Leto IV.
V Celji, dne 15. julija 1. 1894.
Štev. 20.
Izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za inaerate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Volja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr Naročnina naj se pošilja Upravništvu »Domovine" v Celji.
Slovenskega političnega društva prvi ljudski shod vMozirji dne 8. julija 1.1.
Lepa metropola gornje Savinske doline oblekla je bila včeraj slavnostno obleko. Le malo je bilo v trgu hiš, s katerih bi ne bile vihrale pisane narodne in cesarske zastave. Slavnost pa, za katero se je Mozirje pripravljalo, ni bila ni-kaka zabavna slavnost, nika&a veselica za kra tek čas, nego imela je skoz in skoz resen značaj, v naši, za narodnost našo tako resni dobi. Ako se oziramo na programske točke včerajšnega političnega shoda, se seveda nepristranski razumen človek, sploh ne more dovolj načuditi, da so pri nas v Avstriji, kjer je že v osnovnih državnih zakonih, vsem narodnostim jednaka pravica zajamčena, taki ''IMUllkdp S^1'1 jl^'.1 r -i' "' " resnici potrebni taki"Shodi. Za vsako drobtinico, Tfl se nam S16vencern vrže z bogato obložene nemške mize, moramo mi jednakopravni" državljani še prositi in prositi, morajo naši po-i slanci stokrat interpelirati.
Točno ob 3. uri popoludne zbrala se je mnogoštevilna množica mož iz vseh stanov v tukajšnji gostilni „pri kroni", pred katero je stal lep slavolok z napisom: „Živeli naši poslanci!" Premajhna dvorana ni imela prostora vsem udeležencem. Mnogo jih je stalo okolo hiše in poslušalo govornike, ki so v tem slučaji v pravem pomenu besede „govorili skoz okna". Na shod so bili prišli: Gospoda državna poslanca dr. Grego rec in Miha Vošnjak, deželna poslanca dr. Srnec in dr. Dečko, dalje dr. Hrašovec in g. Hribar iz Celja; gospoda notarja: Kačič iz Šoštanja in Svetina iz Gornjegagrada; g. Ivan
LISTEK.
„Izvestja muzejskega društva za Kranjsko".
Ravnokar je izšel tretji sešitek jedinega znanstvenega slovenskega lista, katerega je začel urejati pred tremi leti g. Anton Koblar, kot tajnik omenjenega društva. Izven kranjski Slovenci pa naj se nikakor ne spodtikajo ob naslov „ muzejsko društvo za Kranjsko," ker v resnici prinaša društveno glasilo stvari, ki se tičejo vseh Slovencev, torej tudi štajerskih. V lanskih izvestjih (nemški del, str. 143) nahaja se n. pr. pismo ljubljanskega škofa Ivana Tavčarja, sveti stolici o protireformaciji na Štajerskem: »Dalje smo z božjo pomočjo pred malo meseci za razširjenje katoličanstva v mestu Celji, te štajerske pokrajine, toliko dosegli, da smo službe javnih oblastij na katoličane prenesli, in sicer, kakor tudi drugodi, z največjimi sitnostimi in z očitno nevarnostjo smrti itd." (Graecii, 13. De-cembris, 1593, prepisal prof. S. Rutar v vatikanskem arhivu).
Letošnja „Izvestja" prinašajo na prvem mestu poročilo o izkopinah na Grobišču pri Sv. Luciji blizu Tolmina, katero je posnel pf. S.
Vošnjak, načelnik okr. zastopa šoštanjskega; župnik Rodošek, načelnik okr. zastopa gornje-gradskega; trgovec Turnšek iz Nazarij; gosp. Pauer, trgovec iz Braslovč; več duhovnikov, mej njimi g župnik Govedic iz Šoštanja, gosp. Korošec, urednik „Slov. Gospodarja" iz Maribora, g. Pečnik, kaplan braslovški in proti koncu o. Kasijan, iz Nazarij. Učiteljev je bilo od blizu in daleč prav veliko. Najmočneje je bil zastopan, kar s ponosom konstatujemo, naš krepki in imoviti kmetski stan, ki je z živahnim zanimanjem poslušal izborne govornike ter z viharnim odobravanjem soglašal se z mislimi in resolucijami njegovimi.
Ljudski shod in zborovanje otvori č. g. dr. Gregorec, kot predsednik „polit. društva". Omenja pripravljalni shod zaupnih mož v Celji, kjer se je bilo sklenilo prirejati takšne agitacijske shode, prjJbianflKT naših' narodnih nravic. Ker se je pa Mozirje nrVo* oglasilo za t V shod. zato se tudi tukaj "prvikrat vrši žborovanje. Na predlog g. dr. Gregorca prevzame predsedništvo g. Franc Gori-čar, župan mozirski, ki takoj predstavi vladnega zastopnika, g. okr. komisarja Zoffa. Trikratni klic: „Živio naš cesar Franc Jožef!" uvaja ofici-jelni red razpravam.
Prvo besedo ima državni poslanec g. Vošnjak. Govori o celjski gimnaziji. Ta gimnazija je državen zavod. Ker mi tudi plačujemo davke, zato imamo pravico, da je ta učni zavod celjski prirejen tudi za nas, da je slovenščina v njem učni jezik. Nemški-nacijonalci se motijo, če mislijo, da je celjska gimnazija „nemška posest". Ker so se paralelke v Mariboru izvrstno obnesle, zato nam mora vlada otvoriti, kakor je sama obljubila, paralelke tudi v Celji. Sedanja koalicijska vlada nam ni sicer nasprotna, pa tudi ne
Rutar po obširnem opisu tega grobišča od dr. Marchesettija v Trstu. Tudi to poročilo ni samo lokalnega, nego splošno slovenskega, da, celo slovanskega pomena, ker se v njem primerjajo svetolucijske izkopine z drugimi podobnimi, po Primorskem, Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem in Bosni-Hercegovini; pa tudi s češkimi, nemškimi, ogerskimi, ruskimi in grškimi. Izmed štajerskih izkopin so uvaževane zlasti one z Ljubna (Libna) pri Vidmu, potem iz Ruš, Negove in Wiesa. Posebna važnost se pripisuje izkopi-nam v Hallstattu na bližnjem Avstrijskem, kjer so našli toliko predmetov iz prazgodovinskega časa, da se cela doba po njih imenuje „hall-stattska".
Hrvaški in italijanski arheologi pa so vpeljali za to dobo poznamovanje „ilirska doba", ker se jednaki predmeti nahajajo le med ilirskimi narodi, t. j. med onimi narodi, ki so bivali na vzhodni in severni strani Jadranskega morja. Dr. Marchesetti je dokazal neopovrgljivo, da so vsi kovinski predmeti izdelek domače obrti in da niso bili nikakor od zunaj prinešeni, n. pr. po etrurskih kupcih. Naše ljudstvo je bilo že 1000 let pred Kr. toliko izobraženo, da si je samo izdelovalo svoje orodje, orožje in nakrasnine in da so k večjemu bogataši kupovali kako lončeno ali stekleno posodo od tujih kupcev.
posebno prijazna; no mi se na to ne oziramo. Kar želimo, to je, da se že vender jedenkrat odpravi dolgoletna krivica, ki se nam Slovencem godi na čisto nemški gimnaziji celjski . . .
Drugi govornik je g. Dragotin Hribar iz Celja. On govori tudi o celjski gimnaziji. Zakon je na naši strani, če se borimo za slov. paralelke. V Avstriji so po § 19. vse narodnosti jednako-pravne. Vsak narod ima jednako pravico, da velja njegov jezik v šolah, v uradih in v javnem življenji. Nemci se branijo slov. paralelk v Celji zlasti zategadelj, ker se boje, da bi se ž njimi „nemško" Celje poslovenilo. No, če že gimnazijske paralelke same morajo kar čez noč Celju dati slovenski značaj, potem je celjsko nemštvo na slabih nogah, potemtakem Celje sploh že itak ni nemško. Par važnih opazk govornikovih vzbuja mej poslušateljsUom^agno pritrjevanje. H koncu tega govbra prečita se naslednja z viharnim odobravanjem vzprejeta "" i	resolucija.	- '
„Ces. kr. gimnazija v Celji je državen učni zavod, ki ima zastran poučevanja urejen biti primerno potrebam prebivalstva, v ogromnem številu slovenskega, tako, da sta 2/3 tamošnjih dijakov zmerom slovenski. Vkljub temu je v Celji nemščina vseskozi učni jezik in zarad tega so slov. dijaki prisiljeni v pripravljalni kurs zahajati in tako jedno celo leto zgubiti, njihovi stariši pa morajo jedno leto dalje plačevati. Zato pričakujemo od vis. c. kr. vlade, da bode ona očividno krivico še letos odpravila s tem, da ukaže vpeljati na štirih prvih razredih celjske gimnazije slov. paralelke, to tem bolj, ker je to državni zbor že v davno odobrenih resolucijah sklenil. C. kr. vis. vlada je po ministru Gauču javno to v državnem zboru storiti obljubila, brž ko se
S tem je rešeno prašanje o Etruščanih po naših krajih, rešeno pa tudi prašanje o preklicanih Keltih, ki je strašilo več nego petdeset let po znanstvenih razpravah zlasti štajerskih preiskovalcev (Knabel, Mitth. des hist. Vereins f. Steiermark, XIV. Muhar, Keltisches Noricum; Trstenjak v premnogih spisih, katerih jedro je sestavil P. Ilitzinger, Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1855 in P. pl. Radics, Gesch. Krains, 1862). 0 Keltih, ki so bili naseljen narod po Galiciji in Britaniji, pri nas sploh govora ne more biti, pač pa o Galcih, ki so se potikali povsodi po Evropi in so po 1. 400 pred Kr. tudi v naše kraje prišli in prvotnim prebivalcem tako zapovedovali, kakor n. pr. Skiti Medijcem, ali Obri Slovencem. To galsko gospodstvo je pa koj nehalo, ko so Rimljani razširili svojo oblast do naših krajev, a masa ljudstva ostala je prej kot slej vedno ista.
