rseratl s» sprejemajo in veli* t iropna vrsta:
j ter., če se tiska Ikra;.
K	4
'' ii ii "i ii " l|
• ® :i u ii n 3 „ ■Tri večferatnpm tiskanji te cena primerno emanjša.
S oko piti
to ae vračajo, nefrackovan« >iBina se ne sprejemajo, iroonlno prejema opravciStv, (idministracija) in ekapedicija na lianajski cesii St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politični list zulomiki narod.
Po oošti	preiemar velia :
Zu ceio ieto	. . 10 pi. — Kr.
tu poiieta	. . 5 —
na četrt ieta	. . 2 ,, 50 „
V >dministraciii velia:
Za ceio ieto . . 8 ji. 40 kr f.a poi ieta	» ., 20 „
ta četrt ieta	I ,, 10
V Linbijani 3a dom doriIimu veiia fiO kr. več ua ieto.
VredniStvo ;e Florijansko nlice št. 44
Izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in noooto.
Resolucija nemških poslancev.
Veliki kanon naših sovražnikov je počil. Nemški liberalni poslanci so se zbrali in sklenili ognjevito resolucijo zoper Čehe in njih voditelje, zoper vlado in zoper sedanjo sistemo, vje pa za varnost nemškega naroda, ki si bojda niti več življenja ni svest v Avstriji, odkar Taafte vlada (!). Vse to bo prouzročili pražki neredi; ker bo v Pragi nekaj ošabnih nemških huršov zlasali in zapodili, ker bo ti že delj časa mirno češko prebivalstvo dražili, zasramovali češki narod na njegovi lastni zemlji, ter se, podpihovani po privandranih pruskih profesorjih, na vse načine ošabno in nespodobno obnašali. Iz tega malenkostnega dogodka hočejo ustavoverci izkovati po-polen preobrat notranje politike. Če se na Ogerskem pri volitvah ljudje pobijejo, če nemški študentje na Dunaji napravljajo poslancem mač,e godbe, to vse nima nič v sebi; ako se pa nemškim študentom v Pragi ad oculos pokaže, da niso na nemški ampak na slovanski zemlji, in da se domačini dalje zasmehovati in 8trahovati ne pustš, to je grozno hudodelstvo, ki kliče na maščevanje 1 Lepo je od Nemcev, da tako vkup drže, in ista lastnost bila bi potrebna tudi Slovanom; od Bile pa je, da tako malenkostna dogodba razburja ceii nemški narod in da se celo časniki v pruski Nemčiji pečajo 8 to stvarjo, kakor bi bilo res življenje Nemcev v Avstriji v nevarnosti. Vse je po konci. Dunajski mestni zborBe je oglasil, in za njim sledč mestni zbo i drugih nemških mest. Nemško pemski po*ianci so se zbrali v Pragi, ter sklenili oklic do nemških Pemcev. Če bi bili vsi Nemci v Pragi pobiti, ne bi mogel vriš veči bit', in vendar od nemških
študentov nobeden ni nevarno ranjen, cela stvar je nedolžna praska, če 6e pri nas na Kranjskem fantje zbijejo, da je nekaj mrtvih in ranjenih, kdo se zmeni za to? Zavolj tega nedolžnega pretepa v Pragi pa je toliko pisanja!
Zdaj bo 8e še nemški poslanci na Dunaji zbrali, ter razposlali ojstro resolucijo po svetu, sprožili bo veliki kanon, b katerim mislijo uničiti sedanjo vlado. Oglejmo Bi to resolucijo natančneje. Najprej pravijo, da so neredi v Pragi nesramni, nagnjusni (sehmachvoll) Ali to morda pa ni nesramno in nagojusno, da nemški burši zasramujejo češko narodnost na nje lastni zemlji ? Nemški poslanci pravijo nadalje, da živi tudi mnogo Slovanov med
Nemci, pa da se tem nič ne zgodi. Na to pa
ne mislijo, da so Slovani na Dunaji, v Gradcu,
v Lincu in po drugih nemških mestih čisto krotki ljudje, katerim niti na misel ne pr de, da bi Nemce v njih lastni deželi zasramovali, ali jih gospodovati skuhali ter jim odrekati hoteli vse pravice do -ravcopravnosti. Če bi dunajski Čebi hoteli potlačiti prave DunajČane, ko bi jim hoteli usiliti češki jezik, ko bi jih zasmehovali pri vsaki priložnosti, potem bi bila opravičena primera, ki jo rabijo nemški po-lanc'. Tako pa vemo, da Slovani po nemških krajih molfe in se ravnajo po večini, nasprotno pa Nemci v Pragi in drugih slovanskih krajih ne marajo ravnati se po večini, ampak hočejo povsodi gospodovati in zasramujejo težnje slovanske po ravnopravnosti, ter 8e smatrajo za rojene gospodarje Avstrije, druge narode pa za svoje sužnje. Toraj je razloček med dunajskimi Cehi in pražkimi Nemci veli-kansk. Nemški poslanci v svoji resoluciji na dalje pravijo, da so češki voditelji krivi, da je tako daleč prišlo, ker s svojim uplivom niso
neredov zabranili. Isto tako bi se pa lahko nemškim poslancem očitalo, zakaj niso zabranili neredov, ki 80 se godili na Dunaji v raz-žaljenje Lienbacherja? Posamezen poslanec ne more krotiti razdivjanega ljudstva. Resolucija nemških poslancev očita tudi pražkemu magistratu in vladi, da nista dosti krepko branila nemških buršov. Tudi to očitanje je prazno, ker nihče ni naprej vedel, kaj se bo zgodilo, sicer bi Be bilo neredom že v okom prišlo.
