Deiovanje jugoslov. uiiteljskega udruienja, sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani. (Poročilo iz seje upravnega odbora.) Dne 12. ju_ij.a t. 1. se je -vrsila v prostorih sekcije 4 seja upravnega odbora. Navzoči ¦so bili razen tov. Polaka, ki je opravičil svojo odsotnost, vsi člam. Otvoritev. Predsednik sekcije tov. Dimnik je otvoril zborovanje in ugotovil sklepčnost. V svojem otvoritvenem magovoru se }e dotaknil nekaterih načelnih vprašanj. Povdaril je, da se naše udruženje konsolidira. Deluje na kulturnem dviganju uateljskega stanu in šole. Govoril je dalje o pravnih smotrih organiza_ije in povdaril načelne poglede v osebnih zadevah, zaščito članstva in zavzemanje organizacije za družinske očete. Oziraje se na materialne smotre sekcijc stalno deluje za izboljšanje našega stanja in ne opusti nobene prilike v tej smeri, pri čemer je omenil uspehe gledc stanarine itd. Govoreč o gospodarski okrepitvi organizacije navaja ustanovitev gospodarskega sveta. Omenja^akcijo glede znižanja najemnin v mestih. Dalje omenja administrativno izpopolnitev organizacije ter govori o pravilih in poslovniku, o poštninski prostosti in kontaktu s članstvom potom sreskih društev. Ko govori o moralni okrepitvi organizacije. podčrtava stanovsko in siužbeno moralo, disciplinske zadeve, ovadbe proti učiteljstvu, prepire in pisma na poslance. Priporoča. da sreska društva ustanove častna razsodišča. Pri delitvi dela omenja delovanje posameznih odsekov in njih intenzivno delo, kaikor: Mladinske Maaice. pevskega zbora, radio-odseka, šolsko-upravnega odseka, gospodarskega sveta in pododseka za zadružništvo, odseka za vseh vrst nadaljevalno šolstvo, za izvenšolsko delo in ekskurzijskega odseka. Vsi ti odsefci mnogo pomorejo organizaciji pri uspehih. Morali bodo sestaviti nove poslovnike na temelju novih pravil in poslovnika, da pravno urede svoje razmerje v udruženju. Cudi se, da nekaterih tovarišev najdobrohotnejše in najintenzivnejše prizadevanje sekcije ne more zadovoljiti ter iščejo za vsako ceno vznemirjenja med članstvom in skušajo s praznimi zadevami rušiti zaupanje. To ni ne pozitivna' kritika in ne pozitivno delo! Namen današnje seje je predvsem priprava za banovinsko skupščino, o kateri bomo podrobno razpravljali pri zadevni točki dnevnega reda. Ker bo obsegalo vse ostalo podrobno delovanje sekcije tajniško poročilo, se je omejil samo na načelne poglede in se v nadaljnje podrobno delo ne bo spuščal Odobritev zapisnika. Poslevodeči tajnik tov. Kumelj prečita zapisnik tretje seje upravnega odbora, ki ga navzoči odobre in podpišejo. Tajniško poročilo. V kratkih obrisih je podal tov. Kumelj potck dela, ki ga je vršila sekcija r času po 9. jauuarju t. j. po seji upravnega in nadzomega odbora in po izrednem posvetovanju društvenih predsednikov. Vsi sklepi odnosno stališča, 'ki so bila sprejeta na izrednem posvetovanju predsednikov, so izvedena. Da bi se opustile osebne intervencije narodnih predstavnikov v osebnih vprašanjih učiteljstva, je poslala sekcija obema slov. ministroma, vsem poslancem in senatorjem pismeno predstavko, ki v njej predlaga, naj bi sc prosvetni referat opredclil na gotove poslance, s katerimi bi bila sekcija v stiku v svrho sporazumnega sodelovanja pri prosvetnih in šolskih vprašanjih. Ugotoviti pa moramo, da se naše pričakovanje ni izpolnilo, čemur je vzrok največ učiteljstvo samo, ki ruši načelna stališča in nadleguje narodne poslance. Vsi narodni zastopniki naše banovine prejemajo naše