Pokojni D. Trstenjak je bil prepričan, da se bode dokazala prvobitnost Slovanov med Jadranskim morjem in Karpati ter ostro zavračal nemške učenjake glede njih naukov o Keltih, ker se ti nikogar bolj ne boje, nego slovanskega imena. Oni so v službi politike in hočejo dokazati, da Slovani nimajo niti preteklosti, niti sedanjosti, torej, da ne smejo niti bodočnosti imeti. Iz pisanih zgodovinskih virov se ne more nič
slov. paralelke na gimnaziji v Mariboru dobro obnesejo, kar seje že s sijajnim vspehom zgodilo.— 6. drž. poslanec M. Vošnjak se naprosi, da stvar pospeši in doseže uresničenje opravičenih želj ljudstva.
Sed&j se oglasi za besedo g. dr. Hrašovec. Govori o javnih napisih po slovenskem teritoriji. Tujec, ki bi nas sodil po veČini naših javnih napisov pri c. kr. in deželnih uradih naših, utegnil bi haisliti, da je n. pr. Južna Štajerska nemška dežela. SamonemŠki javni napisi po naši slovenski zercfji so krivica za nas, žalijo našo narodho Čast: Ker ali ako jih rilitno puščamo in se he brigatao za toj da bi naš jezik tudi na teh hapisih prišel do veljave, škoduje nam ta malomarnost naša tudi „navzgoraj" pri vladajočih krogih. Kdor se sam ne spoštuje, ne frriŽa-kuj, da ga bodo uvaževali in resno vpoštevali drugi — tisti, ki imajo oblast nad njim. Kaj si moremo misliti o zavednosti takih občin, katere same v svojem kraji napravljajo nemške javne napise! Gornjegrajski in še nekaj drugih okrajev so na to stran hvalevredna izjema, ker se tod nahajajo povsod slovenski ali vsaj slovensko-nemški javni občinski ali okrajni napisi. Kaka sramota je tudi za nas Slovence to, če se nam v tujem jeziku kaže, kje se nahaja kak urad za nas! Na slovenskem Štajerskem še vedno velja načelo, da majhna manjšina več velja, nego ogromna večina prebivalstva! Kako sramotni so za nas samonemški napisi pri savinjski železnici! Govornik omenja borbe zastran uličnih napisov v Pragi in Ljubljani. Kako si moremo pomagati? Prva pomoč je — narodni ponos! Ta ni mož, ta ni narodnjak, ki molče prenaša krivice, ki se godijo narodnosti njegovi! Druga pomoč je geslo: n Svoji k svojim!" Ne hodi kupovat k trgovcu, ki nima slovenskega napisa! Tretja pomoč so primerne interpelacije v državnem zboru! Bojujmo se za pravice svoje neustrašeno in neprestano. Če je nasprotnik naš številnejši, nego mi, to naj nas ne plaši! Zakon je tudi na naši strani! Bojujmo se za pravice svoje narodnosti, za svojo čast. Grki se niso bali Perzov. Pali so sicer, a pali so častno. Če je tudi nam usojeno umreti, , no boljše je častno umreti, nego živeti sramotno ali brez boja udati se! Upanja pa ne smemo nikdar zgubiti! Prihodnjost je naša, saj nismo sami. Podpirajo nas tudi bratje naši. Z bojem, s poštenim bojem pridemo z matematično gotovostjo k zmagi.
Govornik nasvetuje naslednjo resolucijo:
„0 priliki ljudskega shoda 8. julija t. 1. v Mozirji, v obilnem številu zbrano slovensko ljudstvo, smatra za svojo skromno, naravno in zakonito zahtevo, da naj se takoj uvedejo pri vseh državnih in deželnih uradih dvojezični napisi, pečati in oklici povsod onod, koder stanujejo Slovenci in Hrvati, ker sedanje razmere gledd 1
dokazati, ker se stari pisatelji niso brigali za narodnostna prašanja in bržkone tudi niso znali natanjko razločevati naroda od naroda, ker kar ni bilo Grk ali Rimljan, to je bilo „barbar". Zgodovina torej ne more sodbe izreči o narodnosti prvotnih prebivalcev naših krajev in zato tudi D. Trstenjak ni uspel s svojimi dokazi.
Na mesto zgodovinarja pa je nastopil sedaj ^antropolog" in ta ima v zemlji zakopanih virov in dokazov, kolikor le hočeš. Ta ima torej zdaj besedo in ta bode rešil tudi prašanje o prvobitnosti Slovanov po naših krajih. Za sedaj moremo zadovoljni biti s prvim uspehom, t. j. da smo pregnali Etruščane in Kelte iz naših dolin in z naših livad, a drugo bode počasi že sledilo. Tudi jezikoslovci nam prihajajo na pomoč, ker kapaciteti, kakor sta Monsen in Kiepert, zatrjajo, da so krajevna imena po naših deželah in ona osebna imena, katera so se ohranila na rimskih nadpisih, ilirska, a ne keltska. Naši bližnji sosedi pa se za take trditve ne zmenijo, nego slepo verujejo Knablu in Mucharju; pustimo jim to veselje!
Pa tudi drugi spisi kranjskih „Izvestij" imajo splošnjo veljavo za vse Slovence. Le poglejmo „Regeste" k domači zgodovini, spisal dr. Fr. Kos, profesor na učiteljišči v Gorici. Tu nahajamo n. pr. regest o meji med salcburško nad-
javnih napisov žalijo pravni čut slovenskega in hrvatskega naroda, ker se ta zahteva naša lahko izvrši — in tudi izgovor glede troškov ni dostojen države, kadar je treba odpraviti stare krivice. Od svojih poslancev pa zahteva narod, naj to zahtevo našo ponavljajo o vsaki priliki ter ne odnehajo, dokler je ne dosežejo. Slednjič naj tudi odbor političnega društva predloži tO prošnjo vladi iii državnemu zboru!" —
Resolucija se navdušeno odobri jednoglasno . . .
Nato govori zopet g. dr. Gregorec. Predmet so nove davčne predloge. Govornik pojasnjuje jakb temeljito na podlagi finančne statistike davčna bremena v Avstriji. Davki so pri nas res visoki: to zahteva značaj naše države, če hoče ostati velesila. Visoki davki Sami na sebi bi še ne bili tako zlo, najhujše je to, da ti razni davki niso čisto ravnomerno razdeljeni! Za primer navaja govornik zemljiščni in borzni davek in pa še to okolnost, da kapitalistu, ki ima naložen svoj denar v inozemskih papirjih, ni treba plačevati od svojega premoženja sploh nikakega davka. Govornik omenja novi osebni davek. Ta se ne sme raztegniti na kmetski stan. To bi bila krivica. Govornik dr. Gregorec predlaga nastopno
resolucijo:
„V Mozirji dne 8. julija na ljudskem shodu zbrani možje slovenski, smatramo nove davčne predloge o preosnovitvi direktnega davka, za kmetsko prebivalstvo pogubnimi, ako se nespremenjene sprejmejo v državnem zboru po vladi-nem načrtu ter sodimo jih za kmetski stan koristnimi samo v tem slučaji, ako se zemljiščni davek zmanjša za 20% vsaj pri onih posestnikih, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 400 gld. in ako se v zakonu izrečno ukrene, da se ima pri odmerjenji novega osebnega dohodninskega davka veljati kot podlaga jedino le sedanji katastralni čisti dohodek in da so vsi zemljiščni posestniki, katerih čisti katastralni dohodek ne presega, 300 gld., napovedanja svojih dohodkov pri davčni komisiji in dosledno tudi vsega novega osebnega dohodninskega davka prosti."
Resolucija se sprejme jednoglasno.
G. Praprotnik, nadučitelj mozirski, govori zatem o kmetijstvu in kmetijskih in sadjarskih družbah. Glede c. kr. štajerske kmetijske družbe dokazuje, da nikakor ne ustreza slovenskemu delu Štajerske. Kmetijska šola v Mariboru je nemška, in zategadelj imamo pač Slovenci od nje malo ali pa skoro nobene koristi. Slovenski poslanci naj bi v bodoče bolj energično zahtevali v deželnem zboru, da postane ta šola v Mariboru slovenska. Na to odgovarja g. Vošnjak, da je že govoril o tej zadevi v Gradci, a dosedaj, žalibog, brez uspeha. Nadučitelj Praprotnik predlaga k sklepu svojega razlaganja to-le
škofijo in oglejskim patrijarhatom (str. 105), o imuniteti salcburške nadškofije (str. 107), o delitvi države po c. Ludoviku Pobožnemu: „Ludo-vik (sin) naj ima Slovane na vzhodni strani Bavarske" (str. 108), itd. Na str. 110 pa je pomota, ker g. pisatelj misli, da pomeni Zellier „Cilli", a kakor je dokazano je to Ziljska dolina, ki je bila že pod Langobardi v tesni zvezi z Italijo in meja Koroške se je začenjala tudi v XIII. stoletji še le na Vratih blizu Podkloštra.
Mislim da sem dosti dokazal, kako važna so kranjska „Izvestja" za vse Slovence sploh in upam, da tista dežela, ki nam je dala prvega slovenskega arheologa D. Trstenjaka, ne bode odrekla svoje podpore tudi „Izvestjim", ki so namenjena izključno arheologiji in zgodovini. Po južnem Štajerskem je premnogo gradišč in gomil, ki so do sedaj še vse premalo znane in opisane. Kedor ima priložnost in sposobnost naj pošilja „Izvestjim" popise prazgodovinskih naselbin in poročila o novih odkritjih, ki se vsaki dan dogajajo. Slovenci potrebujemo centralnega organa za starinarstvo in zemljepisje, zato podpirajmo „Izvestja". List izhaja vsaki drugi mesec na 40 straneh in velja za celo leto 2 gld.
resolucijo:
„Ker štajerska kmetijska družba ne ustreza več opravičenim željam slovenskega naroda, zato naj naši veljavni rodoljubi delajo na to, da se za slovenski Štajer osnuje samostojna kmetijska družba, ki bode jednako, kakor sedanja kmetijska družba štajerska dobivala podporo od vlade. Ako bi se pa to ne dalo izpeljati, tedaj nam ne preostaje drugo, nego da pristopimo h kmetijski družbi kranjski, katera v novejšem času tudi tukaj na Štajerskem kaj uspešno deluje."
Tudi ta resolucija je bila sprejeta.