Udtavovercem je le za to, da bi sedanjo vlado vrgli, zato očitajo vladi, da je ona vBega kriva, ker Čehom preveč poguma daje s svojo politiko in ker z njimi prerahlo postopa. Tem ljudem bi bilo najljubše, ko bi bili Praga in Ljubljana vedno v obsednem Btanu, da bi se Slovani krotili z vojaško močjo, kakor na Češkem pod Kollerjem. Vendar je malo upanja, da bi se jim te želje Bpolnile, ker so prišli taki časi, da je tudi Slovan človek, tako rekoč, kakor je nekdaj Schiller pisal v VVallensteinu ,,der baueristauch ein menseh, so zu sagen"; Avstrija nima povoda, da bi Slovane devala pod obsedni stan, in tudi \6, da bi to ne bilo njej na korist.
Resolucija nemških poslancev pravi, da se mora Taaffejevo ministerstvo odstraniti in postaviti taka vlada (Be ve da ustavoverna), ki bo znala zabraniti take nerede.
Videli smo, da liberalna, nemška vlada pod GiBkro ni znala zabraniti ustaje v Dalmaciji, in bi tudi študentovskih neredov ne
Mi ne verujemo, da je veliki kanon usta-vovernih poslancev zadel Taaffejevo vlado, ker bi bilo vendar čudno, ko bi bil Taaffe odgovoren za vse nepremišljene čine češkega naroda. Ustavoverci hočejo imeti krizo, naj po-
i.im
Zvonik Kubeidske rože.
V dolini čdda , tam kjer se vrhuncev Bkalovitih hribov vidi tja do rudečega morja, stoje na samotnim kraju razvaline neke mo-šeje (turškega t,'mpeljna)„ katerih desetvoglati zvonik spričuje da so one že več ko tisuč let stare.
Ne čas, h vse razmelje, ampak divje maščevanje neCiOveških vojakov, katero se le s krvijo ugasif. da, razvalilo je to poslopje.
Ko je eta 1803 Vahabitski vodja Ibu Saud prihru s sto tisuč bojevitih vojakov čez rudeče moje, obsedle so te njegove druhali tudi staro ttrkom sveto mesto Mekka, kjer je grob prorka Mohameda, in njegovih naslednikov Abu-Jekra in Omara.
Prebivtici mesta in več tisuč popotnikov, ki 80 bili fišli molit na Mohamedov grob, prijeli so a orožje, da svoje svetinje branijo. Še le po /blgem krvavem boju zmagali so Vahabiti, nsedli Mekko in pomorili V3e živo, kar j<m je pod roko prišlo.
Po dvranah velikanske nagrobne mošeje, ob zidu naj vetejše Kaabe (tako se imenuje|
prvotna kapelica) ležalo je na tisuče mrtvih, tudi po grobnem kameuu proroka lila je kri v brambi vere mohamedanske pobitih.
Že dva dni gospodarila je divjost barbarov po Mekki, ko najdejo Vahabiti v Bkriti sobi mošeje krasno deklico Zoraido, ,,rožo iz kubeide" imenovano.
Gotovi dobrega plačila oddajo jo Bvojemu sultanu. Ibu Saud zapre devico v svoj harem, v katerem se mlada jetnica joka in tuguje, kajti zaročena je bila z mladim Emirom Ab-dul Saida, ki je pred mesecem odpotoval v Damask, da prinese tamošnjemu pašu navadne darila.
Osem dni so že gospodarili Vahabiti v Mekki, ko se Abdul Said nazaj vrne; preoblečen se skrivaj zmuza v mesto in tu izve Zo-raidino stanovanje.
S petdesetimi junaki naskoči v prihodnji noči sultanov harem, reši nevesto, jo posadi pred se na svojega čilega vranca, ter beži s svojimi spremljevalci po dolini čidds, na katere koncu jih čaka rešilna ladija.
Vahabitski, zarad svoje hitrosti in moči znameniti konji doido kmalo vbežnike.
Abdul z Zoraido in svojimi spremljevalci zbeži toraj v zdaj razvaljeno gori omenjeno mošejo, zapre in zaširi po mogočnosti vrata in okove, ter pozdravi prijahajoče Vahabite s puškinim strelom. PetdeBet Vahabitov pade na prvi strel raz sedel. Ibu Saud, ki jih je sam vodil, prisegel je pri bradi Abdel Vahaba, da ne bo noben človek iz obležene mošeje vbežal. Tri dni bili so se. Oblegani vidili so, kaj jih čaka, ter so sklenili se braniti do zadnje kaplje krvi. Konec tretjega dne živeli so še Emir Abdul Said, Zoraida in deset njegovih vernih tovaršev, štirdeset bilo jih je že mrtvih. Ko se je solnce za morje skrilo tudi nijso imeli več streljiva, ter se zato umaknejo v zvonik. Tukaj posekajo Vahabiti tudi te, Zoraido pa vržejo ua zapoved Ibu Sauda živo z zvonika, da se ubije. Neki memopotujoč človek zakopal je truplo device pod bližnjimi palmami. Noben turek ne potuje tukaj, da bi ne postavil svojega šotora pod te palme in so ne spomnil v svoji molitvi ,,rože Kubeidske" in njenih spremljevalcev.
maga, kar more, zato so sprožili veliki k&non, pa mi sodimo , da je kroglja šla preko glave Taaffejeve in da vlade in nje sisteme ni zadela. Žalostno bi bilo, ko bi bil vsak študen-tovski nered zmožen, odstraniti kako vlado, ker na ta način bi se lahko vsaka vlada v par mescih odstranila. Mi sodimo, da se me-rodajni krogi ne bodo ozirali na to nemško resolucijo, kajti prejasno se vidi nje zadnji namen. Sicer pa, če bi prav prišlo do prevrata, kar pa mi ne verujemo , Slovani bomo stali ko skala, preko nas se ne pride več na dnevni red, ustavoverci se jako motijo, ako kaj tacega pričakujejo. Moralična naša moč je pravica, in od te ne odjenjamo več. časi nemškega jerobstva so minuli, mi znamo po lastnih nogah hoditi, in se bomo tudi braniti vedeli, če bi nas nemškutarska klika hotela oropati naših prirojenih pravic. Prešel je čas naše za-ničevanosti, zdaj korakamo kot svobodni državljani proti našemu cilju, ki hoče ravno-pravnost vseh narodov. Nazori nemških cen-tralistov so se preživeli; če hočejo naši na sprotniki brez nas vladati, ne bodo dolgo vladali. Takih strelov, kakor je resolucija nemških poslancev, se mi nič ne bojimo, in upamo, da se jih tudi vlada ne boji.
