Naše manjšinsko šolstvo. Med najvažnejša išolskojpolitičmi vpra* šanja našega Prekmurja spada vprašanje na» ših manjšinskih šol. Tej točki našega šolstva pa se .ne pripisuje potrebne važnosti. Same razmere v različnuh delih naše države, koder bivajo narodne manjšine, so tako različne, da bi konkretna določila oblastev za manj^ šinsko šolo dostikrat bila v škodo nacionas lizaciji manjšinskega šolstva. Ta slučaj bti imcli ravno pri nas v Prekmurju. V ilustracijo naših šolskih razmer naj služi skromen pogled v zgodovino zadnjih petdeset let. Se pred pol stoletjem se je po naših šolah poučevalo popolnoma slovenski. O tem nam vedo pripoivedovati naši starci. Pola= goma je pa prišla v šolo madžarščina. Slo« venski jezik se je moral umalkniti tujemu. Poučevalo se je v madžarščini, k verouk se je poučeval v domačem jeziku pa le tam, kjer SO' bili učkelji tega zmožni. Polagoma pa se je pojavil v naših šoilah poleg slovens skega tudi madžarski katekizem. Tako so bile vse naše šole pred svetovno vo]no popolnoma madžarske. Služile so edU nemu cilju: raznarodavanju, madža.rizaciji. To delo je šlo lahko, saj ni bilo nilkjer nika= kih ovir. Pri nas se — par redkih izjem .— nihče od inteligence ni zavedal svoje narod« nosti in če je kdo bil zaveden, je bil pasiven. Nihče se ni potegoval za uvedbo domačega jezika v šole. Sicer pa uspehov itak ne bi bilo, ker madžarski režim, ki nas je smatral za vendski govoreče Madžare, nikdar ne bl tega dovolil. Tako je madžarizacija imela naravnost krasne uspehe. O tem nam priča nešteto vasi, Iki so ali deloma ali pa celo> po» polnoma pomadžarjene; madžarski se je začelo govoriti že tudi v danes iiajbolj slovenrs'k.ih vaseh. Brez dvoma bi nosile čez petde« set let naše vasi madžarskti značaj. Iz tega vidimo na eni strani sistematično delo madžaTske šole in na drugi strani uspeh tega dela, pomadžarjene nekdanje slovenske vasi. Konec svetovne vojne pa je zasekal ostro mejo. Namah je ubil požrešnega zma: ja. Prinesel nam je osvobojenje in ujedinje= nje z brati onstran Mure; naš narod j>e bi! rešen v poslednjem trenutku. Čez noč se je vse spremenilo. Z .narodno državo smo dobili narodno šolo'. Z narodno šolo pa je usmerjena vzgoja naše mladirie v narodno»slovansko smer. ,S tem je rešen slo venski živelj tostran Mure in sedaj je na naši šoli, da stori svoje, da v najkrajšem času izvede svojo veliko narodno zadačo. V novi narodni državi pa smo dobili tudi naTodnie1 manjšine. Tako dmamo tudi pii nas v Prdkmurju narodni manjšini, Nenu ce in Madžare. ,V poštev pa pridejo samo poslednji. Nasi Madžari imajo izključno s.vos je šole z učiteljstvom, ki je v popalrni meri /možnO' tega jezika. Lahko rečemo, da uži= vajo absolutno takozvanei manjšlnske pra* vice. Oni so v tej državi z nami popolnoma ravnopravni. Mi lahko trdimo, da1 ni tako demokratične države v Evropii, ki bi ta'ko lojalno postopala s svojimi narodnimi manj* šinami, kakor je naša. Nismo proti temu, če .narodne manjšine uživajo v gotovi meri svoje manjšinsike pra* vice, osoibito kjer je njih število taiko, da tvsorijo kompaktno močno skupino. Mi se hočemo baviti predvsem z manj» šinskimi šolami .naše najožje domovine in tu moramo biti na jasntm: V kakšnih mejah priznavajmo manje šinske šolske pravice po številu tako pičli skupini? 2. V >kolikem interesu je za na» rodno manjšino, da ima svoje manjsinske šole? Zahteve do manjšinskih šol bi hile sle« dcče: 1. Najmanj kar mora zahtevati država 1C da se poučujie državni jezik in .da se usmerja narodna vzgoja v prid države. 