Nazadnje vstane še g. dr. Ser ne c ter govori o narodnem gospodarstvu. S posojilnicami smo se že precej postavili na svoje noge. Dandanes se pač težko pripeti, da bi moral Slovenec v denarnih stiskah iskati pomoči pri nasprotnikih naših. Ta osamosvoja ima seveda tudi v političnem oziru dalekosežne nasledke. Pri volitvah nastopamo laglje samozavestno, nego poprej. —
„Denar — sveta vladar" ima velik pomen za vsak narod, torej tudi za nas. Mi moremo tudi na drugih gospodarskih poljih združevati se, snovati zadruge. V slogi je moč pa tudi — bogastvo. Govornik priporoča, da bi se tudi v gornji Savinjski dolini osnovala po vzgledu Bo-hinjčanov, kaka mlekarska ali sirarska zadruga. V zadrugi je moč. V današnjem času občega tekmovanja pa obstoji samo tisti, ki je dovolj močen. Iščimo torej moči, Skušajmo ojačiti se tudi za gospodarski boj. Govornik sicer ne predlaga nikake formalne resolucije, a poslušalci soglašajo se popolnoma z njegovimi mislimi.
S tem je bil oficijelni del ljudskega shoda končan. G. dr. Gregorec se zahvali kot predsednik političnega društva tako gg. govornikom, kakor poslušalcem. Župan mozirski se zahvali predsedništvu in odboru političnega društva za prireditev shoda v Mozirji ter zakliče presvetlemu cesarju trikrat „Slava!"
Upajmo, da včerajšnji znameniti dan ne ostane brez sadu za naš politični in kulturni napredek!
A tudi za Mozirje in za vso gornjo Savinsko dolino bil je včerajšnji sijajni shod velikega pomena.
Divna gornja Savinska dolina slovi po Slovenskem, da je narodna. To je resnica. Toda ta njen narodni značaj je dosihdob bolj čuvala — ugodna geografska lega, nego pa ljudje sami. Časi se spreminjajo in sama geografska lega za-naprej ne bo več zadostovala. Kjer nas ne pritiska nasprotnik, tam se radi zazibljemo v neko idilično letargijo. Prijazni, čisti slovenski trgi: Rečica, Ljubno, Luče in planinska vas Solčava še nimajo nikakega bralnega društva! Rojaki, na noge! Kdor ne napreduje, zaostaja!
Dvajsetletnica naših učiteljskih društev in 25-letnica šolskih postav iz stališča slovenskega učiteljstva.
Dne 4. grudna 1893. je minulo baš dvajset let, odkar se je osnovalo za šmarski okraj „Šmarsko učiteljsko društvo", kije dne 4. grudna 1873. 1. prvokrat zborovalo. To društvo se je 1. 1882. preosnovalo tako, da se mu je pridružilo tudi učiteljstvo rogačkega okraja, vsled česar se ono odslej imenuje „Šmarsko-Rogaško učiteljsko društvo". Slavnost dvajsetletnega obstanka in delovanja imenovanega društva je slavilo učiteljstvo obeh okrajev na letošnji binkoštni torek v Šmarji dostojnim načinon. Tej slavnosti so se kot gostje in izletniki pridružili v lepem številu udje učiteljskega društva za celjski in laški okraj ter nekoliko zastopnikov učiteljstva iz ptujskega, slovenje-bistriškega, konjiškega in mariborskega okraja. Ne nameravamo opisavati te slavnosti na drobno, pač pa hočemo pojasniti namen učiteljskih društev v obče, kakor tudi načela, ki vladajo med našim vrlim učiteljstvom. Na Slovenskem se nahaja 37 uč. društev, od kojih se jih je 14 ustanovilo že pred dvajsetimi leti in sicer tako, kakor kaže sledeči časoslovni red:
1. „Vdovsko uč. društvo v Ljubljani", ustanovljeno v 1. 1861. 2. Učiteljsko društvo za ptujski okraj 1. 1868. 3. Celjski in laški 1. 1870. 4. Št. lenardski 1870. 5. Ljutomersko 1. 1871. 6. „Na-
Priloga «Domovini» št. 20., dne 15. julija 1894.
rodna šola" v Ljubljani 1. 1872. 7. Brežiški in sevniški 1. 1872. 8. Slovenje-bistriško 1. 1872. 9. Maremberško 1. 1872. 10. Šmarijsko-rogačko 1. 1873. 11. Mariborsko okolico 1. 1873. 12. Okrajno ormožko 1. 1873. 13. Savinsko 1. 1874. 14. Slovensko v Ljubljani 1. 1874.
Iz tega časoslovnega reda je razvidno, da se je med vsem slovenskim učiteljstvom štajersko, že pred 20 leti najbolj zavedalo svoje stanovske vzajemnosti. Ta stanovska vzajemnost si je pridobivala vedno trdnejših tal, tako, da so se po letu 1874. ustanovila še sledeča društva: 15. Učit. društvo za kozjanski okraj. 16. Konjiško učit. društvo. 17. Okrajno učit. društvo v Slovenjem-Gradcu. 18. Šaleško učit. društvo. 19. Gornjegraško učitteljsko društvo. 20. Pedagogiško društvo v Krškem. 21. Učit. društvo črnomelj-skega okraja. 22. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za kamniški okraj. 23. Učit. društvo za kranjski okraj. 24. Učit. društvo litijskega okraja. 25. Društvo učiteljev in šol. prijateljev za okraj Logatec 26. Učit. društvo za šolski okraj Rudol-fovo. 27. Učit. društvo za postojinski okraj. 28 Okrajno učit. društvo radoljiškega okraja. 29. Učit. društvo za goriški okraj. 30. Učit. društvo sežanskega okraja. 31. Učit. društvo za koperski okraj. 32. Tolminsko učit. društvo. 33. Učiteljsko društvo za celovško okolico. 34. Učit. društvo spodnja dravska dolina. 35. Učit. društvo zgornja ziljska dolina. 36. Učit. društvo spodnja ziljska dolina. 37. Učit. društvo zgornja rožna dolina.
Od teh 37. učit. društev pripada 16 na Štajersko, 12 na Kranjsko, 4 na Primorsko in Istro in 5 na Koroško.
Izvzemši poslednjih 5 učit. društev na Koroškem, so vsa ostala društva združena v veliko osrednje društvo z naslovom „Zveza slovenskih učiteljskih društev." Odkar se je naše častito učiteljstvo organizovalo v društva, od tega časa ono vrlo dobro napreduje, ne samo v vzgoji in poduku mladine, temveč tudi kot činitelj slovenske književnosti, širitelj narodne zavesti, gojitelj sadjarstva, vinoreje, čebeloreje itd.; torej je ono dandanes jako važen činitelj v kulturnem in gospodarskem oziru našega naroda. Ta veseli napredek učiteljstva je v prvej vrsti bilježiti največ uplivu učiteljskih društev; kajti v njih se goji: 1. Stanovska zavest. 2. Pedagogika t. j. znanost, kako podučevati in gojiti mladino. 3. Slovnica našega jezika. 4. Se razpravljajo notranje šolske zadeve. 6. Se razmotrivajo stanovske hibe in pogreške v ljudstvu. 6. Se goji poduk v sadje-reji, vinoreji, čebeloreji itd. 7. Se ocenjujejo posamezna književna dela, osobito pedagogiške knjige. 8. Se rešujejo različne v delokrog učiteljstva spadajoče zadeve. Zato se opaža, da vsestransko dobri učitelji so gotovo tudi členi učiteljskega društva svojega okraja. Iz tega lepega delokroga je jasno, da so učiteljska društva tako rekoč duševno ognjišče, krog katerega se zbirajo po trudapolnem delu naši pionirji neobraženosti in napredka; ona so studenec, pri katerem se poživlja utrujen duh neumornih naših duševnih delavcev na narodnem polju. Polnih 20 let deluje na Slovenskem 14 uč. društev, med temi tudi »Šmarsko-Rogačko uč. društvo," ne samo v prid šole in učiteljstva, temveč tudi v prid gospodarskega razvoja svojih okrajev. Dvajset let je lepa doba življenja in delovanja! Koliko in kaj je „Šmarsko-Rogačko učit. društvo" storilo uspešnega in koristnega za šolo, učiteljstvo in za svoj okraj, se je dobro naglašalo v slavnostnem govoru v Šmarji; zato se je na bin-koštni torek ondi s ponosom na svoj napredek radovalo v stanovskej vzajemnosti 50 učiteljev iz več okrajev. Ob jednem se je ta dan iz šolskega stališča slavila 251etnica šolskih postav, vsled katerih se je šolstvo povzdignilo do precej visoke stopnje, tako, da je danes najti v vsakej fari po eno ali več lepih šol, ki jih je s svojo požrtvovalnostjo stavil naš vrli slovenski narod. Lepa cerkev in lepa šola sta kinč cele fare, čast in ponos vseh faranov. Ker te 251etnice ni slavilo samo »Šmarsko-Rogačko učit. društvo" temveč učiteljstvo po Slovenskem sploh in se je radi tega od neke strani na Slovenskem slišala obsodba; zato moramo izrečno naglašati, da obhaja slovensko učiteljstvo 251etnico šolskih postav le iz šolskega stališča. Mi pač dobro umemo, da jih ono ne more slaviti iz narodnega stališča;
kajti v njih ni nobene določbe, ki bi okrajnim glavarjem, okrajnim šol. nadzornikom itd. zabra-njevala terorizovati (ustrahovati) učiteljstvo ter mu šteti v zlo, ako čuti in misli s svojim narodom, kar se je na Štajerskem žalibog tolikrat rado godilo. Radi te pomanjkljivosti v šolskej postavi se je šolskemu učiteljstvu zgodila že marsikatera krivica, le v novejšem času se je jelo število krivic, v onih okrajih zmanjševati, kjer so okrajni šolski sveti prišli v slovenske roke; kajti tu si nemška zagrizenost proti slovensko mislečim učiteljem ne upa na dan. Zato se ob 251etnici šolskih postav sliši iz ust našega učiteljstva, zraven hvale po vsej pravici tudi graja in želja izpremeniti šolsko postavo tako, da ono ne bode radi svojega narodnega mišljenja odvisno od samovolje nekaterih gospodov, ki mislijo, da se mora vse po njihovej volji sukati.