Politični pregled.
V Ljubljani G. julija.
Avstrijske dežele.
Volitve na Ogerskem bo končane razun takih, kjer bo treba še druge volitve. Voljenih je 230 udov vladne stranke, 88 Ko-šutovcev , 62 od zmerne opozicije, 12 divjih (brez stranke) in 15 narodnjakov (Saksov, Rumuncev, Srbov).
I¥©re»le v Pragi razpihujejo nem-ško-liberalni listi še vedno na vso moč, da bi Bkovali iz njih orožje zoper sedanjo vlado. V Bhodih poslancev in v mestnih resolucijah pravijo, da je nemštvo v nevarnosti pod sedanjo vlado, da je treba braniti življenje Nemcev, da sedanja vlada tega neče storiti, da se mora toraj odstraniti in nadomestiti z ustavoverno vlado. „Haben's sonst keine schmerzen?1' bi se jim lahko na to odgovorilo. Neredi v Pragi so bili jako nedolžni, ker nobeden ni bil težko ranjen; sicer je zdaj vse mirno, brez posredovanja vojaške moči; čemu toraj kličejo po Kollerju in obsednem stanu? Sicer pa bodo češki poslanci že za to skrbeli, da bodo me-rodajni krogi resnico zvedeli, kako so nemški burši češki narod vedno zasramovali in ga žalili v njegovih najsvetejših čutilih. če bi majhen tepež zadostil, da se odstrani kaka vlada, potem se vrže lahko vsaka vlada v štir in dvajsetih urah, kajti kak političen tepež osnovati vendar ni taka umetnost.
O na šili romarjih imajo nemško-judovski listi prav neumne članke. Nekteri teh listov poročajo, da se odpustki, ki jih bodo romarji v Rimu pridobili, lahko tudi obrnejo v korist dušam v p e k I u (!) in v vicah. Listi, ki kažejo tako nevednost v verskih rečeh, da mislijo, da se dušam v peklu tudi še pomagati zamore, taki judovski listi hočejo imeti prvo besedo v vseh rečeh in tudi v verskih vprašanjih, ter se bahato širokoustijo, kakor bi bili vsi drugi ljudje nevedneži pred njimi! Tudi o političnih namenih romarjev, o biskupu Stro8smajerju itd. pišejo take budalosti, da jim ni vredno odgovarjati. Pri vsaki priložnosti hočejo črniti in psovati slovanstvo.
V Pragi se bo že prihodnje leto ustanovila olirtnigska šola in se bo za ta namen 20.000 gld. v proračun vzelo.
Vnanje države.
Laški poročnik v Parizu, general Cial-dini, je poklican iz francozke prestolnice in pride drug poročnik na njegovo mesto. Ker je bil Cialdini izraz prijateljstva med obema državama, smatra se njegovo odstranenje kot dokaz, da razmere med Talijo in Francijo vedno hladneje postajajo. Ker pa Italija ne more čisto osamljena biti, zato priporoča nek laški časnik, naj se oklene Avstrije iu Nemčije, ter naj Avstrijo podpira zoper Slovan« stvo. Mi pa mislimo, da Avstrija ne potrebuje laškega prijateljstva; slovanstvo pa se laških junakov nič ne boji in se pri svojem napredku od njih ne bo ovirati pustilo.
Upor arabskih rodov v Afriki zoper FraucoKC se vedno bolj širi in fraDCozka vlada pošilja vedno novih vojaških moči na na bojno polje. V tej vročini pač stanje fran cozkih vojakov v Afriki ni prijetno, vendar je upati, da se bo ustaja zadušila. Mnogi mislijo, da upor podpihujejo Turki in Lahi.
It tiska vlada postaja čedalje bolj slovanska. Tiho pa gotovo se pomika vse na bolje, novi car se obdaja s slavjanskimi sve tovalci. Upliv novega cara se kaže naj bolj v tem, da on povsodi sili na štedljivoBt, ter skuša tako polagoma materijalno stanje zboljšati.
Na Irskem se ponavljajo šc vedno neredi in upori zoper vladno oblast.
Garficld, predsednik amerikanskih ze-dinjenih držav, je tako hudo ranjen, da se ne vč, ali bo okreval ali ne. Morilec je priprt in se čedalje bolj kaže, da je blazen človek.
Izvirni dopisi.
S Pohorja, dne 30. junija. (Plan-šarstvo, ali konjereja naPohorji.) Zares da je nekolko pozno, pa gotovo vendar, sporočam tu o nasledku namere, katera se je že lani, še živejše pa letos pri nas javno izrekala, ter se polagoma tudi vresničiti menila, namreč uvesti konjerejo kot plaušarstvo na našem košatem Pohorji. Mnogi bo si od te nakane dosti obetali, pa prvi korak, ki se je s posvetovanjem s tukajšnimi kmeti storil, pokazal se je v svoji sedanji podobi še neprimeren. Naj mi bo toraj dovoljeno, vzeti poprej nekoliko ozir na planino samo, h kterim pri dam pozneje nekatere opazke.
