvo v Solunu je vse srbske po' danike v Macedoniji s posebnimi oklici poklicalo pod orožje. Temu pozivu se ni odzval ne eden grški ali bolgarski Macedonec. List „Kambana" poroča, da je ruski general Cerep Spiridovič brzojavno pozval bolgarskega kralja, naj „bratske" Srbije ne pusti na cedilu. Isto prošnjo je poslalo v Bolgarijo 18 ruskih društev. V brzojavki se pravi, da Bolgarija, ako hoče, reši lahko Srbijo iz sedanjega mučnega položaja. Omenjeni list pristavlja, da Bolgarija najbrže ne bo sledila tem ruskim klicem. napove lemčiji m Berolin, 4. avgusta (o polnoči). Danes popoldne, malo pred govorom državnega kanclarja, v katerem je odkrito priznal, da bodo prestopile nemške čete belgijsko ozemlje in bo s tem kršila Nemčija mednarodno pravo — kar pa hoče po vojski zopet popraviti —, je došel angleški poslanik Edvard Gošen v nemški državni zbor, da izroči nemškemu državnemu tajniku pl. Jagovu naznanilo svoje vlade. V tem naznanilu je pozvala angleška vlada nemško vlado, naj ji takoj odgovori, ali bo čuvala Nemčija neodvisnost Belgije. Državni tajnik je takoj odgovoril, da je to ne' mogoče in je navedel vzroke, ki silijo Nemčijo, da se brani zoper vpade francoske armade na nemško o-zemlje s tem, da prestopi nemška armada belgijsko zemljo. Malo po 7. uri rveéer je došel angleški poslanik t nemško zunanje ministrstvo, da napive imenom Anglije Nemčiji vojsko in zahteva groje potne listine. Kakor je izvedel Woliov čssnikarski urad, je nemška vlada pri vseh pomislekih glede svojih pod-vzotij, dala vojaškim zahtevam prednost, akoravno se je že vnaprej vedelo, da bo Anglija ta nemški korak smatrala kot vzrok, da se vmešava v vojne za-pletljaje. Zakaj je Anglija napovedala Nemčiji vojsko. Do vojske med Anglijo in Nemčijo je prišlo radi nepristranosti Belgije, Nemčija je izvedela, da namerava Francija s svojimi četami korakati skozi Belgijo in tako od strani napasti nemško armado. Vsled tega je Nemčija povprašala pri Belgiji, ali bi dopustila, da koraka nemška armada skozi Belgijo proti Franciji; Nemčija je obetala Belgiji, da ji jamči za njeno nedotakljivost in neodvisnost ter da ji povrne vso škodo, ki bi nastala vsled prehoda nemških čet. Toda Belgija se je sklicevala na svojo nepristranost in nemško prošnjo odklonila. Nato ji je še Nemčija enkrat in zadnjikrat ponovila svojo prošnjo. Belgija je tudi tokrat odklonila. Obenem se je obrnila do Anglije s prošnjo, da varuje njeno nepristranost. Nemški poslanik je zapustil Bruselj, belgijski dvor in vlada pa so se preselili v Antverpen, katero mesto je močno utrjeno. V angleškem državnem zboru je izjavil zunanji minister Grey, da smatra Anglija kršenje belgijske nepristranosti kot povod za vojsko z Nemčijo» Anglija bo belgijsko nepristranost varovala z vso svojo vojno silo in se postavila ob stran Francije. Ker je angleška armada na suhem maloštevilna in brez izobrazbe, zato pride v tem slučaju le angleško brodovje v poštev, V Severnem in Vzhodnem morju je torej pričakovati med nemškim in angleško-ruskim brodovjem. v Sredozemskem morju pa med avstrijsko-italijanskim in francosko^angleškim vojnim brodovjem spopadov. To da glavna odločitevbo padla na suhem, na ruskih in francoskih bojiščih. Kakšna bo ta odločitev, pač ni mnogo dvoma. Saj sta angleška poslanika na Dunaju in v Berolinu že pretekli teden izjavila, da ¡Anglija niti najmanj ne dvomi, da zmagata na suhem Avstrijo !n Nemčija, davno vsled te- ga smatra Anglija za svojo dolžnost, da varuje Fran' eijo pred popolnim uničenjem. Vojska na morju. Berolin, 5. avgusta. Nemške vojne ladje, ki se nahajajo v Sredozemskem morju, so se včeraj prikazale ob obali Algira in so razrušile posamezne utrjene kraje, ki so namenjeni za vkrcanje francoskih vojakov na prevozne ladje. Novi spopadi na nemško-ruski meji. Dne 4. avg. 1. Iz Berolina se poroča: Del posadke mesta Memel je dne 3. avgusta odbil naval ruske obmejno straže, ki je prišel v smeri od Krotingena. Memel je mesto na severo-vzhodnem koncu Pru-sije ob Vzhodnem morju ter šteje nekaj nad 20.000 prebivalcev. V mestu Memel je od januarja 1807 do januarja 1808 stanovala kruska kraljeva družina L. 1854 je mesro skoro popolnoma pogorelo. — Krotin-gen je srednjevelik trg na ruskih leh tik Prusije. 