Ker naše učiteljstvo ne politikuje t. j. se ne peča s politiko; zato se umeva samo o sebi, da ono tudi iz političnega stališča ne slavi sedanjih šolskih postav, Naše učiteljstvo Čuti po večini s slovenskim narodom iz katerega se je rodilo, a sedanje šolske postave je ustvarila nemška levica, njihov oče je bil pokojni Hasner, ki si je na svojo politično zastavo zapisal geslo: „Boj proti Slovanom!" In v resnici so sedanje ^šolske postave z ozirom na jednakopravnost pomanjkljive ter Slovanom škodljive. Vkljub členu XIX. državnih osnovnih postav, po katerem se ne sme nikdo siliti k učenju drugega deželnega jezika, so se doslej dali §§ šolskih postav tako obračati in prevračati, da se slovenski otroci po naših šolah silijo k učenju drugega deželnega t. j. nemškega jezika in da prav za prav čisto slovenskih šol nemarno. Da, v tako zvanih slovenskih šolah po trgih in mestih, se podučuje več po nemško nego po slovensko ter se torej deca v njih raznaroduje. Le poglejmo na Koroško, koliko let se morajo ondi Slovenci boriti, da si pridobe z velikim naporom kako na pol slovensko šolo, katero jim potem šolske oblasti z različnimi zvijačami na vse pretege zavirajo. Pred 25 leti so imeli koroški Slovenci mnogo slovenskih šol, katere jim je ustanovil škof slavnega spomina Slomšek, a za njim škof Wiery. Ko so se uvedle nove šolske postave, so znale šolske oblasti vse tako zasukati, da so vse te slovenske šole prenehale, zato je pač v proračunskej razpravi državnega zbora na Dunaju, naš državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec, vladi izvrstno povedal, da je deželni šol. svet koroški, 251etno stalno kršenje državnih osnovnih postav. Tudi štajerski deželni šolski svet je hotel sčasoma naše šole ponemčiti, ako bi se mu ne bili postavili po robu. Poglejmo v Trst in Gorico! Povsod nezaslišano pedagogiško barbarstvo! V naših sedanjih šolskih postavah manjka torej mnogo §§, ki bi posameznim oblastim ne samo strogo branili zatirati narodne šole, vsiljevati tuje jezike in učiteljstvo narodnega mišljenja preganjati, temveč jim nalagali v uradno dolžnost ustanavljati za vsak narod narodne šole t j. šole z narodovim jezikom. Naše učiteljstvo torej ne more in ne sme 251etnice šolskih postav proslavljati iz narodnega oziroma političnega stališča, ono jo slavi jedino le iz šolskega stališča in to tudi naši učitelji sami zatrjujejo, kajti: 1. Z novo šolsko postavo se je učiteljstvo povzdignilo do samo-stalnega stanu, s katerim mora narod računati, kot s svojim važnim činiteljem. 2. Vsled nove šolske postave je učiteljstvo v svojej stroki dobro izobraženo; zato dosega ono v, izgoji in poduku lepe uspehe. Sodnijska statistika Avstrije, nam kaže, da se je število samomorov, ubojev in sploh zločinov v zadnjem desetletju izdatno znižalo in to je prvi, a jasno govoreči dokaz šolske vzgoje; po sedanjem poduku se širi tudi vedno večja omika, to nam dokazuje vedno rastoče število (letos že 66000) udov družbe sv. Mohorja, kakor tudi naraščajoče število naročnikov na različne časopise itd. A reči moramo odkritosrčno, da bi postali vspehi šolske vzgoje in poduka med našim nadarjenim narodom še veči, ako bi se sedanje šolske postave tako pre-drugačile in popolnile, da bi uztrezale le potrebam narodovim, ne pa prej naštetemu ponemče-vanju. Pogledamo li v naše šolske knjige, vidimo, da se vrši ves poduk na podlagi sv. vere. Skoro pri vsakem berilu se dajo božje lastnosti, božja
modrost, vsegamogočnost itd. dobro razlagati. Mi se v tej zadevi ne spuščamo globlje v razpravo, a omeniti moramo, da stoji slovensko učiteljstvo v svojej stroki na pravem mestu, ono je dobro organizovano po svojih društvih, ono polaga na verski čut v šoli prvo važnost. To važnost verskega čuta naglašajo učitelji pri svojih razpravah v vsakoletnih uradnih okrajnih zborovanjih in pri zborovanji posameznih društev, naglašali so jo tudi pri slavnostnem banketu v Šmarju in jo naglašajo pri vseh svojih letošnjih slavnostih. Istotako želi in hoče slovensko učiteljstvo živeti v slogi s častito duhovščino; kajti oba sta činitelja narodove prosvete in napredka. Učiteljski in duhovski stan štejeta največ sinov iz naroda; zato se sme o njiju po geslu pesnika Stanka Vraza reči: „Iz naroda za narod!"
Celjske novice.
Vse čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali poštno-hranilnični položni listek, prosimo, da nam blagovole naročnino v kratkem doposlati, da ne bode pri razpošiljanji nobenih zaprek.
(Kresovi) na čast sv. apostoloma Cirilu in Metodu, goreli so dne 4. julija po vsih holmcih in hribovih zelene Štajerske. Posebno lep kres plapolal je na Starem gradu in Jožefovem hribu v Celji, ob enem zažigal se je tudi umetalni ogenj ter krasno popevalo. Isto tako prihajajo poročila od drugod, a ker se vjemajo misli splošno, naj oprostijo gospodje dopisniki, da ne objavimo vsih. — Misel in zavest na naša zaščitnika, prodrla je med Slovenci in to nam daje upanje, da bode Slovenec kmalo postal gospodar svoje zemlje, v kar pomozi Bog in sveta brata Ciril in Metod!
(Promocija). Dne 6. julija t. 1. bil je gospod Ivan Glaser, koncipijent dr. Josip Serneca v Celji, na graškem vseučilišči, promoviran doktorjem prava. Vrlemu in požrtvovalnemu narodnjaku čestitamo k temu vspehu prav od srca. Bog živi!
(Plavališče „Diana ) v Celji, katero je last delničarjev (narodnjakov), obiskovano je zadnje dni prav obilo. Opozarjamo cenjene prijatelje od zunaj na to izvrstno kopelj, posebno še, ker je to kopališče edino plavališče v Celji.
(Visoko c. kr. naučno ministerstvo) je z razglasom, dne 3. junija t. 1, št. 672, v porazum-ljenji z ministerstvom notranjih zadev, zavrnilo rekurz g. dr. Stepischnegg-a, proti razsodbi deželnega šolskega sveta, od dne 26. oktobra 1893, št. 7369, s ktero se je bil njegov protest proti postavnosti, dne 28. junija 1893, po okrajnem za-stopu celjskem izvršene izvolitve peterih udov v krajni šolski svet, odklonil in sicer iz v gori navedeni razsodbi navedenih razlogov. No sedaj boste g. doktor vendar sprevideli, da ste se motili z Vašimi postavnimi znanostmi.
(C. k. poštni urad v Celji.) Zadnjič enkrat omenili smo gorostasne nerednosti tukajšnega c. k. poštnega urada. Povedali, da so se jeden sami dan pripetile tri nam znane nerednosti, ki bi delale čast pošti pred 100 leti, nikakor pa niso na mestu koncem 19. veka. Bili smo precej v mislih, da se mora nekaj vkreniti, vstreči željam strank, ki so primorane poslovati s takimi razmerami. A vse ostalo je pri starem. Tudi c. kr. poštno ravnateljstvo se malo briga za opravičene pritožbe. Naprosili smo vsled tega jednega naših poslancev, da bode pri prihodnjem zasedanji državnega zbora, vprašal trgovskega ministra, so mu li znane razmere pri c. kr. poštnem uradu v Celji in če ne, naj se blagovoljno pouči o njih in vkrene potrebno, da ne bodo stranke imele sitnosti oziroma škode. Morda bode tudi to pot kdo rekel, da smo nestrpni. Pa molčati in trpeti ne moremo. Že pri listu je zadnje čase toliko reklamacij, kolikor nikdar poprej in vse naše prizadevanje ekspedicijo urediti, je zamanj. Poleg tega imamo precej gradiva nabranega, da pokažemo poslovanje tukajšnjega c. kr. poštnega urada. Posebno eklatanten slučaj pripetil se je pretekle dni Tukajšnji višji sodnijski uradnik, jedin njegove sarže, katerega vsakdo pozna, dobil je dne 8. t. m. pismo z Dunaja. Pismo je bilo oddano v jutro 8. t. m, dospelo 8. t. m. popoludne v Celje, kakor kaže poštni pečat; stranka pa ga je prejela 10. t. m. Prosimo, kaj bi bilo, recimo, da
je to trgovsko pismo, ki lehko človeka silno oškoduje pri zaslužku, ali kakor si bodi, če ni v pravem času v rokah adresata. Ali, recimo, da je važna družbinska zadeva, ki vtegne nakopati silne teže, če ne pride v pravem času na odme-njeni kraj. — Kaj je takemu poslovanju vzrok? ne vemo. Pa navadno je, da mora biti temelj čvrst, da poslopje dobro stoji.
(Izvanredni občni zbor celjskega „Sokola") vršil se je 10. t. m. Sklenilo se je, da se »Sokol" udeleži ustanovne slavnosti v Postojni, polnošte-vilno. Ker bode vozil posebni vlak, ki odide ob 4. uri 45 m. v jutro iz Ce"ja in bodo cene jako nizke, se ponuja lepa prilika, tudi za druge goste iz Štajarske, ogledati si krasne notranjske kraje in občudovati krasoto svetovnoznane »Postojnske jame". Tudi bode sestanek Slovencev iz vseh krajev, kakor tudi bratov Hrvatov in Čehov. — Listke za vožnjo in vstopnice za v jamo, dobivale se bodo v trgovini Dragotin Hribar ja v Celji. — Natančneji program po plakatih.