Pohorje, košato gorovje, ki sega od Maribora do Slovengradca, se ne emč primerjati daleč znanim korošk m in kranjskim planinam, na kterih se marsikje komaj divja koza preživi, marveč je tu nasprotno vse gorovje ,,zložno" in še posebno zapadni del nosi na svojem hrbtu zale livade in bogate pašnike, kjer se dosti zdrave in dobre krme prideluje. Zuožje planine pokrito je še deloma z lesom , ki pa je kazal še pred nedavnim vse drugačno lice, kakor sedaj. Posebna znamenitost te planine pa je, da izteka iz njenega osrčja, že kar blizo vrhu, mnoštvo bistrih vrelcev, s kristalno čisto mrzlo vodo, in da se še ne nahaja nje hrbet previsoko nad morjem (najviša rtova Črni Vrh in Velika Kapa ležita 1641 —1543 m. nadmorskim površjem), toraj je ves kraj prav priličen za plarnarstvo, katerega pa vendar v pravem pomenu besede tukaj še ni. Istina, da kmetje v nje podnožji, kateri imajo njeno površje med se razdeljeno, zapodd po leti drobnico in drugo za delo nepotrebno živad s kakim pastirčkom na planino, pa ta mora skrbno paziti, da mu čeda sosedove meje ne prestopi, ker bi se Bicer a sosedom v enakem slučaji neprijazno pogledala. Samo na zapadni straui je še zemlja v lasti grajščine Lehen pri Slovengradcu, ka-
tera sedaj posebno dosti žrtuje, da bi svoje planjave pogozdila, ter sploh zemljišče nekako kultivirala, ako se bo dalo.
PrednoBti te planine za živinorejo pripo-znala je tudi štajarska kmetijska družba, kjer se je neki tudi rodila misel, naj bi se na to gorovje vpeljala konjereja, ki bi morebiti vteg-nila vBemu okraju, še posebej pa požlahnenju štirskih noriških konjev, vrlo koristna biti. To misel je zlasti g. dr. Klingau v dejanje izpeljati menil, ter pisal več razprav v listu „Steirm. Landbote", od koder jih je tudi „Gosp. priloga" v Mariboru posnela in priobčilo. Po poslednji so bili tudi kmetje na namen kmetijske družbe opozorjeni. Toda shod, ki bo ga v ta namen sklicali, ni obrodil zaželenega vspeha; če tudi je lastnik grajščmskega zemljišča bil pri volji svoje senožete g. podvzetniku odstopiti, so vendar nazoči kmetje spoznali za nemogoče livade in pašnike za nizko ceno , ki se jim je ponujala, v najem dati, ali odstopiti. Dogovor se je toraj končal, še predno se je prav začel in g. dr Klingau je bil baje nad spodletelo nakano videzno nevoljen.
Vpraša se samo, kaj bi se dalo s tem, da bi se konji na planino vzeli, pridobiti? Kmetje, kateri živino na planine pošiljajo, ter si morajo krmo iz planine dobivati, morali bi dosti manj živine imeti , če tudi marsikdo tega popolnoma ne odobruje. Kdor namreč ne ve, koliko velja n. p. sprava krme, koliko delavci, kateri ob meglenem in grdem vremenu več za-služ jo, kakor je krma vredna, ta bi kmetom res ne odsvetoval se v pogoje spuščati, pa poprej bi moral se v<5, pripraviti kmete k temu, da bi doma več krme pridelovati poskušali, kar bi se marsikje dalo izpeljati. |Na tak način bi kmetje b li svojih senožetov na planini popolnoma ,.kraten" (kraten biti = nečesa lahko pogrešati), zlasti ker je zadnji čas sladko planinsko travo prerastla že popolnoma drobna in kisla čmertka, baloh i. dr., katera bi bila morda konjskemu želodcu bolj primerna, nego drugi drobnici. K temu pa je še tudi opomniti, da bi tudi planšarstvo drobnice poleg konj na planiui še lahko vedno obstalo, kajti za konjske pašnike bi se odločil samo prostor, kj»r Be sedaj eeoo dobiva , med tem , ko bi se v grmičji in r< dkih gozdih živina še zmi-raj lahko prosto pa- la iti se prt ^;vila. Konjereja bi se pa dala j jaznim ua izorovanjem toliko povzdigniti, da bi lahko po svetu zaslovela, in to bi privabilo dosti živinskih kupcev v ta kraj, kar bi tudi ostalim živinorejcem ne bilo v kvar.