stanovske liste, iz katerih se lahko prepričajo o naših težnjah in željah. Dalje poroča o ukrepih glede učiteljeve ocene pri šolskem in izvenšolskem delu, poenostavljenja šolsko - upravnega poslovanja, ukinitve nerazdeljenega dop. pouka na srednjih šolah, stalnosti učiteljstva in glede akcije za znižanje najemnin. Eno najtežjih del, ki jih vrši sekcija, je zaščita članstva. Izdala je posebne obrazce. Nadalje govori o naturalnih dajatvah, o nameščenju in premeščanju učiteljstva, o učnih načrtih in o napredovanju. Navaja korake, ki jih je storila sekcija glede učiteljstva, dodeljenega pisarnam šolskih nadzornikov, in glede redukcije razredov. Nadalje omenja »Plačevanje šolnine na srednjih šolah«, nakup parcele na Omišlju za zidanje zdravstvenega doma in redukcijo naših prejemkov, ob kateri priliki je sekcija nastopila za ukinitev draginjskih razredov. Obširno poroča o delu sekcije glede službenih podatkov o izvenšolskem delu učiteljstva, o gospodarskem svetu in njegovih sklcpih, o učiteljih-kontraktualcih in delu za nje, o sreskih učiteljskih konferencah, o SKJ in učiteljstvu, o pravilniku in poslovniku za obrtno-nad. šole, o nadzorniškem vprašanju, o zadružno-knjigovodskem tečaju, o monopolu šolskih zvezkov, o merkantilnem in Iutkovnem tečaju, o predhodnem dovoljenju o vlaganju privatnih tožb in o razpisu tečajev za kmetijskc in gospodinjske nadaljevalne šole. Končno je omenil v svojem poročilu še zadržanje sreskega društva za sreza Črnomelj in Metlika, sprejem abiturientov meščanskih šol na učiteljišče in vlogo za polovično vožnjo na' državnih avtobusih. Pri vseh zadevah je omenil korakc, ki jih je vršila sekcija. Sklepi: 1. Sekcija naj izda pravila in poslovnik ucfruženja v obliki brošure in naj obremeni sreska društva. Predlog naj pride prcd skupščino 2. Zadružno-knjigovodski tečag*naj se vrši od 7. do 30. julija. 3. Prosvetnemu oddelku banske uprave naj, se. predlaga, da podaljša rok gledc poročil P p^oenostavljenju šolskega poslovanja, da se o tem razgovore šolski upravitelji na jesenskih zborovanjih. 4. Anketa za sekfavo učnega načrta naj se izpopolni. * ."•"'Ł¦<'• 5. Glede SKJ in učiteljstva naj se pošlje ponovna okrožnica na vsa sreska društva, v koliko so sodelovala z župami SKJ glede učiteljskih nameščanj in v koliko so sc župe SKJ ravnale po okrožnici Saveza SKJ, ki odreja medsebojno soglasje in pristanek, da bi se preprečile zlorabe. 6. Glcde monopolskih zvezkov naj se navedejo konkretni primeri zaradi težkoč pri naročilih in prejemu, ker brcz njih ne tnore sekcija posredovati. Poročilo blagajnika. Blagajnik sekcije tov Kado Grum poroča nato o finančnem stanju sekcije in prcdloži proračun za poslovno leto 1932./33. Pojasnjuje posamczne postavkc proračuna, ki ga upravni odbor odobri s sklepom, da se razmnoži in pošlje vscm sreskim društvom. Proračun Mladinske Matiče. Prcdsednik M. M. tov. Skulj čita proračun M. M. in pojasnjujc posameznc postavke. Po kratki debati se proračun soglasno sprejme. Banovinska skupščina. Banovinska skupščina sc bo vršila dne 5. in 6 julija v Ljubljani. Začetek ob pol 11. uri. Popoldne zborujejo odseki. 6. julija začetek ob 8. uri. Poročila funkcionarjev in poročila odsekov. Sestavi naj se podrobni dnevni rcd in objavi v Učit. Tovarišu. Ker ni bilo slučajnosti, se predsednik zahvali vsem poročevalcem in zaključi sejo. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banoVino v Ljubljani, dne 13. junija 1932. Ivan Dimnik. s. rJos. Kobal, s. r. prcdsednik.tajnik. f» in dom." Pred kratjkirn se je vršil v Ljubljani ustanovni občniijžbor društva »Sola in dpni«, J^a svoji drugi šeji je sprejel upravni odbbr naslednji delovni program: Namen društva: Pospeševati .stiike med šolo in domp.m, prjtegniti starše k spflelovanju pri celotnerti; vzgojstvu šol. mladme od najnižje do najvišje stopnje. Sredstva v dosego tega nameha: 1 Orgaijizjrati čim vecje število staršev v društvu »Šbla in dom«. 2. Težiti za postopnim razširjenjem t'akih organizacij na ozemljc vse Dravske banovine iz Jugoslavije. 3. Zbirati želje staršev glede šolske uprave in discipline ter telesne, duhovnc in nravne vzgoje sploh. 4. Prirejati sestanke in ankete za diskutiranje vseh spredaj navedenih upravnih, didaktičnih in vzgojnih vprašanj. 5. Predavanja o teh problemih. 6. Organizirati čim prcj redno publiciranjc družinsko-pedagoškega lista, 'ki naj bi prinašal načelne razprave o modernih vzgojnih problemih, moderni organizaciji šol in pouka ter vzgajal roditelje k razumevanju in sodelovanju pri vseh teh problemih. 7. Posredovati pri šolskih upravah in oblastih v splošno načelnih vprašanjih šolskega vzgojstva. 8 Predlaganjc želj in upravičenih pritožb staršev in učiteljstva na pristojna mesta. 9. Predlagati iniciativne predloge zafconodajnim mestom. 10. Propagirati ustanovitev pravomočnih roditeljskih sosvetov, ki bi tvorili prvi konkreten korak za pravo široko šolsko avtonomijo, kjer bi prišii do svoje naravne veljave vsi trije vzgojni činitelji: starši, učitelji in učenci. Proučevati možnosti, delokrog, organizacijo in delovno področje takih sosvetov na posameznih šolah — ter njihovih zvezah za večja upravna področja. ..11,. Pobuda za vpeljavo rednih roditeljskih iir in sestankov na vseh posameznih šolah. 12. UstaE^vljanj^^vzgojnih posvetovalnic. kjer bi se dajali staršem potrebni nasveti v vseh spdobnih možnostih izbire poklica ter zlasti riavodila za ravnanje s težko vzgojljivimi otroki. Iz navcdcnega delovnega programa je ja$no razvidno stremljenje tega novega društva. Če . sploh katero,. pozdravljamo učitelji t;o društvo z največjim veseljem ter z iskreno željo, da bi bilo njegovo delovanje venčano s čim večjimi uspehi. Naše lastno stremljenje, zainteresirati starše za šolsko-upravne, didaktične in vzgojne probleme današnjih dni. je dobilo s tem društvom najdragocenejšega zaveznika; ne trdimo celo preveč, če rečemo, edino možnega poroka za uresničenje tega našega stremljenja Je to sicer društvo staršev, ki pa se že od svojega prvega početka zaveda, da mu je omogočeno plodonosno delo le s složnim nastopanjem učiteljstva vseh kategorij. V upravnem odboru društva sede poleg staršev in profesorjev tudi osnovnošolski učitelji. Trdno smo odločeni, sprcmljati delo tega društva z največjo pozornostjo, opozarjati slovensko učiteljstvo na vse njegove enuociacije ter odstranjevati po možnosti vse moralne in materialne težkoče na njegovi trnjevi poti, ki si jo je začrtalo v svojem programu. Opozarjamo za enkrat predvscm na izredno važno in simpatično deseto todko delovnega programa, ki sama zase zadostuje, da izzove v naših srcih nedeljeno priznanje in navdušenje za najaktualnejšo smer, v kateri naj se giblje delo društva »Šola in dom«. —Zavedamo se sicer, da se taki visoki cilji ne dosezajo od danes do jutri in ne v enkrat> nem elanu slavnostnega razpoloženja, toda brez svetle zvezde vodnice v daljavi se končno vsako društveno delo razgubi po nebistvenih stranskih poteh. Splofine vestt ZADRUŽNO KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA UCITELJSTVO DRAVSKE BANOVINE V UUBLJANI. Kraljevska banska uprava objavlja, da se bo vršil Zadružno-knjigovodski tečaj za učiteljstvo Dravske banovine v Ljubljani v dneh od 7. do 29. julija 1932. po naslednjem programu: 1. Zadružništvo: zgodovina in dosedanji razvoj, temcljna načcla, odnos ostalih socialno-gospodarskih doktrin, končni cilj zadružništva. , ; 2. Zadružno pravo: Zakon o gospoJarskih zadrugah, praktično izvajanje zakona, zakon o rcviziji zadrug, praktični pripomočki (tiskovinc, zapiski). 3. Ustroj in delovanje zadruge: ustanovitev, pravila, stik z oblastmi. 4. LTstroj in delovanje posameznih vrst zadrug: kreditne, produktivne, prodajne in pomožne. 5. Zadružno knjigovodstvo: teorija, zakonski predpisi, vrste knjigovodstva, praktični primeri 'knjigovodstva za posamezne vrste zadrug. 6. Osnovni pojmi narodnega gospodarstva: definicija, tvorba cene, pojem vrednosti, produkcijski činitelji, cirkulacija dobrin, konsumpacija. 7. iSlauk o denarju in kreditu: pojem in funkcija dcnarja in kreditnih efektov (bankovec, menica, ček, obligacija, akcija, srečka). 8. Promet: pošta, železnica, borza, ponudba, poslovni za'ključek, dobave, reklamacija. 9. Blagoznanstvo: sestava in pridelava glavnih predmetov (mleko, vino, hmelj, žito, živina in podobno). Prosilci naj se javijo »Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju. sekciji za Dravsko banovino v Ljubljani, najkasneje do 25. junija t. 1. Tečaj se bo vršil vsak dan razen nedelj od 7. do 12. ure dopoldne Ob zaključku tečaja prejmejo udeleženci izpričevala z oceno o doseženem uspehu. Število udcležencev je določcno na največ 30. Prednost imajo oni učitelji, ki že delujejo na zadružnem polju, pa še nimajo nobenega tečaja in pa oni, za katerc bodo prosile zadruge v svrho strokovne izobrazbe. Udeleženci dobe povrnjene prevozne stroške ter denarno pomoč, za oženjene po 500 Din, za neoženjene po 250 Din za čas tečaja. V tečaj sprejeti učitelji bodo obveščeni pismeno, 'kda| :in' kje se imajd zglasitiv ¦' : TECAJA ZA GOSPODINJSTVO IN ZA DOMAČO IN ŠOLSKO HIGIENO. Oblastni odbor Podmladka R. K. priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. do 31. julija 1932. tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higieno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih 'kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higiene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka R K., kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevalo se bo: 1. gospodinjstvo, 2. otroška higiena, ncga in prehrana, 3. splošna hiuiena, 4. higiena žcne, 5. prva pomoč pri nezgodah, 6. nalezljive bolezni, 7. tuberkuloza, 8. alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljaai, a za drugL' predmete na Zavodu za zdravstvcnp zaščito mater in dece v Ljubljarri, Lipičeva ulica 2. Za pouk bo plačati po 200 (dvestp) dinarjev. One učenkc, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dubile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo udeleženke prcs'krbljevale same v gospodinjski šoli in plačcvalc zanjo po dnevnih ccnah Učiteljice osnovnih, meščajiskih in sred- njih šol, ki se žele udeležiti tcga tcčaja, naj vlože svojc prošnje oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 30. junija 1932. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale pri P. R. K. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obyeščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 4. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šoli »Mkdika« v Ljubljani. Ako nameravajo stanovati v »Mladi'ki«, naj prinesejo s seboj posteljno perilo, blazino, lahko odejo in prtič. Fort. Lužar, predsednik; Fr. Gaberšek, tajnik. — Dva šesttedenska učiteljska telovadna tečaja. V Beogradu se bosta vršila dva šesttedenska telovadna tečaja za izobrazbo učiteljev (ic) osnovnih šol za telesno vzgojo mladine na deželi. Tečaj za učitelje se vrši od 1. septembra do 14. oktobra in za učiteljicc od 15. oktobra do 30. novembra t. 1. V tečaj bodo sprejcti le učitelji (ice). ki so dovršili učiteljišče v 1 1929./30. in 1930./31. ter so odlično ali prav dobro ocenjeni. Sprejeti bodo tudi učiteljski abiturienti (njc), ki so položili diplomski izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prijave je poslati rednim potom najkasneje do 20. julija. — Nagrade kraljevega fonda za prosvetno delo med ljudstvom. Uprava kr. fonda za prosvetno delo med ljudstvom podeljuje vsako peto leto poedincem in raznim ustanovam nagrade za povzdigo vasi v zdravstvenem, prosvetnem, gospodarskcm in splošno kulturnem pogledu, za širjenje praktičnega znanja sploh v naši državi tcr za viteško in sportno povzdigo vseh družabnih slojev našega naroda. Prva nagrada znaša 25.000 Din. II. 10.000, III. 5000, IV.. pa 2500 Din. Letos so dobili med drugimi III. nagrado uradnik Narodne banke v Ljubljani g Danilo Sancin, IV. nagrado pa učitelj v Srcdišču Miroslav Venigerholz, učitelj v Hrastniku g. Alojzij Hofbauer, sreski šolski nadzornik v Ptuju gosp. Leon Cepuder, učitclj v službi v prosvetnem ministrstvu g. Anton Skala, g. Anton Tkalec iz Obreža, učitelj v Ponikvi g. Ljudevit Komar, gosp. Josip Medved iz Preloga, Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Sokolsko društvo Maribor I , šolski upravitelj v Lomu g. Viljem Kus, šolsiki upravitelj v Narapljah g. Janko Zunkovič, g. Fran Kolšek iz Ponikev in šolski upravitelj v Cerkljah g. Josip Lapajne. Mnoge poedince in ustanove je pa uprava odlikovala s posebnimi pohvalnimi pismi. — Ufiiteljski abiturienti (nje); prošnje za sprejem v državno službo. Ministrstvo prosvete objavlja z razpisom O. N. br. 41069 z dne 31. maja 1932, da v bodoče ni več potrebno, da so prepisi dokumentov overovljeni po sodišču. Prosilci naj jih dajo overoviti pri srcskih šolskih nadzornikih. Na vsak tak prepis je nalepiti kolek za 2 Din Prošnji morajo biti pri'oženi originalni dokumenti (ne sodno overovljeni prepisi kot nadomestki originalov), nato pa šc po 2 (nekolkovana) prepisa prošnje in po 2 v zgoraj navedenem smislu overovljena in kolkovana prepisa vsakega dokumenta. Dokumenti in njihovi prepisi naj bodo priloženi prošnjam v istem vrstnem redu, kakor so navedeni v uradniškem zakonu (§ 3.). Prosilci naj ne predlagajo kraljevski banški upravi neoverovljenih prepisov doKUmentov, ker bi jih ta urad vsled vehke množine listin le tcžko overovil, zlasti še, ako je vloženo več prošenj z neoverovljenimi dokumenti hkratu.  Lutkovni tečaj za učiteljstvo, ki ga je nameravala prirediti banslka uprava, se zaradi pomanjikanja srcdstev ne bo vrš.l. — Pregled in ocena dela v zavodih za nezadostno razvite in defektne otroke. Za pregled dela in ocenjevanje učiteljstva na zavodih, šolah in razredih za nezadostno razvite in defektne otroke jc imcnoval g. prosvetni minister naslednje odposlance: 1. Hergcšiča Rajka, upravitelja zavoda za gluhoneme v Zagrebu, za šole, zavode in razrede v Dravski banovini. 