(Posebni vlaki na sv. Višarje) vozili bodo po jako znižani ceni v soboto 28. julija t. 1. iz Novega mesta, iz Brežic in Celja ter se v Ljubljani združijo. Nazajgrede bo sedaj mogoče tudi Marijo Pomagaj obiskati, brez vsake doplače na vožnjo. Romarji se bodo vzprejemali na vseh postajah do Lesec-Bleda. Zaradi vsporeda vožnje, cene in cerkvenih slavnosti, kakor tudi zaradi vožnih listkov blagovoli naj se vsakdo kmalu obrniti na »Odbor za potovanje v Ljubljani, Marijin trg 1." Slavni župnijski, občinski in poštni uradi, kakor tudi drugi podjetju naklonjeni, so uljudno prošeni, s pojasnili in prodajo vožnih listkov v večjo udeležbo pripomoči, to takoj odboru naznanijo, da jim vse potrebno pošlje. Neprodani listki vzamejo se nazaj, ter stroški in trud hvaležno poravnajo. Na Marijino Celje priredi taisti odbor prav ugoden posebni vlak 10. avgusta t. 1. iz vseh železničnih postaj Štajerskega. — Listki dobivajo se tudi v trgovini g. D. Hribarja v Celji.
(Šolska slavnost pri čast šol. sestrah v Celji.) Dne 12. julija t. 1. popoludne ob 4. uri zbrala se je velika množica občinstva in inteligence, pričakujoč zaželjenega užitka. Nismo se varali, ampak preseneteni smo bili vsi, kajti vse kar smo slišali, izborno petje, kakor izvrstno predstavljena igra, nam je izvabila radostne solze. Igra »Sv. Tekla" v 3 dejanjih igrala seje izborno po učenkah. Prepričali smo se, da ne štedijo preč. šolske sestre niti stroškov niti truda, ako se gre za to, da pokažejo, da niso samo na isti stopinji z drugimi ljudskimi šolami, ampak da jih prekosijo v marsičemu. Dekleta igrale so tako izvrstno svoje uloge, vse se je strinjalo, kakor pri vajenih starih igralcih, in pesme, s katerimi so nas učenke razveselile, pričale so o izvrstnem pouku. Kričači, kteri imajo naš mili jezik — Bog jim grehe odpusti — za nekako mešanco, lahko bi se prepričali tukaj, da razume tudi učeči se otrok, krasne zvoke naše mile slovenščine in da znajo doseči tudi preč. šolske sestre, s to slovenščino ginljive vspehe. Tukaj so pokazale preč. šolske sestre, da so na pravem mestu in da njim je na tem ležeče, da se izgoja naša mladina ne samo v krščanskem, ampak tudi v narodnem smislu. Samo eno nedostatnost smo opazili, to je, da so prostori premajhni. Treba bo napeti vse sile, da dobijo preč. šolske sestre v Celji, njihovemu delovanju in številu učeče se mladine, primerno poslopje. Komur je toraj na tem ležeče, da se naša nežna mladina ne izneveri svojemu materinskemu jeziku in sv. veri, bode iz srca rad daroval svoj prispevek za razširenje tega blago-tvornega zavoda. Slovenci združimo se in delajmo tudi v naših narodnih zavodih na to, da dobijo preč. šolske sestre primerne prostore, darujmo radodarno vsak po svoji moči za ta zavod, saj bode vsak novčič rodil veliko sadu in žetev ne bo izostala. Mi pa čestitamo preč. šolskim sestram na tako lepem uspehu.
(Okrajni zastop celjski) imel je dne 9. julija t. 1. dopoldne, v porotni dvorani c. kr. okrožnega sodišča, svojo prvo letošnjo skupščino, ktere se je udeležilo 25 gg. okrajnih zastopnikov. Po odobrenji zapisnika zadnje skupščine, dne 29. grudna 1893, št. 760, poročala sta gg. računska pregledovalca Kari Traun in Franc Roblek, da sta pregledala račune za leto 1893 in našla vse
v najlepšem redu, ter sta predlagala, da se ta račun odobri. — Po predlogu poročevalca viteza plem. Berks-a, razdelil se je v zadevi živinoreje okraj v 9 okrožij, ter so se izvolili za ta okrožja predstojniki in njih namestniki. G. okrajni odbornik dr. Iv. Dečko, poročal je o doneskih, ktere bi imeli doplačevati razni podjetniki za vzdrževanje okrajnih cest, v zmislu nove postave, z dne 26. aprila t. L, št. 30 dež. zak., ktero poročilo se je vzelo na znanje. — Zastran sprejema občinske ceste iz Teharij na Lubečno v okrajno cesto II. razreda, sklenilo se je, da se naj v stvari, posebno zastran odstopa potrebnega zemljišča, vršijo daljne poizvedbe, ter se naj stavijo potrebni predlogi v prihodnji skupščini. — Za napravo železnice od Velenja do Spodnjega Dravograda, dovoli se podpora v znesku 5000 gold. v glavnih delnicah, pod pogojem, če bode dotična železnica otvorjena do konca leta 1897. — Na prošnjo občine Griže dovoli se tej občini, da si sme najeti posojilo po 2500 gld. za stavbo šolskega poslopja. — Slednjič so se odobrili občinski inventarji in se storil potreben sklep, v zadevi inventarja občine teharske v tem zmislu, da se ima natanko ločiti premoženje, ktero spada teharski soseski, nekdaj teharskemu plemstvu, od onega, ktero je lastnina politične krajne občine Teharske.
Spodnje-štajerske novice.
(Premembe pri č. duhovščini). Č. g. J. K o-
larič, kaplan v Dramljah je umrl.
(Birmovanje) vršilo se bode letos še v dekaniji Braslovče in sicer: dne 14. julija v Polzeli, 15. v Braslovčah, 16. v Št. Martnem na Paki, 17. pri sv. Pavlu pri Preboldi, 18. na Vranskem in 19. pri sv. Jurju na Taboru.
(Premembe pri profesorjih). Č. g. dr. Fr. Janež i č v Celji imenovanje stalnim katehetom na gimnaziji, baš tako na gimnaziji v Mariboru č. gg. dr. Ant. Medved in I. Kavčič. Profesorjem na istem gimnaziji je imenovan suplent g. dr. I. Trtnik: Ed. Sokoli z Dunaja za realko v Mariboru. Profesor dr. J. Murr na maribor. gimnaziji je premeščen v Line.
(Drugi ljudski shod) bode dne 22. julija t. 1. v Šmarji pri Jelšah, ob 3. uri popoludne, v gostilni g. Jagodiča. Ker so vse točke vsporeda važne, nadjati se je obilega prihoda.
(Iz Teharjev) nam poročajo: Kakor povsod, koder se je vozil premili knezoškof, tako tudi pri nas, nismo zaostali v sprejemu Pred cerkvijo sv. Štefana zbralo se je mnogo ljudstva pod lepim slavolokom, katerega so kinčali razni napisi in zastave. Pred župnijsko cerkvijo pozdravila je belo oblečena deklica Nj. prevzvišenost in mu v znak ljudskega spoštovanja in udanosti poklonila šopek cvetlic V cerkvi vršilo se je na to izpraševanje krščanskega nauka. — Čudno je le bilo pri sprejemu, da nismo videli občinskega predstojnika, kaj ga je zadrževalo nam ni znano, vendar pa je naredilo to zelo slab utis.
(Laški trg.) Že pred 20. leti imel je naš trg svojo narodno čitalnico. Kakor drugod, tako tudi pri nas ohladil se je narodni čut; čitalnica je nehala biti in samo tu in tam se še govori o tedanjem narodnem gibanju v našem kraju. — Lani združilo se je nekaj mož in snovali so si bralno društvo za Laško in okolico; že osnovalni zbor bil je jako dobro obiskan, gostje prihiteli so iz sosednih krajev, tu z navdušenjem poslušali govornike, med katerimi se je posebno odlikoval nam zmiraj naklonjeni dr. F. Rozina. — Začetkom tega leta napravilo je društvo koncert v S. Kukecovi dvorani in v nedeljo 8. t. m., kot poletno zabavo gledališčno predstavo. — Sicer je slabo vreme nekatere zadržalo, koje smo za gotovo pričakovali, a vender bile so ob polu 9. uri zvečer obe dvorani Kukecove restavracije napolnjeni. V večji stal je okusno izdelan oder, ki ga je z velikim trudom član mladega društva gosp. Boc sam sestavil in malal. — Igrali ste se dve stari slovenski šaloigri »Šolski nadzornik" in »Županova Micika" in sicer tako lepo, gladko, da se sme trditi, tacega gledališča sedaj nimajo v nobenem slovenskem kraju na Štajerskem. Posebno odlikovali so se mladi gospod Konrad Elsbacher, koji pri vsakem narodnem delu, z veliko navdušenostjo sodeluje in že omenjeni gospod
Boc; od strani dam, moramo posebno zahvalno omenjati gospo Boc in naše ljubeznive gospodične Krennerjeve. — Po gledališki predstavi, katere so se udeležili tudi nekateri domači Nemci, nagovoril je predsednik društva gospod kaplan Skuherski navzoče članove društva in tujce ter izročil gospodu Bocu, kot priznanje za njegov trud, srebrno tabatiero. — Zabava bi se potem prav lepo razvila, ako bi restavrater skrbel za dobro pijačo in jed. — Laščani pa lahko ponosno gledajo na ta uspeh in voščimo njim, in njih gostom, kmalo zopet tako zabavo.
(Zahvala). Posojilnica pri^ Mariji Snežni ali — kakor ljudstvo govori — pri Novi cerkvi v Slov. goricah, bode začela zdaj, ko je registrovana, v kratkem poslovati. Da se je ta potrebni zavod tukaj ob nemški meji ustanovil, za to gre zahvala v prvi vrsti slavnemu društvu »Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji, ki je blagovolilo svoja nadzornika, gg. Simona in Lapajna, k nam poslati, in še posebno g. dr. Pučku, c. kr. notarju v Krškem, ki je blagovolil trudapolno delo po-verenja nemškega prevoda vseh aktov brezplačno izvršiti — Zato nikakor ne moremo vrjeti, da bi ta posojilnica iskala denarja pri dež. odboru v Gradci in se temu zavezala potem po njegovi želji delovati.
(Skrb za nezakonske otroke). Nekatere sodnije izpolnjujejo ukaze prejšnjih let, da dobe od župnijskih uradov izkaze nezakonskih otrok, katerim potem varuhe postavljajo. Ker so pa to nekatera c. kr. okrajna sodišča opustila, zauka-zale so višje sodnijske gosposke z nova, da to store. Res potreba je to v korist sirot, ki so brez očeta!