Pri takem pretehtovanji moramo pač g. dr. Klingauu skoro prav da i, da se je izrazil, češ: tukajšnji kmetje ne razumijo svojih korist; pa mi bi ob enem štajarske kmetijsko družbo hoteli tudi na to opozoriti, la bi z najemščino ne smela biti tako skromna, kakor se je pokazala, ker prid dežele morai bi tudi njej biti glavni namen. Prevdari naj se le, koliko lesa bi morali kmetje vporabiti za napravo ograj, dalje koliko v nt M < hlevov, kakor tudi, da bi potem, ako bi konjereja ptenthala, morebiti dalje časa livade ne mogle, svojemu sedanjemu namenu služiti, iu tn bi č. gosjfilo, kterim je mar naše splošno blagostanje, gitovo napotilo, svoj namen na bolj jiožrtovalennačin izpeljati, in preobloženim kmetom kolikor je mogoče pomagati. — Sploh pa mora čioveia veseliti, da se je pričela štajarska kmetijski družba za povzdigo splošnjih korist kmoto;Mcev, in za blagostan cele dežele toliko zatmati, kar je gotovo važnejša in bolj vzvišena »loga, kakor pa oni strankarski prepiri, katei bo zlasti poslednji čas tako na dnevnem Edu. Naj bi
ee toraj tudi tukaj podvzetmki, kakor tudi kmetje, v obojno korist prav dobro sporazumeli I Iz slov. praške okolje. V četrtek 30. junija je bila nova dekliška šola za celjsko okolico blagoslovljena po milostijivem g. knezo-škofu Lavantskem Jakobu Makaimi-Ijanu. Pri pomenljivi slavnosti je bilo nazočib nad 20 duhovnikov, in obilno gostov iz mesta in bližnje okolice. Novo poslopje je zidano okusno, prostorno in pripravno častnemu namenu. Mnogi venci in bandere , s kterimi je bila hiša krasno okinčana, so kazali, da je bil ta dan, dau radosti za celjske okoličane in prijatle učeče se mladine. Saj je bilo pri tej priložnosti venčano od mnogih ddgo in srčno zaželjeno delo. Vsi, ki so se za stavbo nove šole trudili, so bili prepričani, da njih žrtve in trudi niso zastonj bili. Ob 9. uri so milost-ljivi višji pastir blagoslovljenje začeli, in do končavši tisto so s primernim nagovorom razložili današno slavnost, namen te dekliške šole, povzdignivši sosebno, naj bi se iz novega uči-iišča širil duh krščanske odreje med okoličani. Potem je služil bv. mašo c. g. J.Žčker, mestni kaplan, kteri ima hvalevredne zasluge za dekliško šolo; on je bil duša in vodja celega podvzetja, nabiraje potrebnega denarja. — Po službi božji se snidejo goati v prostorni eobi, kjer bo najpred zapele pevke učenke Blavnostno zahvalno pesem : ,,0 Kriste ..." Na to stopi na oder č. g. JožefŽ čkar, ter razloži v lepem govoru zgodovino stavljenja dekliške šole, omeni ovire, pa tudi vesele prikazni pri trudapolnem delu. Zahvaljuje ee v imeni okoličanov in učenk pred vsem milostlj. g. knezo-škofu za obilne denarne pripomočke, brez kterih bi se bilo j.ežko do današnje slavnosti prišlo. Izreče zahvalo vsem „društvenikom", ki ao s svojmi darovi pripomagali iu stavbo mogočo storili Priporočuje še zanaprej dekliško šolo mili podpori prijateljev krščanskih šol. Lepa je bila deklamacija mestnega kaplana č. g. Ferdinanda Majcen a, zložena cd č. g. P. Herkulana, ka pucina v Celju. Mtd govorom in deklamacijo so se vrstili pevci iz mesta in pevke dekliške šole; vesela alavnost je bila končana b , cesarsko pesmijo." Po poldne je bil skupen obed pri preč g. opatu celjskem, pri kterem je bil nazoč blag. g. Haas, okrajni glavar. — Cela slavnost je prijatle šolske mladine tem bol) vesel la, ker bode učenje v novi dekliški šoli oskrbovale šolske sestre iz Maribora. Naj bi se spolnila v novi šoli lepa želja milostlj. g. knezo-šktfa, ki bo jo pri svojem govoru izrekli: da bi bila nova učiln ca častno mesto pravega poduka in krščanske odreje za oko ličane. —
Od itotlravskili bregov, dne 1.
jul. (Letina. — naša trgovina.) Z mirno vestjo ti lahko sporočam, dragi „Slovenec", da Be letos nadejamo tu še doBti plodnega in bogatega leta. Prirastlo je zlasti obilno do brega Sena, katero Be sedaj marljivo spravlja ker še tudi lepega vremena ne pogrešamo Žito in pšenica iepo kaže, ravno tako tudi koruza in krompir, samo da bi le ne bilo nesrečne toče in drugih vremenskih nezgod. Tudi eadje, kolikor ga je tukaj, prinese morda mar sikateri novčič marnemu kmetovalcu, samo škoda je, da Be tukajšnji kmetje za ta pridelek prav malo zmenijo, pa če tudi bi se zmenili ae ž njim še prav vkvarjati ne znajo. Večina ljudi tu še prav malo čita, še „Mohorskih" knj g ne, iu morda bi se ne pregrešila kakšna podvzetna družba, ako bi več po domače pisanih spisov o gospodarskih strokah med prosti narod razširiti poskusila, kar jih bo gotovo od nepotrebnih družb v krčmi odvračalo, ljudi
pa za čitanje, in za naše malo slovensko slovstvo sploh vneio. V ta namen, se bi naj bolje obnesle bralne društva, zlasti, ako bi jih hotel kedo vstanoviti. Skrajni čas bi bil za to! — Pri tej opazki pa moram še omeniti, da letos čebeloreja nič kaj posebno ne napreduje; le prav malo je še novih rojev in tudi paše ni skoro nič. čebele so sicer zimo srečno prestale, pa čebelorejci bo ostali pri svojih panjih, kajti roje, ki so jih lani dobili, morali so v jeseni podreti, in pridobljena strd bila je komaj zadostna letos ostalim čebelam za hrano. Toraj ni poslednja leta čebeloreja nič kaj vesela.
Še nekaj druzega pa je, kar naše kmete, ki večidel iz lesnih pridelkov novce dobivajo, nič kaj ne veseli, in to je, da letos les ne ide irav v kupčijo. Ljudje sicer pravijo, da denarja tam doli manjka, pa najbrž bodo tega le nesrečne pijavke, — Ž di krivi, da je tako, ker ti ljudje so res vse storili, da so trgovino v svoje roke spravili, in kadar je njim volja, lahko tudi njej pot zaprejo, s tem da napravijo tami doli močen jez, skozi katerega je težko predreti. Toraj si celo domišljamo, da je ravno doli v Srbiji in Rumuniji cena le?a prav visoka, ter tako Židje stiskajo obojne. Prosili bi toraj srbske trgovce, ako bi po časopisih kateremu slučajno naše stiske pred oči prišle, naj bi se Bvojim podvzetnim duhom skusili to ograjo, če so res iz trmoglavosti nahaja, predreti s tem, da bi po les nekoliko dalje gor med kmete prišli, kjer bodo dobro blago ceno dobivali, ob enem pa tudi kmetom, ki se pridelkov iznebiti ne zamorejo, mnogo koristili. O podvzetnost, da te je vendar tak malo med nami! —
Domače novice.