2. Naših Madžarov je tako malo število, pa pridejo v poštev samo strogo lokalno; na» pram državni skupnosti s>e jih ne more vzeti sploh v poštev. 3. Manjšinslkih šol j>e 13. Prebivalstvo teh 13 šolskih občin pa tudi ni čisto mad^ žarsko in kompaktno, ampak je močno po» mešano s slovensikim življem, bodisi da sg starejši ljudje Slovenci, bodisi da se je pre* bivalstvo pomešalo s preseljievanjem. Najno^ vejša koJonizacija pai da že celo^ pestro lice. 4. Najtehtnejše je dejstvo, da so se nekatere občine tekom časa pomadžarile, da so kraji, ki sa 'bili pred leti čisto slovenski, sedaj raznarodeni. 5. Teh 13 šol pa že tudi fafctično ni mad* žarslkih, ker so osnov.ni razTedi že slovenski in madžarske so samo paralelke. 6. Trianonska mirovna pogodba> določa, da imajo narodne manjšine pravico do svo» jega jezika v šoH. S tem ni rtčeno, da se mora torej tudi poučevati v manjšinskem jcziku, ampak, da se ta tudi uči. 7. Določbe te mirovne pogodbo pa mo= rajo veljati otbojestransko. Zakaj bi naj bile obvezne samo za nas, a Slovenci onstran na» še meje pa pravic teh določb niiti v mini= malni meri ne uživajo. Slovencev ob Rabi je približno isto število kot tu Madžarov, a so Slovenci onstran meje izpostavljemi narod^ nemu poginu. II. Ali je v interesu manjšin samih, da imajo svoje popolne manjšinske šole? 1. Madžarski jezik j.e jezik, par milijon* skega naroda. Zato naj bi otroci spoznavali !e državni jczik in bi se gledalo oa to, da se čimbolj tcmeljito n^auče tega jezika, <ki se jim nudi in !<i bo imel za nje neprecenljivo prak« tično vrednost v življenju. 2. S svetovnim prevratom je Madžarska ostala mala, osamljena, brez moči, brez vpli» va, od drugc strani pa se je temu nesoraz^ merno, v ogrornni meri povečal vpliv Slos vanstva. Okrog Madžarske so nastale mo< gočne slovanske države in ta država se bo polagoma pod silo naravnih razvojev morala nasloniti na svoje slovanske sosede. Tega se Madžari tudi zavedajo in že se1 poja-vljajo glaso.vi po slovanskd cirijentaciji. Tako se je zavzemal znani madžarski politik Gomb sy za uvedbo v madžars^kc srednje šole enega slovanskih jezikov. III. Kot tretjo točko naj omenim še sledcče. V doglednem času se bomo oboji znašli pred resnim vprašanjem: Kaj z ma.nj* šinskimi šolami v Preikmurju, ko pa ni za nje učiteljstva? Takrat se bo moral najt! način rešiti vprašanje manjšinskih šol. Ob^ stojata dve možnosti. Ali se šole enostavno poslovenijo, ali Importiramo madžarščine zmožno učiteljstvo. Za Ikatero točko se mo ramo odločiti, menda ne bo treba dolgo pre« mišljati. Vse torej kaže, da začnemo že danes z reševanjem vprašanja naših manjšlinskih Sol. Potik se mora usmeriti na eni strani v smeri likvidacfije dosedanje prakse, na drugi strani pa v smeri nacionalizacije. To >bi se naj vršilo tako: 1. Madžarski jezik naj bi bil samo kot predmet. 2. Poučeval bi se v madžarščini even= tuelno vercuk in tudi spoznavanje prirode, v kolikor bi to služilo za lažjc in hitrejše umevanje. 3. S poukom državnega jezika naj bi se Piričelo že na najnižji stopnji. 4. Skrbelo naj bi se za dobro in zmožno učiteljstvo, ki pa naj bi bik) za to svoje delo tudi primerno nagrajeno. 5. Skrbelo naj bi se za olajšujoče okol< nosti, kakor: dober učni načrt, eventuelno dobra metodična navodila in drugo., V ostalcm pa sta pouk in vzgoja v smeri nacionalizacije naših manjšinsfcih šol pdvis sna od učiteljstva samega, kot glavnega fak^ torja. Učitelj lahko stori največ. Gotovo pa je, da mora imeti tudi zaslombo1.