(Kakošna bode letošnja vinska letina). Od Save se nam poroča: Kakošna bode letošnja vinska letina, tega ne moremo sicer naprej določiti, ker bode to precej še od vremena odvisno. 'Posebno dobre letine si pa nikakor ne upamo prerokovati, ker stare trte očividno pešajo; pognale so sicer precej mladik še, toda na njih nastavljeni grozdje se kar osipljejo. To pri-jemo čutijo tudi tisti vinorejci, kateri imajo še kaj zaloge lanskega vina, ker mu je cena zopet poskočila.
(Bizeljska nova vinoreja) dobro napreduje, kakor se nam poroča. Letos zopet čvrsto ameri-kanke rasto, in cepljenke imajo vse polno grozdov, toliko, kolikor jih stare trte nikoli niso imele. Pridelalo se bode precej žlahtnega vina, ker so umnejši vinorejci razne žlahtne cepiče rabili in gledali tudi na čisti nasad.
(Na Vidmu) se je praznovanje 251etnice šolskih postav, od brežkega učiteljskega društva preložilo od 12. t. m. na četrtek 26. t. m.
(Vabilo na koncert), katerega priredi tamburaški zbor čitalnice v Brežicah, dne 22. julija 1894, na vrtu hotela Klembas. Vspored: 1. M. pl. Farkaš: »Narodna koračnica" iz op. »Prodana nevesta". 2. Dr. Ipavec-Bartl: »Domovini". 3. M. pl. Farkaš: »Moje milje" (Mazurka). 4. Taller-M. pl. Farkaš: »Koračnica Zvonimira". 5. S. Katkič; »Z Bogom more" (Brač solo). 6. Allstrom-M. pl. Farkaš: »Valse elegante". 7. M. pl. Farkaš: »Sre-tan imendan" (mazurka). 8. M. pl. Farkaš: »Za-grebačka koračnica". Vstopnina 40 kr., obitelj 80 kr. Začetek ob 5. uri popoludne.
(Premembe pri učiteljstvu). Gospica Ana Petrovčič, podučiteljica v Podsredi, je dobila učiteljsko službo v Smedniku na Kranjskem; g. J. Pintar, učitelj v Koprivnici, je dobil učiteljsko službo v Tunjicah na Kranjskem.
(Nov nasad ameriških trt) je napravila država pri sv. Petru pod Gorami; enake zavode ima tudi v Bizeljskem, v Pišecah, v Bučah, v Šmarji pri Jelšah, pri sv. Trojici pri Slatini, v Halozah. Treba bi jih bilo še drugod, n. pr. v severnih Slovenskih goricah, keder že tudi trtna uš razjeda.
(Nekaj za hmeljarje). Večkrat se hmeljarji pritožujejo, da jim hrošči, bramorji ali pa krtice delajo veliko škodo pri hmeljevih koreninah. Ti hmeljevi sovražniki se pač kaj lahko preženejo s hmeljišča. Vzemi eno palčico debelo kot kazalec, in naredi na desno in levo stran hmeljeve rastline luknjo 12 cm proč, 10 cm. globoko in vlij vanjo surove karbolne kisline 6 do 8 kaplic, potem zakrij lukno. Za 1000 sadežev zadostuje 1 liter
Izgorej imenovane kisline. To je skušeno in za-Inesljivo sredstvo, da se odpravijo ti škodljivci liz hmeljišča.
(Lokalna železnica Radgona - Ljutomer.) iProti koncu meseca junija, je imel upravni svet (prvi) redni občni zbor delničarjev radgonsko-Ijutomerske-lokalne železnice, kateremu je predsedoval načelnik upravnega sveta Aleksander Wanisch. Upravni svetnik, višji nadzornik Julij Nessler, poročal je o prometu v letu 1893., iz katerega se razvidi, da je osobni in prtljagni promet bil tega leta manjši nego prejšnje leto, hitro-vozni in pa tovorni pa se je zvišal. Vseh dohodkov je bilo 25.693 gld. (več za 798 gld.). Odštevši stroške za oskrbovanje prometa — po pogodbi z družbo južne železnice 50 odstotkov dohodkov — 12.846 gld. ter upravnih stroškov 1052 gld., ostane še gotovih dohodkov 11.793 gld. Družba juž. žel. ima še zahtevati od lokalne železnice 275.000 gld.; za kar se ji še niso mogle izročiti prijoritetne obligacije; obrestovati se ji torej mora kapital po stavbeni pogodbi po 41/« od. stotkov, z 12.375 gld. Upravni svet je vsled tega predlagal, naj se znesek 11.793 gld. plača južni žel. družbi za obresti, ostanek 581 gld. naj se pa poravna z dohodki leta 1894. Zbor, pri katerem je bilo po 16 delničarjih 900 glavnih in 1170 prijoritetnih delnic s 101 glasom zastopanih, odobri poročilo, kakor tudi omenjeni nasvet ter izreče priznanje upravnemu svetu.
(Deželni odbor) je naklonil 150 gld. podpore ameriški trtnici v Lihneku pri Ptuji in kupil po 100 slovenskih in nemških Vabičevih knjižic o varstvu koristnih ptic.
(Mariborskemu mestu) je deželni odbor dovolil, da sme na posodo vzeti 150.000 gld. za zidanje vojašnice in barak.
(V Gradci) bode meseca septembra razstava motorov (malih parnih strojev), strojev in orodja za male obrtnike.
Druge slovenske novice.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je od 25.
maja do 28. junija prejela te-le darove: Prvo-mestnik moške podružnice v Starem trgu pri Ložu g. Franjo Peče je podaril velik zavoj knjig; prerojena mariborska podružnica nam je poslala 205 gld. in sicer 100 gld. pokroviteljine g. veleposestnika in zdravnika Feliksa Ferk in 105 gld. udnine in darov; večje svote so darovali: preč. g. kanonik dr. Ivan Križanič 12 gld., g. dr. Jernej Glančnik 10 gld., preč. g. zlatomašnik Jož. Muršič v Gradci in dva neimenovana narodnjaka po 5 gld., rajni preč. g. stolni dekan Fr. Košar, preč. g. kanonik L. Herg, preč. g. semeniški ravnatelj R. Hribovšek; čč. gg. kateheta Jožef Zagajšek in l Jakob Kavčič, g. B. Jentl po 2 gld. i. t. d.; slav. uredništvo »Slovenskega Naroda" je poslalo devetnajsto zbirko kroninih darov v znesku 135 gld. 15 kr.; za višje vzore vedno vzgledno delavne „Litijske in Šmartinske Slovenke" so nas razveselile s 5. pokroviteljino v znesku 100 gld., peta zastopnica jim bode gospodična učiteljica Kristina Demšarjeva; rajni svečar in posestnik v Ljubljani g. Josip Bernard je družbi volil 100 gld. Po vč. g. župniku K. Miklavčiči so darovali; vč. g. A. Petek, župnik pri sv. Križi pri Litiji in vč. g. Ign. Šalehar, župnik v Dolih po 10 gld. č. g. kapelan Alojzi Kreiner, č. g. kapelan Fr. Juvan, g. nadučitelj Janko Jeglič, g. nadučitelj J. Perko in gdč. učiteljica Amalija Tome po 1 gld .; g. Zalika Miklavčič 10 gld.; drugi domoljubi 1 gld. 80 kr., skupaj 36 gld. 80 kr. Dalje so nam še naklonili: SI. hranilnica in posojilnica v Veli-kovci za 1894. 1. 30 gld.; si. ormoška posojilnica za 1894 1. 15 gld.; si. upiavništvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru 25 k., ki so jih zložili čč. gg. duhovniki zbrani pri dekanijski konferenciji v Kozjem; vč. g. Fr. Mihi, župnik v Št. Lipši pri Dobrlavesi, 23 k. nabranih pri vme-ščenji vč. g. župnika Štefana Bayer; čč. gg. duhovniki tinjske dekanije in gostje iz sosednje dekanije, zbrani 18. t. m. na konferenciji v Grab-štanju 20 k. 40 v.; vč. ptujski gospodje po č. g. kaplanu Andreju Plečnik 20 k.; g. J. Stritar, prof. na Dunaji 10 gld.; slav. »obrtno pomožno društvo" v Ljubljani vsakoletni dar 10 gld.; vč. g. J. Černko, župnik v Vuhredi in denarničar tamošnje podružnice, poleg doposlane udnine še
7 gld. 62 kr. nabranih v nabiralnici g. maren-berškega beležnika; g. Fran Jakopič, veletržec in hišni posestnik v Ljubljani 5 gld.; g. dr. Friderik Ploj, c. kr. podtajnik v finančnem minister-stvu, 2 k. in gospod Franjo Strašek, c. kr. notar v Loži, 2 k. — Za slovensko šolo v Veliko vci smo prejeli 40 zlatih kron z napisom: Neimenovani štiridesetletnik daruje v kresu 1894. štirideset zlatih kron zlati družbi sv. Cirila in Metoda za velikovško šolo. SI. hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah je darovala za prepotrebno velikovško šolo 50 gld., ne 5 gld. kakor se je po tiskovni pomoti poročalo v jednem časniku. — Spomin sv. Cirila in Metoda častimo najlepše, če nadaljujemo delo slovanskih apostolov. Zahvaljujoč se letos ob imendanu sv. bratov požrtvovalnim in naklonjenim domorodcem in, ozirajoč se na te današnje darove, zlasti slovenski duhovščini ter priporočajoč se daljni vsestranski naklonjenosti, imamo tolažilno zavest, da vrši naša družba delo bla-govestnikov, ker je ohranila že tisoče slovenske dece veri in domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(C. kr. višja gimnazija ljubljanska), katere letno poročilo imamo pred seboj, je izvrsten in dobro obiskovan zavod. Lani je štela 644 dijakov, med njimi čez 500 Slovencev. Nemški razredi bi bili skoro prazni, ako bi v njih ne bilo Slovencev, ki se v nemških in slovenskih oddelkih posebno odlikujejo. Vsak razred te gimnazije razen 8. razreda je imel dva oddelka, čeravno bi se nemški oddelki z ozirom na malo število nemških dijakov lehko brez škode opustili, n. pr. v 2. in 4. razredu. Napredovali so učenci izborno; 89 dijakov je bilo odličnjakov, 404 so pa popolnoma dovršili svoje razrede. Najboljši razred je bil slovenski oddelek sedme šole, kjer so se vsi 42 tako dobro učili, da ni nobeden propal; jeden edini ima ponavljalni izpit. Glede tega prvega učnega zavoda, ki spada že od nekdaj med najboljše gimnazije v Avstriji (običajno se samo 2 gimnaziji, v Dunajskem Novem mestu in akademiška gimnazija na Dunaji enako dobra zavoda imenujete), imamo samo to željo, opravičeno željo, da bi se še v višje razrede slovenščina kot učni jezik upeljala, in da potem ravnateljstvo svoj zavod, ki ima slovenske dijake in slovenske profesorje, kar pred svetom spozna za slovensko šolo, katera naj svoja letna izvestja v slovenskem jeziku priobčuje.