V Ljubljani, 7. julija. (.Knjige iz Jurčičeve zapuščine) se bodo soboto popoldne ob dveh po javni dražbi prodajale.
(Svečanost sv. Cirila in Metoda) se je v ljubljanskih cerkvah, zlasti v stolnici prav slovesno obhajala. Zjutraj ob 5. uri je biia peta sv. maša, ktero so imeli semeniški vodja, kanonik dr. čebašek , in pri kteri so gg. bogo-slovci na koru peli slovansko od g. Kuhača v Zagrebu izdano mašo in več drugih slovanskih peBem. Ob 9. uri je bila velika sv. maša z zahvalno pesmijo. Maševali bo preč. g. prošt Zupan, in je bilo navzočega pobožnega ljudstva še več, kakor ob nedeljah in praznikih.
(Slovesnost v čast ss. apostoloma Cirilu in Metodu) praznovala se bo prihodnjo nedeljo tako: Ob devetih dopoldne bo Blovesna služba Božja, pri kterej se bo propovedovalo o sv. apostolih Cirilu in Metodu. Pri maši bodo peli čitalniški pevci staro Cirilovo mašo. Udeležili se bodo službe Božje „sokolovci" in druge narodne družbe ljubljanske. „Sokolci" se zberejo ob OBmlh v čitalnici, po maši odidejo zopet skupno v čitalnico nazaj. Zvečer pa bo v čitalnici „be3eda" in veselica v isti spomin.
(Vabilo) k slavnosti prvega občnega praznika Blovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda priredjeno po čitalnici v Šiški dne 10. julija 1881. Obseg slavnosti: I. Sveta maša in pridiga ob 9. uri zjutraj v podružni cerkvi v Šiški. Člani društva se zberejo ob ya9 uri v čitalnici, da se potem skupno pod društveno zastavo podajo v cerkev. II. Slavnostna beseda ob 4. uri popoludne pri g. Andreju Vodniku v spodnjej Šiški. Red: 1. Suppč: „Sijajna ouvertura", svira Blavna vojaška godba c. kr,
pešpolka veliki knez M hael pod vodstvom kapelnika gosp. Czernyja. 2. Iv. pl. Zajec: „Živila hrvatska", moški zbor. 3. ,,Slavnostni govor", govori gospod Ivan Tavčar. 4. Czerny: , Šopek", pesmi narodnih skladateljev — godba. 5. S. Šantel: „Krajnska dežela", mešani zbor. 6. „Iz domovine", vojaška godba. 7. .,Pri meni bodi", mešani zbor. 8. Czerny: „Venec domačink ', vojaška godba. Sam ne ve kaj hoče. Dramatična gluma v 1 in '/8 dejanji, posloveni) „Andrejčkov Jože". Osobe: Major „Svojetinski'\ — Kordelija Gorovska, njegova sestra, vdova. — Emilija, Tekla, njeni 8estrični. — Ljudevit Prohaska, profesor. — Ivan sluga. — Igra se vrši v hiši gospe Go-rovBke. 10. Verdi: „Maskeradna", vojaška godba. 11. Diirner: „Zakletev viharja", moški zbor. 12. Czibulka: ,,Belgijska fanta« zija", vojaška godba. 13. „Popotnica", moški zbor. 14. ,Cetvorka", vojaška godba. 15. Strauss: „Cvetje", vojaška godba. Vstop k Blavnostni besedi je 30 kr. za OBobo. Društ-veniki Šišenske čitalnice bo vstopnine prosti. Pri odločno neugodnem vremenu preloži se Blavnostna beseda na drugo nedeljo.
(Zrelotno ustmeno izpraševanje) se je na gimnaziji pričelo v torek 5. t. m. Navzoč je bil prav dolgo časa gosp. deželni predsednik Winkler, ki je bil uni teden tudi obiskal zrelotno izpraševanje na učiteljski pripravnici. Prvi dan je na gimnaziji izpraševanje dovršilo 8 osmošolcev, med njimi eden z odliko, eden pa je bil reprobiran ali odstavljen za 2 meseca. Včeraj jih je delalo izpit 7; dva sta padla za 2 meseca, eden za pol leta.
(Nemški „Schidverein") je tudi za Ljubljano osnoval podružnico, kteri je na čelu dr. Schrey. List tukajšnjih nemčurjev ob enem naznanja, da je ta „Schulverein" za nova šolska poslopja na Smuku in Topli rebri na Kočevskem daroval po 1000 gld. Ta dar prav iz srca privošimo revnim nemškim prebivalcem omenjenih dveh krajev, ker pripoznamo pravico nemških občin za nemške šole ravno tako, kakor enako pravico zahtevamo tudi za slovenske občine, čudno se nam pa zdi, da je slovenska šolska občina v št. Petru na Notranjskem pri temu društvu za razširjenje šolskega poslopja denarjev iskala na posodo, kakor da bi jih nikjer drugej ne mogla dobiti. „Schul-verein" ji je 500 gld. posojila brez obresti, toda le 8 to pogojo obljubil, da se mora na tamošnji šoli tudi nemščina primerno gojiti. Ali ni na tako pogojo navezana dolžnost za občino in njene otroke bolj občutljiva, kakor 6 odstotne obresti?
(Občinska volitev.) V Mengši je bil izvoljen za župana Janez Leveč, za odbornike pa Jenčič in Funtek.
(Popravek.) Zadnjič smo poročali, da so na Viču nekega fanta ubitega našli in da je bil oropan. To poslednje pa ni res. Zvedeli smo, da je kot delavec na železnici potegnil 14 gld., s temi je štl pit in je vse zapravil do treh gold. Potem je šel kvartat in je še te tri gold. zaigral. Ves obupan je potem šel stat na kolovoz, da ga je parovoz zdrobil in na stran vrgel v grapo. Imel je zdrobljene čeljusti, rebra in levo roko. Brez dvoma se je toraj končal b samomorom, ko je še poprej slovo vzel od svoje matere.