2. Dne 3. avgusta so nemške čete naskočile rusko postojanko Kiberti, Rusi so pustili na bojišču nemške vjetnike in zbežali. Nemške izgubo so majhne. 3. Pri Lengvetenu so Nemci vjeli 8 mož broje-čo rusko patruljo. Franoos&i vojskovodja gre na mejo. Pariz, 3. avgusta. Francoski Generalihimus (vojskovodja) Joffre je odpotoval na mejo. Po drugih poročilih pa je imenovan za vrhovnega poveljnika francoske armade general Pau. Švedska mobilizira mornarico. Štokholm, 4. avgusta. Švedska je zaukazala mobilizirati tudi svojo mornarico. Razven tega vpoklicala 5 letnikov črne vojske. Nizozemske Nemčija ne bo napadla. Hag, 4. avgusta. Nasproti različnim poročilom, da bo Nemčija vpadla tudi na Nizozemska, je oddal nemški poslanik v Hagu nizozemski vladi trdno zagotovilo, da se bo Nemčija ozirala na nizozemsko nepristranost ako se bo je vestno držala. Japonska ima proste roke. Tokio, 4. avgusta. Japonski minister za zunanje zadeve je izjavil, da nima Japonska nobene pogodbe z Rusijo, ki bi se nanašala na sedanji položaj. Tnrčija zapre Dardanele. Carigrad, 4. avgusta. Turška vlada je naznanila vsem državam, da ne dovoli za vojne ladje vožnje skozi morsko ožino Dardanel. Tako hoče pokazati in varovati svojo nepristranost. Turčija je radi tega zaprla Dardanele, ker je nameravala Rusija s svojo mornarico, ki jo vzdržuje v Črnem morju, napasti Bospor in Dardanele. Toda Turčija je prehitela Rusijo in je v morsko ožino položila mine. Na ta način je ruskemu brodovju zaprt izhod v Sredozemsko morje. Rusi zapuščajo turško mejo. Carigrad, 4. avgusta. Turški listi poročajo, da so se rusko čete u-maknile s turško-ruske meje. Prej pa so še zažgali stražnice in skladišča za živila. Nadvojvoda Jožef Ferdinand poveljnik 14. kora. (Uradno.) Cesar je imenoval poveljnika 3, in-fanterijske divizije, podmaršala nadvojvodo Jožef Ferdinand Salvatorja za poveljnika 14. armadnega kora in za poveljujočega generala v Inomostu ter ob enem za poveljnika deželne brambe na Tirolskem in Pred-arlskem. Severna Amerika ščiti svetovno trgovino. Vlada Združenih držav Severne Amerfke naznanja, da bo vse trgovinske ladje med sverovno vojsko jemala pod svojo zaščito. S tem je omogočena trgovina med staro in novo zemljo. Anglija je upala, da bo Evropa najhujše občutila, ako se za nekaj Časa prekine ta zveza. Sedaj so ji Združene države prečrtale ta načrt. Trgovinske ladje boda tudi med svetovno vojsko pod severo-tunerifiko zastavo prosto plule po morski gladini. tvoritev I. slovenske knjigarne *x* la Spodnjem Stajersbem Goričar & Leskovšek Celje Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da sva poleg najine trgovine s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami otvorila tudi popolno knjigarno, trgovino umetnine in muzikalij in da lahko postreževa z vsakovrstnimi knjigami slovenske iu nemške literature, muzikalijami in umetninami ter pro3iva, da blagovolite naročila tudi na knjige nama nakloniti. Vedno v zalogi: leposlovne knjige poezije slovarji mladinski spisi igre molitveniki podobe. Sprejemajo se naročila za modne, leposlovne in ilustrovane časopise. -r: :»•;*••. :v ^ -v-*—-.-••' •amoBdni vozijo brzoparniki francoske prekmorske družbe Najkrajša in najhitrejša vožnja iz Havre v Newyork odhod iz Ljubljane vsak torek, vožnja v južno Ameriko in Kanado, odhod vsak mesec enkrat. Veljavne vozne liste za v Ameriko in vozne liste za povratek ¡2 Amerike nassj v domovino in brezplačna pojasnila, izdaja edino Ed. Šmarda, Honces. potovalna pisarna Ljubljana Dunajska cesta 18. v hiši tisi. posojilnice, nasproti gostilne „Figabirt" "CENT (Zakonito zajamčeno štev. 53644.) Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre. Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpričevalo m od analitično-kemičnega zavoda c.kr. poljedelske visoke šole, o! prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. preskuševal- __________nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju 1X2. EQ0LIN LINlOflENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izbarno se obneslo in najnovejše mašilo zafconje zspsr protm in izp«bnenje udov, za okrepčani e udov itd. SAT0L, neprekosljivo in nsjbaljše mefido i« setve, za varnost vseh setev prad raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (183007). Zahtevajte prospekta in oce-e. Veiiko priporočilnih pisem! Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein) Moravsko. Generalno zastopstvo za Jaž. Avstrijo Franc Krepek, Maribor, Nagy-jeva oesta 12 b. _ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.). Kupci Proda Be takoj Zlata jama zavoljo bolezni in preselitve, dobro prometna gostilna, kjer 6e toči vino, žganje, pivo, sadni mošt, kavo in čaj, prodaja tobaka, velika lede-denica, mlin na stanovitni vodi, vsaki dan stalni in gotov zaslužek s konji, ker je več tovarn in se tovarne naprej stavijo in bo pro met za naprej veliko povečan, obrt je tudi za mešano trgovino ter je prostor za pekarijo in mesarijo, velika sušilnica za hmelj, rodovitno zemljišče, poslopje v dobrem stanju, blizu cerkve, šole in pošte, ne daleč od železniške postaje v lepem kraju na Štajerskem. Resni kupci se bodo prepričali pismeno o dobičkanosnem prometn. Več pove Mihael Tafant, Zavodna 50, Celje. 768 Dva vlničarja se sprejmeta 1. novembra, eden 3—4 osebe, redita lahko svojo živino. Vpraša se na upravništvu. 763 Kdor žeti svojo sedanjo negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kdor išče dobrega in lahkega postranskega zaslužka, kdor uživa ugled in zaupanje pri svojih prijateljih in znancih, kdor se ne plaši pred akvizicij-skim poslom, če se mu dobro izplača, ta naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47" Ljubljana. 569 Prodajalka mešane stroke želi mesto v majhni trgovini na deželi Vstopi lahko kakoj ali pozneje. Naslov v upravništvu pod „Prodajalka št. 767"._ Sprejmem takoj zvesto in pridno služkinjo, ki zna dobro kuhati in voditi vse gospodinjstvo, je že opravljala enaki posel. Plača po dogovoru. Ponudbe na gospo Ireno Firm, učiteljica v Olimju pri Podčetrtku, z predpisi izpričeval. 766 Spretne zastopnike ki obiščejo zasebnike in ki so dobro upeljani, sprejme svetovnoznana tvrdka za sukno. Ponudbe na naslov: Mni-chovo Hradište, Ueško. Poštni pre-dal št. 11._640 Posestvo, ki meri 10 oralov sveta, od teh 2 orala gozda, 7 glav goveje živine, ugodno za prodajo mleka. Pol ure od trga in 20 min. od železniške postaje v lepi La-bodski dolini na Koroškem so proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove uprava lista. 768 V iničar Sprejmem viničarijo s 6 delavskimi močmi pod dobrimi pogoji. Imam svojo živino, glede kurjave, selitve in dnevne plače po dogovoru. — Vprašanje in dogovor pod šifro „Pravičen in delaven" št. 770 Posterestante, Sv. Miklavž pri Ormožu. V službo želi stopiti 50 let star mož za nadzernika pri hlapcih ali kaj takega v dobro katoliško hišo ali župnišče. A. E. Oslušovci, št. 4, Velika nedelja. 773 Organist in cerkovnik, cecilijanec, oženjen, vojaščine prost, išče primerne službe. Nastop takoj ali tudi začasno. Naslov v upravništvu št 772.____ 772 Mebiovana soba za gospoda se odda. Maribor, Urbanijev« ulica štev. 1. 774 Prodajo se lepa posestva pri Mariboru od 2—5000 kron, kakšno si kdo želi; na razpolago so tudi dražja. Matija /jižek v Kamnici št. 16 pri Mariboru._ 703 Vin® Oez 30 polovnjakov vina je na prodaj. Vrste: Laški rizling, silvanec, muškat. Liter 40 vinarjev. Janez Vrbnjak. Breg pri Ptuju. 