(Ulični napisi v Ljubljani). Mestni svet ljubljanski obravnaval je o naredbi deželnega predsednika, s katero so se razveljavili sklepi mestnega zbora, glede uličnih napisov. Gosp. dr. Tavčar je dokazal jasno, da je g. deželni predsednik v nasprotju sam s sabo. Spremembi imen ulic nasprotuje, češ, da se s tem otežuje orijen-tiranje; v isti sapi pa prepoveduje napise na hišah, kateri le olajšujejo orijentiranje. Gosp. dr. Tavčar in dr. Bleivveis vit. Trsteniški sta predlagala potem, da se občina pritoži na ministerstvo za notranje stvari.
(Pevsko društvo „Slavec") v Ljubljani je v nedeljo praznovalo svojo desetletnico; pri tej priliki se je sprožila misel o ustanovitvi »Zveze slo ženskih pevskih društev".
(Društvo »Pravnik") je priredilo danes izlet v Novomesto.
(Kmetijski tečaj za učitelje) bode letos v Ljubljani od 13. do 31. avgusta pod vodstvom ravnatelja kmetijske družbe, g. G. Pirca, s katerim bodo podučevali še g. pristav Št up ar in g. vinarski učitelj Gombač.
(Na ljubljanskem učiteljišči) je naredilo 16 pripravnikov zrelostni izpit, 2 morata ponavljati čez 2 meseca, eden čez eno leto.
(V litijski c. kr. okrajni šolski svet) sta kot zastopnika učiteljstva izvoljena prejšnja zastopnika, namreč gg. J. Bar tel j in J. Kovač.
(Slovenske posojilnice 1. 1893.) Vse slovenske posojilnice so imele lansko leto 30.331 zadružnikov, in sicer 4635 na Koroškem, 10.417 na Kranjskem, 1428 na Primorskem in 18.486 na Štajerskem. — Denarnega prometa so imele 16,110 943 gld., skoro 3 miljone več kakor prejšnje leto, in sicer so imele koroške posojilnice 1,403 366 gld.. kranjske 5,777.848 gld., primorske 793.801 gld., štajerske 8,135.928 gld. — Deležev so imele vse posojilnice 543.971
gld. in sicer koroške 116.729 gld., kranjske 128.151 gld., primorske 49882 gld., štajerske 249.209 gld.
(Sena) so letos kmetje prav veliko pridelali; zato ima tudi nizko ceno; star cent po 80 kr. do 1 gld.
(V Kostanjevici) priredi »bralno društvo" danes, 15. t. m. veselico s petjem in godbo.
(V Št. Jarneji) na Dolenjskem in v Boža-kovem pri Metliki bode napravila država nove ameriške vinograde.
(V Krškem) se delajo priprave za redko slavnost, za slavnost posebnega značaja. Svečanost, ki se bode ondi obhajala 29. t. m., ne bode ne nemška, ne slovenska. Ob priliki sklepa šolskega leta se bode odkril po odboru, v katerem so sami Slovenci, spomenik Martinu Hočevarju, velikemu dobrotniku krškega mesta. Bil je (ranjki sicer nasprotnik slovenskega naroda, toda v tej zadevi se ga ne bode niti proslavljalo, niti v tej zadevi njegovo delovanje omenjalo. Ob enem se bode odkrila spominska plošča Valva-zorja, na hiši, v kateri je pred 200 leti umrl. Pri tej priliki se bode vršilo večinoma vse v slovenskem jeziku, petje, govori itd. Izdala se bode v ta spomin tudi slovenska ilustrovana knjižica: »Krško in Krčani".
(Proslavljenje praznika sv. Cirila in Metoda v Krškem) seje letos tako krasno vršilo, kakor še nikoli, da si se je že veliko let sem ta svetek slovesno praznoval. — Kar v delavnikih ni mogoče prirediti večje slavnosti, obhajalo se je vse mesto v četrtek, 5. julija v nedeljo 8. julija. Do-poludne je bila peta sv. maša, pri kateri so meščanski učenci peli težko, pa silno lepo sloven-vensko kompozicijo pod vodstvom neumornega glasbenega veščaka, g. učitelja Potrebina. Na večer je bil koncert v čitalnici, pod vodstvom istega gospoda, ki se je neizmerno trudil, da je pevce in pevke tako dobro izuril. Prišlo je k tej krasni besedi, kakoršnih je malo še v Krškem bilo, kljubu grdemu vremenu razen Krčanov, veliko gospode iz Kostanjevice; bile so zastopane Brežice (po g. dr. Firbasu in drugih gospodih), Rajhenburg (po g. poslancu Jermanu), Sevnica (po g. župniku Lempl-u), in drugi kraji. Slavnostni govor je imel odličen govornik, namreč g. poslanec Pfeifer. Drugi del koncerta je pa obsegal sledeče točke, ki so se izvrševale deloma po močnih zborih, do 30 pevcev in pevk broječih, tako izborno, da ni bilo pohvale ne konca ne kraja. Franjo Gerbič: Lovska, mešani zbor s spremljevanjem rogov. Hajdrih: Mladini, moški zbor. Volarič: Slovenske mladenke, ženski zbor s spremljevanjem glasovira. Jenko: Na moru, moški zbor. Nedved: Vijoličin vonj. mešani zbor. Forster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, moški in ženski zbor, s samospevi in s spremljevanjem na glasoviru. Od teh komadov so posebno ugajali mešani zbor »Lovska", »Slovenske mladenke", »Na moru", »Vijoličin vonj", ki se je moral ponavljati in čez vse »Venec Vodnikovih pesmi". Po koncertu je bil kratek zbor moške podružnice, pri katerem so se v odbor volili gg. dr. Mencinger, Al. Gregorin, V. Pfeifer (na novo), Ant. Križman, dr. T. Romih in J. La-pajne ter g. V. Pfeifer, kot zastopnik podružnice pri velikem zboru družbe v Novem mestu. — Pri ustanovnem občnem zboru nove ženske podružnice so se odobrila običajna pravila in v odbor volile cenjene dame: M. Pfeifer-jeva, M. Jugovičeva, A. Kessler-jeva, M. Kalinova, A. Li-lekova in A. Šmidinger-jeva. Kot zastopnica pri 'občnem zboru v Novem mestu volila se je gospa M. Pfeiferjeva.
(Šola v Dragi) ob kočevski meji Vam je, g. urednik, — tako se nam poroča, — čudna učilnica. Otroci so kočevske in slovenske narodnosti, učitelj je Slovenec, učni jezik je pa vsled višjih ukazov edino le nemški. Nemščine pa ne razumo niti slovenski, niti kočevski otroci; oni hočejo z učiteljem le kočevsko ali slovensko govoriti. Ker pa učitelj kočevske žlabudre ne razume, povedo mu kočevski otroci navadno le še po slovensko, kar žele. Ali ni to pravi Babilon?!
(Pri Novem mestu) tik grmske šole stoji starodavna kapela Božjega groba, ki je že skoro popolnoma razpadla. To kapelo nameravajo No-vomeščani popraviti, za kar se posebno trudi g. tiskar Krajec.
(Na Goriškem) imata slovenska poslanca dr. Anton Gregorčič in grof- Alfred Koronini, dobro obiskovane in zanimive volilne shode. To je prav; vsaj tudi štajerski poslanci večkrat v dotiko pridejo s svojimi volilci. O, ko bi to tudi kranjski poslanci storili!
Druge avstrijske novice.
(V Zagreb) je došel novi nadškof dr. Posi-1 o v i č v soboto, 7. t. m. in bil slovesno vmeščen prejšnjo nedeljo. Narod, ki je dobil svojega zvestega sina za prvega dušnega pastirja, vsprejel ga je navdušeno in z veliko častjo.
(Na Hrvatskem) je bilo v minulem šolskem letu 8 višjih gimnazij,in 5 realk — in vse so imele hrvatski učni jezik. Kako je pa na Slovenskem ?
(Zagrebško vseučilišče) dobi tudi medicinsko fakulteto, t. j. zdravniški oddelek, da se bodo bodoči zdravniki na Hrvatskem lehko doma izobraževali. Za ustanovo te fakultete predlaga vlada, da bi deželni zbor 300.000 gld. dovolil.
(Hranilnic) je bilo 1. 1891 v Avstriji 438; primeroma (z ozirom na mali obseg zemlje) jih ima največ Sleško, najmanj Bu ko vina, kjer je en sam denarni zavod te vrste. (Saj menda tudi druge vrste denarnih zavodov tu ne bo).
(Delegacije) je sklical presvetli cesar na 14. dan septembra v Budimpešto.
(Judje na Ogerskem) ki so že do zdaj dejansko enake pravice uživali, kakor druga vero-izpovedanja, dobe še po novi postavi čisto enake pravice, kakor drugo verniki.
Ogled po širnem svetu.
(Slavni angleški državnik Gladstone) odložil je svoj mandat in s tem nehal biti član poslanske zbornice angleške. Ves narod mora obžalovati odstop te starine iz javnega življenja. Nad 60 let je bil Gladstone član poslanske zbornice, nad 60 let je zvesto služil ta uzor-poštenjak svojemu narodu, vsikdar navdušen za pravico in pogumen prijatelj — tlačenim Ircem.