Razne reči.
— Duhovske premem be v goriški škefiji : č. g. dr. Ant. Gregorčič je imenovan na osrednjem semenišči v Gorici za profesorja dogmatskega in fundamentalnega bogoslovja. Č. g. Ant. Keber, vikar mavhinjski, pride za
in pridigarja na Sv. goro. — Č. g. Val. Brezavščik pride kot prvi pomočnik v Tolmin. — C. g. Simon Gregorčič pr de iz Koborida kot drugi pomočnik v Tolmin.
—	f G. Franc Vodopivec, euplent na goriški gimnaziji in vrl rodoljub je po dolgi bolezni 30. junija še le 31 let star v Gorici umrl. Naj v miru počiva.
—	Cbromolitografijo (barvano litografično sliko) sv. Cirila in Metoda je priredil miadi umetnik Jos. ManČun iz Dubrovnika po sliki v cerkvi sv. Klementa v Rimu, ktero je njegov oče Peter svoje dni vrezal, in ki je zdaj slavna. Napisi bodo v vseb slovanskih jezikih, a za vsak jezik slika posebej. Veljala bo 1 gld. Ker ge ne bo veliko slik naredilo, naj se oni, ki jo želč dobiti,
samo iu tam to jih vse razun enega spet oži-Ida bi bil skrbel za mir, češ, da zarad boleh' vili. Ta edini mrtvi je bil naravnost zadet odlnoBti mora ostati v toplicah. Počil je celo
oglasijo naprej pri vredništvu „Katol. lista v Zagrebu.
—	Štipendije za umetnike. „Wie-ner Zeitung" razpisuje natečaj za umetniške štipendije, ki jih oddaja ministerstvo za nauk in bogočastje. Prositi smejo nadepolni umetniki, ki nemajo sredstev za svoje nadaljno iz obraževanje, in sicer pesniki, skladatelji, sli karji in podobarji, ter se imajo oglasiti i pismeno prošnjo do 15. avgusta 1881 pri dotičnih deželnih vladah. V prošnjah Be morajo navesti a) izobraženost in osebne razmere prosilca, b) način, kako hoče prosilec ustanovo za svoje nadaljno izobraževanje porabiti, c) izgledi njegovih umotvorov, ki ge imajo zaznamovati z njegovim imenom.
—	Velik prijatelj umetnih slik. V Kasselu na Nemškem Be prodajajo zdaj dragocene slike iz zapuščine nekega Nahla. Ta človek je celo življenje zbiral umetne slike in je živel rajši v najhujši revščini, ko da bi bil prodal le eno svojih slik. Spal je v sredi svojih slik in potem ni bil lačen, ne žejen da je le svoje slike pri sebi videl. Enkrat so ga pregovorili, da je prodal štiri slike hano veranskemu kralju. Pa bilo mu je tako žal po njih, da ni mogel spati; šel je h kralju, padel pred njim na kolena in ga prosil naj mu podobe nazaj proda. Kralj je v to privolil.
—	Nemiri v Pragi. Zaradi neredov v Pragi bili so prijeti \Volf, nemški študent, Kuh, nemški časnikar, Molnar, češki študent, moravski docent Pavš, štirje rokodelski učene', devet pomočnikov, en težak. Zdaj je vse mirno.
—	Goveje meso. Mnogi ljudje ne vedo, kako velik razloček je med govejim in govejim mesom zastran redivne moči. Meso pitane ži vine je veliko bolj tečno in redivno, ko od slabo rejene. Pri slabo rejeni živini ni mnogo razločka, ali se vzame sprednji ali zadnji kos, alijvrat, ali glava, to je zastran mesa ni razlogov v redivni moči, če se ne oziramo na okuB. Pri pitani živini je pa velik razloček. Najbolj okusno je meso zadnjega stegna, zato Be tudi najbolje plača; pa po krivici, ker je veliko bolj tečno in redivno meso sprednjih reber. Najmenj redivne moči pa ima meso na vratu, na glavi in nogah. Meso pitanega vola ima na vratu 18 odstotkov, na zadnjem stegnu 66 odstotkov in na sprednjih rebrih 127 odstotkov več redivne moči, ko kterikoli kos mesa od slabo rejene živine.
—	Strela vdarila Francoskem, v Colombieru , dni, da so se vojaki vadili kjer ni bilo nobenih dreves, in strela vdari v sredo med vojake, tako da jih kar 30 do 40 na enkrat na tla pade. Nekteri so se hitro spet pobrali, kakih osem jih je obležalo omamljenih. Prinesli bo jih v ko-
strele, zdrobila mu je puško, osmodila lase, po životu je bil ves opečen, ura v žepu Be mu je stopila.
Čitalnica v Gorenjem Gradu vabi k tomboli in plesu, ki ga na pravi 17. tega m.
— NihilistHartmann Beje bojda v Genovi obesil. Morda so si pa nihiliBti to vest le izmislili, da bi Hartmanna obvarovali daljnega preganjanja.
Zabavnika „Deutscher Haus-schatz" je ravnokar prišel na svitlo 13. snopič, ki obsega: Drei Glockenscblage oder: Daa GeheimnisB von Cozy Dell. — Natur und Dichter. Gedicht von Btuder Robert. — Das Heidelberger SchloaB. — Aus dem Buche der Natur. Junge Vogel im Nest und Dunenkleide.
—	Maikafer. Epigramm. — „G olgeda padis-haniin". Reise-Erinnerungen aus dem Tiirken-reiche. Eine Wujtenschlacht. Der Merd-es-Scheitan — Don Pedro Calderon de la Barca. Zur Gedachtnissfeier seines Todestages. — Bilder au3 OeBterreich. IV. Veldes in Krain.