726 5VO komadov starih stenskih vzorcev (patroni), kakor tudi razne barve se po ceni prodajo v Mariboru, Meljska cesta 12, dvorišče. Tam se proda tudi močno kolo (bicikl). Tisočim je že bilo {»omagano! „Zamorcev11 obliž za odpravo kurjih očes odpravi brez boležin, hitro ia radikalne trdo kožo in knrja očesa. Škatljica 40 vin. „Zamorčev" protinski in revmatični obliž zoper bolečine v ledju, kolku in križu (hrbtenici). Cena 60 v „Zamorčev e1, pastilje zoper goljšo KIZf „Zamorcev raj" proti želodčnim boleznim in krču, deluje kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin. Lekarna „Hzamorcn" mag.Pharm. Kari Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3. Naročila po pošti se takoj rešujejo. Zahvala. Preč. g dekanu, stolnemu župniku Fr Moraveč, vlč. g. dr. Friancu Kovačič in vsem gg. duhovnikom za za spremstvo, posebno č. g. domačemu župniku za ves trud in skrb ob bolezni in pogrebu, slav. učiteljstvu in č. šolskim sestram, premogim darovateljem prekrasnih vencev, skratka vsem, ki so spremili našega predobrega, prerano umrlega nam očeta na njegovem zadnjem potu, ali so nam izrazili svoje sočutje ustmeno ah pismeno, se prav iskreno tem potem zahvalimo. Sv. Peter pri Mariboru, 2. avgusta 1914. Obitefj MurSec-ova. očin v Saraievu' Krasno opremljena knjižica pod tem naslovom ravnokar izšla v založbi Katoliške bok varne v -Ljubljani. Cena izvoda s poštnino 80 vin. Knjiiica opisnjo najnatančneje grozen zločin, ki ga je izvršil» zlobna roka nad rajno prestolonaslednikovo dvojico in popisuje dogodke z blizu 40 slikami. Katoliški Slovenci, sezajte po knjižici, dokler je še kaj zaloge. Kal 1© to _ _ _ .. _______V 66 9 9 ,.Sait»a" je izborno nadomestilo za kavo, najpopolnejša vrsta cikorije, pripravljena iz pravih smirenskih fig z dodatkom najfinejše sikorije. Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki sam jih dobil iz vrst svojih odjemaleev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nitki ceni. — Kakor navadno je bil „Sultsa" takoj ponarejen od domačih in tujih tvrdk in tovaren; d» temu zabranim, sam dal zavitek in ime „Sultan1' zakonito zavarovati. — Prosim to raj, da odvračate doslečbo vse, kar se pod podobnim imenom ponuja — 6 kg. težke zavojčke (6 zavojčkov po 1 kg.) pošiljam za 5 K frauko na ratbko poštno postajo. — Kot premijo, katero prilagam k figovema dodatku ,.šaltea", se debi sledeče: 2 veliki ali 3 iaal« žlico iz pravega aluminija, jekleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sklopao vešalo in druge koristne predmete. Steklenice, lončki, škatljic« in droge podobne stvari, ki se prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerne oblike Ki na dajo prilagati. — Figovi dodatek „Saltss" je priporočati toplo vsaki gospodinji, ker daje kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč aroma in krasno barvo. — Ker je tudi v malem zaviita zelo izdatna, se da i njo j ako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „Salta*" depol-ejuje neoporekljivo okus kave prirejene z mojo znano neprskosljivo žitno kavo in kdor je enkrat s te poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov. Opozorite prijazno tudi svoje znance, za kar Be Vain t naprej «ahvaljujom. Z odličnim spoštovanjem Jos. Veselj, Praga VII. (Češko), ¿7 trgovina z žitno kavo. azpošilialmca išfva • rešs Maribor Stolni trg štev. 6. Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10—, «toli K 2'50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni me: otroške omrežne posteče od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajiirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto PosorB Cesuj, topovalci. Pozor! Nova slovenska trgovina tik pošt® Alojz Brenčiš, PM nudi cenj. občinstvo za pomlad najnovejše blago za moške in ženske obleke ter razne blute, veliko izbiro trpežne hlačevine, različne ripse in satene obstoječih barv, raenomtnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, lavratnice, manšite, nogavice, dežnike ter sploh vse, kar r to stroko spada. — Za mnogoštevilen obisk se priporofia narodni in domači trgovec Alojz Breniii v Ptuju. &4 Novo blag«>l Nizke ooael Poštena in hitra postrežba! Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. Za veseKce na gsrostem priporočam v največji izberi in najnižji ceni: Umpijône Papirnate krožnike Konfete Papirnate servlete Serpentine Dopisnice za šaljivo pošte Zslepke za Sa'jivo pösto Karte za tombolo. Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu na debelo in drobno. priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim 88 točno in solidno. 50% cenejša Amerikanska varčevalna kava, visokim aromatičnim duhom, izdatna in se lahko varčuje, 5 kgr, vzorec v vreči za 10 kron franko proti povzetju. Pol kilograma prvotnega finega čaja 2 K pošilja A. Saphlr, eksport kave in čaja, Ti8zabofldany 39«. 473 £ S m O a & M £ 13 o a POZOR I Ne zamudite! Zm pomlad! Domači in narodni trgovec Franc Lenart v Ptuju priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte. Kdar bo z bkgsm zadovoljen, naj pova spojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. Priporoča se Franc Lenart v Ptuju. O «ft s er o © «M m 3 = Poljedelske stroje = kakor: mladince, vitije, čistilnice za žito, sla-moreznice, ročne mline za žito drobiti, sploh kmetijsko orodje, traverze, vodovodne cevi itd. vse najboljše vrste ima v zalogi in priporoča po najnižjih cenah veletrgovina Merkur, Peter Majdič, Celje O o Ph © a a <0 > o o a . .fH •o H v Čudovito zdravilo! proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda „Marijin Vrelec" \emme* s •o H« N B » i—• P P •Ö » ca 6 s> a p < •e o ctq s—I © P< r3 H s fb- :;? I - $ mi 'sfe ggfe Ne zaston! ampak po nizki ceni dobite vse v domači trgovini Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu katera priporoča vse potrebščine za stavbe kako: cement, traverse, žlčfe&te ograje itd. Vso železnico za kovače, miuarje itd. Veliko izbiro manufakturnega blaga, fine itofe (sukno) hlt.£evlno itd., najbo^ševrsve blaga za ž enake oble, svlin&te robce itd., Vso špeoerljo, boljao maso itd. po najnižji o eni Nakupovanje zrnja, suhih gob, JaJo itd. Poštena, soUdea postrežba. — Prosim, prepričajte s». o. o o" aff o H g- m •O S 3-c MÂ N t» pr iL *3 O g* g? Edina, večkrat, odlikovana slovenska tvrdka na Tirolskem, se naj-topleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov itd. — Velikanska zaloga sv. razpel brez ali z križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnotisku na platno navlečene v vsaki velikosti in ceni. Cenike pošilja zastonj in franko Konrad Skaza, umetni atelier za vsa cerkvena dela St.Uirich Groden :: Tirol. - Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce! .000 metrov volnenega in polvolne-nega blaga se globoko pod ceno razpošilja R. Miklavc Ljubljana 205 Prva kranjska rapošiljateljska trgovina. zamudite ugodne prilike !?f ki Vam jo :-:-: nudi :-:-: Prva gorenjska razpošiljalna Bvitfl Savmk, Kranj 150. S m finega, moinega Wag« za moško obleko K 7, 9, 18, 16, 4 in p«l* metra finega blaga za ženske obleke 110—115 ora Stroko K 5, 7, 10, 15. 20 m zelo moüoega belega platna K 8.10: 20 m finega oksforda za moške srajce K 10, 20. 1 par trpežnih moških čevljev K 7.50. 1 par trpetnlh ženskih čevljev K 5'20. 8 fine srajce z svilnatimi prsi K 7'50 1 dober moški klobuk v vseh barvah 8 K. 25 m ostankov oksforta K 9 10'50, 18. 10 m volnenih ««tankov za ženske obleke K 12, 14, 16. Zahtevajte najnovejše vzorce raznega blaga. Meseca avgusta izide bogato llnstrovan cenik. 515 i Prima ajda za setev in rale-tev se dobi po ceni pri J. ROSEN-BERG, Maribor, Grajska ulica št. 1. ZSS ISOletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za sv. birmo — vse po jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam H. E. ŠEPEC, Maribor Burgplatz štev. 2. 