(Sibirska železnica), najdaljša železnica na svetu, ki bode iz sredine Evrope, iz Berolina ali Dunaja, v kacih 13 dneh pripeljala človeka do bližine Japonskega, namreč do Tihega oceana, stala bode blizo 420,000.000 gld. in bode 1. 1901 dodelana.
(V Zjedinjih državah) tropa brezposelnih in lačnih delavcev napada in razdira železnice in mostove. Koliko nesrečnih Slovencev je tudi med temi obupanimi! 0 nesrečna Amerika!
Dopisi.
Iz Št. Jurja ob juž. žel. — Deset dnij je preteklo, odkar smo tukaj, kakor po celi širni slovenski domovini, slavili večer 4. julija na čast naših blagovestnikov Cirila in Metoda. Vsakemu razumnemu Slovencu, kateri je takrat bival v naših krajih, gledal na naše gore, kipelo je srce radosti, ko se je v temnem mraku zasvetil kres za kresom po celem obzorji naših hribov, gromel strel za strelom, budeč mogočne odmeve od gore do gore. Kdor je vedel, da to silovito gromenje in ti neštevilni ognji svedočijo ljubezen slovenskih src do mile domovine in do prvih blagovestnikov našega naroda, čutil je, da se mu širijo prsa, glasno mu dejoča: Bog Slovencev še ni zapustil! Lep večer je bil in radostno prepričanje je rodil, da iz teh mladeničev, ki navdušeni stoje in pojo okrog plamtečih kresov, bode nekaj tistih mož korenjakov, ki neustrašeni in trdni ko skala branijo pravice in obstanek našega naroda. Omenim naj še, da so se v naši okolici pred vsemi odlikovali fantje Rifničani.
Slabi in težavni so res sedajni časi, trdi vsakdo, ali vendar — ako bistro okoli sebe pogledamo, se nam ni treba bodočnosti preveč plašiti. Premnogi pač tožijo, koliko bolje je bilo prej, ko še ni bilo tega „prepira. ravsanja in potegovanja zaradi slovenščine, od katere se nihče ne bode najedel!" Recimo, da je petindvajset let,
odkar so vneti in požrtovalni možje začeli delovati v naši domovini na to, da se naš kmet zaveda svojih pravic, da se ne daje več izkoristiti in zaničevati od sebičnih in oholih tujcev nem-škutarjev. Delovati so začeli ti možje z velikansko težavo in proti ogromnim zaprekam in le po malem, po malem so se našli drugi, ki so stopili na njih stran, delali istotako naporno pa navdušeno in s svojim vzgledom zdramili druge na enako delovanje, dokler da je njih krdelo naraslo do današnje armade slovenskih narodnjakov. In poglejmo danes uspehe, katere ima ta boj! Tu imamo danes naše lastne hranilnice, posojilnice, kmetijske, hmeljarske, sadjerejske družbe, obrtne zadruge, slovenske kmetijske, vinorejske, obrtne šole, slovenske časopise v vseh strokah, nešte-vilne čitalnice, bralna, pevska in telovadska društva, znanstvene zavode in slednjič — kdo ni na nji ponosen? — družbo sv. Mohorja in družbo sv. Cirila in Metoda. Ali so te naprave našemu narodu na škodo? Kdo je naše kmete napeljal, da se pečajo z umno sadjerejo in hme-ljarijo, kateri jim donesete vsako leto mnogo sto tisoč goldinarjev, kdo jih je učil, kako se zboljša reja živine, katere se je n. pr. v poslednjih dveh mesecih samo iz tukajšnje postaje izvozilo za več kot 150.000 gld., kje dobi naš kmet posojila po nizkih obrestih, kdo mu daje koristnega in poučnega berila? Mari nemškutarji? — To vse je zasluga naših slovenskih zavodov, društev, naših narodnih zastopnikov, katerim gre slava, čast in hvala!
Namen teh vrstic mi je priznati, da se naš slovenski kmet zaveda dobrot, koje ima od teh velikih in koristnih naprav, katere je rodilo narodno gibanje in da ne gleda več križem rok, kako se prvaki za njega trudijo in borijo, ampak tudi on je vsikdar voljen, potegniti se za narodnost in žrtovati po svojih močeh. Najlepši dokaz temu imamo pri nas v moški in ženski podružnici sv. Cirila in Metoda, kateri obe vzdržani, pred vsim od naših zavednih slovenskih gospodarjev, delujete vspešno in z napredkom že več let. Pri letnih zborovanjih, odlikujočih se po navdušenih govorih in živahni zabavi, imeli smo do-sedaj vsikdar radost, videti med nami mnogo narodnega občinstva iz sosednjih krajev, nadejamo se tega tudi pri letošnjem zboru, katerega imamo v nedeljo dne 15. t. m. popoldne v slavno-znani gostilni pri „cestnem Jožetu". — Pričakujemo pred vsem našo častito gospodo iz Celja in Šmarja, s katerimi se tolikrat v skupni zabavi radujemo, istotako drage nam sosede iz Ponikve, Dramlja, Kalobja, Št. Vida in iz drugih krajev, katere hočemo vse s srčno radostjo sprejeti.
Torej na mnogobrojno svidenje!
Trbovlje 3. jul. 1894. Včerajšnji dan, nedelja dne 1. jul. je bil za Trbovlje slavni dan. Prva slovenska veselica se je vršila sijajno. Nad trboveljsko vasjo je plapolola zastava trobrojnica 10 metrov dolga, pripeta na vrvi od cerkvenega stolpa do nasprotne skale. Mnogobrojne goste iz Litije, Zagorja, Dola in Hrastnika je iznenadil slavolok z napisom: „Vam, ki ste naši — Dobro došli!" Pri tem slavoloku so čakale belo oblečene deklice s šopki cvetlic prihajajoče, kateri so bili kar presenečeni o tem sprejemu. Vspored se je izvrševal tako gladko, da so se posamezne točke po trikrat ponavljale. Z burnim ploskanjem so pozdravljali gostje mladi pevski zbor „Zvon". Največje navdušenje je vodilo prekrasno petje mešanega zbora. 'Gospodična Ivana Brajer, ganila je navzoče s svojim glasom skoraj do solz. Z „živijoklici" sprejeti nastopali so šmartinski tamburaši. To so kipela srca, to so žareli obrazi, ko so zaslišali naši Trboveljčani prvikrat narodno godbo. Tako jih je prevzela tamburica, da se že snuje tudi v Trbovljah tamburaški zbor. Pri prosti zabavi glasila se je napitnica za na-pitnico. Vmes sta igrala na glasovir gospodična Olga Strle in drd. Rudolf Strlč iz Zagorja, da smo kar strmeli nad njuno spretnostjo. Tudi gospod učitelj Ivan Bartl iz Šmartna pri Litiji, vodja tamburaškega zbora, nas je iznenadil, s svojim prekrasnim bariton samospevom. Vsem tem osebam bodi posebej izrečena prisrčna zahvala, kakor tudi sploh vsem udeležencem, ker so pripomogli, da se je prva slovenska veselica
v Trbovljah tako nepričakovano izborno obnesla Prosimo nadaljne podpore!
Če bi me kdo vprašal, kdaj je bil vrhunec tega slavnega večera, moral bi odkritosrčno reči, da je navdušenje prikipelo do skrajnosti, ko so zedinjeni šmartinski in trboveljski pevci zapeli veličastno pesem: „Morje adrijansko". Luči so nam skoraj ugašale od gromov glasovja, srca so nam drhtela v prsih, duh se je razširil in gledal na pokrajine nekdaj naše. A, ko je zagrmelo iz navdušenih grl: „U boj! u boj!" — prisegal je vsak natihoma, da se čez naša trupla ne bo zidal most od Berlina — do Adrije!
Gospodu Francu Kocbeku v Gorilj emgradu. — Potrjujemo, da Vi niste pisali ali poslali dopisa ,,Iz Luč", kakor tudi najmanj uplivali na istega.
Uredništvo ,.Domovine '.
Slavnim podružnicam, čitalnicam in bralnim društvom
priporoča po nizki ceni krasne podobe
sv. Cirila in Metoda
v okviru ali brez trgovina ZD_ Hribar "v Oelji

Posestvo
Pridna prodajalka
za trgovino mešanega blaga, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožna, se išče. — Kje pove upravništvo „Domovine".	(110) 3—1
na Spodnjem, Štajerskem, dve uri od postaje Št Jurij ob južni železnici, poldrugo uro od postaje Poličane oddaljeno, je po nizkri ceni na prodaj. Obstoji iz 15 oralov 1040 □ sežnjev stare hoste, hrastov, bukev, smerek; 5 oralov 695 □ sežnjev obdelanih njiv; 5 oralov 500 □ sežnjev travnikov sladke in 1100 □ sežnjev kisle krme; 2 orala 1134 □ sežnjev vinograda; skupaj 29 oralov 1269 □ sežnjev.
K vinogradu spada tudi lepo zidana, z opeko krita vinska klet. Njive, travniki in nekaj hoste je v ravnem. Za hišo in velikim kozolcem je sadni vrt in dva hleva, , pašnik, hosta. Poslopje je zavarovano proti požaru za,-1250 gld.; je brez dolga in brez prevžitkarja. — Cena celemu posestvu je 4500 gld. Neka vsota zna za nekoliko let ostati vknjižena. — Proda se še tudi letošnja^ otava. — Več pove upr. „Domovine".	(111 1—1))
Zlate črke
za
napise in pozdrave
priporq£a
Dragotin Hribar v Celji
Zobozdravnik
_A__ PAICHEL
ordinira

y Celji y hotelu „pri volu" (Koscher)
meseca julija vsaki dan (109) 3—2 od 9. ure doopludne pa do 4. ure popoludne. *
Razglas.
Kraški teran
ima na prodaj
Anton Polley v Sežani na Primorskem.
Prve vrste po 20 gld. hektoliter.
Druge „ 13 „
Tretje „ „ 10 „	„ (95)8-6

Advokat
dr. Danilo Majaron
otvoril je
i^T* svojo pisarno
v Ljubljani na Križevniškem trgu št. 7 (nasproti cerkvi „Križanke") Uradne ure navadne. (106) 2-2 p^