—	Die Massage, ein vv.eder aufgenommes Heilmittel. — Das Waldhorn, Gedicht von Ferd. Heitemeyr. — Die Strassenkinder London^ und ihre Erziehung. — Calderon'8 Portta/.
—	Berliner Chronik. —Vem iihlungsfeierlich-keiten in Wien. — Allerlei. — Podobe pa so:
IlluBtrationen: Blick in den Hof deB Heidelberger Schlcsses. Partie vom Hof deB Heidelberger Schlosses. — Der Friedrichsbau des Heidelberger Schlosses. — Ueberrascbung im Walde. — See, Schloss und Dorf Veldes in Krain. — Der Invalide auf der Entenjagd. — Don Pedro Calderon de la Barca. — Die Trauung des Kronprinzen Ru-dolph von Oesterreich und der Prinzessin Stephanie von Belgieninder Auguatinerkirche zu Wien.
—	Koliko nese da c. Iz daca dobiva država 94 miljonov davka, in sicer jej neBe žganje čez 14 miljonov, vino in mošt čez 7 miljonov, pivo 22 miljonov, meso 7 miljonov, Bladkor čez 35 miljonov , drugi pridelki do miljonov.
—	Novi Segedin. Mesto Segedin, ki je bilo kakor znano vse pokončano po vodi, bo kmalo vstalo iz razvalin- Ravnokar so postavili vogeljni kamen za 1000. hišo.
glas, da hoče odstopiti; gotovo je, da bode več prememb pri ces. namestništvu v Pragu.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rež 5 gl. 80 kr.; — ječmen 4 gld. 39 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl. 70 kr.; — proso 5 gl. 03 kr.; — koruza 5 gld. 60 kr.,
—	krompir 100 kilogramov .3 gld. G7 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr. — masla kilogram — gld. 80 kr.; — mast 78 kr.; — špeh frišen 66 kr.; špeh prekajen 72 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletuine 48 kr.; — svinjsko meso 60 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 05 kr. slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 5 gld.
—	kr. mehke 5 gld.
TelficrnOriit dermrn«- rrnt 6 julija.
Papiro* rent« 77 45 — Hrebarna r^nt» 78 60 — ZUt« rentn 94 — — lUbOletno drx»Tii» posojilo 134 60
Bankin" »k«i)<- 840 — Kr«riitne akcije 3r.4---Loiirior,
117,---Ce». kr. oekini 67.0. — 20-friuikov 9 26.
Sveto leto
je b) mol tve pri okiskovanji treh cerkev trojnimi litanijami ; b) Poduk o odpustkih. Jutranja in večerna pobcžuost, sv. maša in kratek poduk, kako sv. križev pot moliti in c) Bostavek popolnih in nepopoln h lahko za-dobljivih odpustkov.
Potem takem je knjižica, spisana po vis. čast. gosp. proštu Jarcu, tudi za poznejše čase prav pripravna in podučljiva.
Velja z ličnim zavitkom 20 kr., vezana pa 35 kr. Kdor jih 50 vkup vzame, dobi jih
(5)
lintol. fnikvarna.
5 po vrhu.
v v o j a k e. Na se je zgodilo te na neki planjavi, Pride huda ura
Telegrami »Slovencu."
Iz Itima, 5. julija. Slovanski romarji so Be danes opoldne poklonili sv. Očetu. Škof Strossmajer so prebrali adreso, na ktero bo odgovorili papež z latinskim govorom čisto verskega obsega. Potem so izročili romarji svoje adrese, poljsko, češko in hrvatsko, ter prinesene denarne darove. Na to so vsi romarji brez razločka, kterih je bilo nad 1400, sv. Očetu poljubili nogo. Škot Strossmajer so v svojem nagovoru delovanje slovanskih apo-Btolov pretresali v verskem, znanstvenem In narodnem oziru, ter izrekli nado, da se bodo tudi razkolniki povrnili v naročje katoliške cerkve. Romarji so bili v raznih nošah. V meBtu je bilo vse po konci, nereda pa ni bilo nikjer.
Iz ZagrcFia, 5. julija. Sv. Cirilu in Metodu na čast je mesto okinčano z zastavami. Slovanske sv. maše se je vdeležilo premnogo ljudstva, ki je povsod razodevalo svojo vdanost do sv. Očeta.
X Dunaju, 5. julija. Tukaj so se hudo zamerili baronu Weberju, ker na poziv ministra Taaffeja ni hotel iti iz Karlsbada v Prsg,
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, (lam mu denar nazaj, toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 Cilinder-Ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr.
1 anker-Ura iz srebernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
l srebrna remontoir Washington-ura z
verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gl., zdaj 20
gld. z verižico, za ua vrat.	(2)
Zlate remontoir-ure, prej 100 gl., zdaj 40 gl. Na pet let dobri stojimo. Pil. Frosmii, urar.
(Uhrenfabrikant, RothenthurmBtrasse, gentiber der \Vollzeile Wien.)
.Spomin
Ciril-Metodove svečanosti
prejeli smo te dni iz Rima. Podoba ss. bratov, slovanskih apostolov Cirila in Metoda je bakrorez na ličnem papirju, ter predstavlja obadva božja poslanca v škofovskem oblačilu. Podoba je narejena po izvirniku v bv. Klemana cerkvi v Rimu. Lepo v pozlačen okvir dejana je podoba visoka 60 cm. in široka 49 cm. Podoba je izvrstno izpeljana in dopada vsakemu, sme se občinstvu z dobro vestjo priporočati. Cena s pozlačenim okvirjem je 3 gld. v bukvami, z zabojem po pošti 3 gld. 50 novč.
Tudi smo dobili prav lične svetinjice ss. bratov Cirila i Metoda, katere prodajamo po najnižji ceni.	(2)
K obilnim naročilom zgoraj naznanjenih reči najuljudneje vabi
Katoliška Tmkvariia v Ljubljani.