88 Veletrgovina s Špecerijskim blagom in dež. pridelki. Ivan Ravnikar: Celje o © £ © V « Graika ulica Stev. 21« Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba. K p & T 0 Pozor! Ustanovljeno 1880 Radi opustitve najstarejše narodne manulakturne trgovine Karola Vanica, Celje, Narodni dom se prodaja vse pod lastno ceno. irila v Mariboru Opremljen» e i^boljitmi »troji, m. I»«tnim el^htrirnli »Ko utroko spsdajois del« kakor i n ofcrotoan, m^mv«)2im4 irtmat in (W«tml otorobki, sprejem» tm v tiskar-ininlke, kqjlffe, brošare, stenske in drti«e koledarje. _____________ spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne ozuanilne napise. ~ Za vtč. župnllske urade z natisom glave ter razne ozuanilne napise. Za »htvne ofeKtask«, ietske hi druge urad«: uradne zavitke, osnaaila, napise, razglase, plačilne predpiBe, prejemna potrdila itd. Za abrtnike in trgsvce: pisma, zavitke, okrožnice, račnne, opomine, aenjkse, e»-nike, dopisnice, uaslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarmim tiskom. Za pesofMes, zadruge In društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejenmice, letna poročila, računske zaključke, društvese znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drago. Zzl krfisntrfe ta priredita!!« veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselico tomMle itd., plesne reft». vstopnice, rairiične napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnioe, parte is ftiioetinke v najlepši opravi. — Diplome za častne nde društev in iaatao občane ▼ različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. ooo(K> Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo steklenice in aparati za vkuhavanje ===== Weckove sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weckove steklenice ima v zalogi Franc Strupi C®as veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd. Štefan Kaufman i * M 4 ft trgovec z železom v Radgoni priporoča najboljšeocelne motike in lopate, dobre ^ kose in srpe, pravo šta- A, jersko železo se dobi po ^ * najnižji ceni in solidni postrežbi. 178 Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve 8 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432. Cenjeni gg. kmetovalci! Kdor si namerava nabaviti gospodarske stroje, naj se zaupno obrne na podpisanoa. Priporočam se v dobavo vsakovrstnih vitelnih garnitur, in 1 a t i 1 n i 0, slamoreznie, reporeznic, najnovejših mlinov na vitelni pogon za mletje vsakovrstne moke, motorjev, prevoznih in neprevoznih kamno-lomcev, strojev za izdelovanje opeke itd, Za vse stro* ¡8, ki so najskrbnejše sestavljeni in najboljše kakovosti, jamčim, Zadostuje dopisnica in Vas na oenj. Željo v svrho raznih pojasnil in nasvetov radevolje ob-Iščem In je obisk brez obveze. Najnovejši ceniki so /am vsikdar brezplačno na razpolago. Zagotavljam vas točno in v vsakem oziru zadovoljive postrežbe in se vam priporočamo. 155 IVAN HAJNT, Maribor, KokoSinekova nlioa S2 Ugodno kupite v trgovini Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in neV6St@ imajo POPUSti Razpošilja na vse strani! rtK Cene primern — Brez konknrence! — Prosti ogled! tapetarska in nirarsita delavnica nasproti Hotela MoKl* Gosposka uiica 25, E. ZELE HnB mam isas bHeh mam ie zažellieni kauiuk-podpetnik Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neom. zavezo Obrestuje hranilne vloge po II O 12 0 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama, 4 Daje posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu') v Celju» Gražka cesta 9, l.nadstr. ¡(niču in posojilnica v F^iuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure •o: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in veako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori 5 «e nahajajo v minoritrikem samostanu v Ptuju. i Hranilne vloge obrestuje po 5'/o 0 so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne iznemši praanike. V uradnih arah m UI dUli« in izplačuje denar. Pojasnila SC d^iaio in P10®1^6 Prejemaj° vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne. * *** * jgg- Posojilnica Ima tudi na razpolago domaČe hranilne nabiralnika. Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).