2 Skalo Antona, v. d. šefa oddelka za ustanove za defektne otroke v prosvetnem ministrstvu, za zavode, šole in razrede v Skoplju, Tctovu, Kumanovu. Vranju, Jagodini in v Bcogradu. 3. Rakoviča Milida, učitelja pomožnega razreda v Zemunu, za pomožne razrede v Zemunu, za pomožne razrede v Novem Sadu, Subotici. Vel. Bečkereku in Smederevu. 4. Matiča Miodraga, upravni!ka zavoda za gluhoneme v Jagodini, za zavode, šole in razrede v Sav. banovini, Sarajevu in Banji Luki. — Poročilo o pregledu podajo odposlanci ministrstvu prosvete. — Kaj je s statistiko ob koncu in začetku šolskega leta. obr. 11/32, IK/32, IV/32? Vsem šolam in sreskim načclstvom, ki so naročile te tiskovine, sporočamo, da nam jih na naše naročilo Drž. tiskarna še ni poslala iz Beograda. Čim tiskovine prejmemo, upajmo v nekaj dneh, jih takoj razpošljemo. Urgence so brezprcdmetne, kcr nimamo še blaga. — Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. — Za učni načrt poslano gradivo pripravlja, in redigira pri sekciji ožji odsek. Vsled obilega gradiva gre delo poeasi od rok Plenum odbora, ki bo končno redigiral predlog za učni načrt, bo imel seje koncem avgusta. — Poročene učiteljice. V uvodniku zadnje številke je tiskarski škrat spačil stavek o poročenih učiteljicah, ki se mora glasiti v tem smislu, da se ne bo nanovo nameščalo dobro preskrbljenih, z uradniki poročenih učiteljic, dokler čaka na stotine revnih novincev brez kruha — Tovarišicam in tovarišem, ki so maturirali na ljubljanskcm ženskem in moškcm učiteljišču leta 1922. — Čas je, da se po desetih letih zopet zbercmo, preštejemo svoje vrste, potožimo težave in ponovno preživimo nekaj radostnih ur. Vabimo vse, da nam pošljejo prijave za sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 3. julija ob 10. uri v Učiteljski tiskarni — soba odse'kov JUU. Popoldne priredimo — po dogovoru — krajši izlet. — Anica Viher Sekula, učiteljica, Zidani most; Vida Del Cot, učiteljica, Ihan pri Domžalah: Supančič Drago, učitelj, Ljubljana, Cesta na Rožnik 5. — 30-letnico mature praznujcmo v sredo 6. julija v Ljubljani. Podrobna navodila slede pismeno. — Grum — Skulj. — Maturantinje zaseb. ženskega učiteljišča v Mariboru letnika 1922.! — Dne 27. junija t. 1. poteče 10 let, odkar smo se razšle. Takrat smo si obljubile, da se po 10. letih zopet snidemo. Tovarišice, izpolnite svojo obljubo in sporočite eventualne predloge glede našega svidcnja na naslov: Mimica Semetova, učiteljica v Jurkloštru pri Laskem. — Razpis o sprejemu gojencev v zavod za slepo deco v Kočevju. V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejemajo v pričetkii šol. leta 1932./33. slepi otroci na prošnjo roditeljp.v-ali njih namestnikov, Pogoji za sprejem so: 1 da je otrok popolnomaiali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; 2. izpolnjeno 6. leto starosti; 3. primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema so brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem. otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo pfetežke telesne hibe, izvzemši slepote; 4. gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za askrbo primerno preskrbovalninoi katerevišino doloei kraljevska banska uprava Dravske banovine. Če je dokazano uboštyp, .kraljevska banska uprava preskrbovalnifio lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda. Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in peiilom. S seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebsčine, ki naj bodo v dobrem stanjU Jn.zazhamovane in sicer dečki 2 vrhnji obleki, klobuk ali čepico, ^zimsko- suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje ter po možuosti dežnik. — Prošnje za sprejem y. zavotf jetreba vložlti do 28. junija 1932. pri IV. oddelku kraljevske banske1 uprave Dravske banovine v Ljubljani. — Prošnji je prilo-, žiti sledeče listine: 1. rojstni in krstni Hst; 2. domovnico, 3. zdravniško spričevalo tiradnega (t. j. sreskega ali okrožnega) zdravnika, v katerem naj bo navedena stopnja, vzrok in posledice slepote in izjava glede splošnega fizienega ter duševnega stanja, dalje, kar je najvažnejše, da otrok ni sposoben vsled slepote za obiskovanje normalne osnovne šole; •4. morebitno šolsko spričevalo, če je že obiskoval kako šolo; 5. potrdilo o cepljenih ko- zah; 6. ubožno spričevalo, ako so starši ubožni, ako pa niso ubožni, pismo, s katerim se obvežejo, da bodo redno plačevali preskrbovalnino, ki jo določi kraljevska banska uprava; 7. potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo; 8. družinski izkaz, izstavljen od župnega urada. — Prošnja je po čl 33. zakona o zaščiti dece in mladine koleka prosta, ako je ubožnost dokazana z ubožnim spričevalom. Ravno tako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu izstaviti vse potrebne priloge brezplačno in koleka prosto. — Šolsko društvo »Umanitaria«. Na Goriškcm intenzivno deluje italijansko šolsko društvo »Umanitaria«. To »humanitarno« društvo ima namen poitalijančevati slovensko ljudstvo. Oblasti in fašistična stranka ga podpirata- z vsemi močmi, da bi čim lažje vršilo svojo »veliko kulturno in politično misijo« med tujerodnim prebivalstvom. Društvo deluje zlasti na deželi, kjer ustanavlja in vodi večerne tečaje za italijanščino in druge predmete, ki služijo »afirmaciji patriotskega duha in italijanstva v obmejnih pokrajinah«. Lani je društvo organiziralo take tečaje v 28 slovenskih krajih, letos že v 112. Krajevne fašistične organizacije tirajo vse, kar je slovenskega, v te tečaje in tako so dosegli, da je obiskovalo letos te tečaje več 100 ljudi slovenstke krvi. Največji tečaji so bili v Kalu pri Kanalu, v Kanalu, Kobaridu, Čepovanu, Kamnu, Grgaru, Opatjem selu, Šempasu, Sv. križu na Vipavskem, Kojskem, Šent Vidu nad Vipavo, Temenici in drugod — Poslednjo nedeljo v mesecu maju je »Umanitaria« v Gorici priredila šolsko slavnost. V Verdijevem gledališču so se zbrali tujerodni učenci, mladi in stari. Šolsko vodstvo je najboljše učence obdarovalo z nagradami, ki jih je votirala in razpisala znana italijanska družba »Dante Alighieri«. Prof. Bianchi je razdelil med Ijudi- 5000 lir. — Najbolj tragično pri vsem tcm pa je bilo, da se je tako nesrečne slavnosti udeležil poleg drugih tudi goriški škofijslki upravitelj mons. Sirotti, ki je čestital šolskemu vodstvu družbe, da je doseglo lepe uspehe in si tako pridobilo velike zasluge za domovino. Tovarišu Lade Krakerju. Kruta smrt je sredi dcla ugrabila zopet tovariša, iki si je v skromnem in požrtvovalnem življenju pridobil veliko zaslug za naš narod, osobito pa za svojo ožjo domovino. V nedeljo 5. t. m. je še čil in svež prihitel z deco in brati Sokoli z Rake na nastop krškega Sokola na Vidmu. Zadet od srčne kapi se je med nastopom zrušil za vedno, komaj 33 let star. Kot mlad učitelj jc prišel v rojstni okraj, kjer je takoj z nekaterimi tovariši in drugimi narodno zavednimi možmi pričel z intenziVnim nacionalnim delovanjem. V družbi mladega jugoslovenskega učitelja, prežetega s čistim idealizmom, vnetega izvenšolsikega dfelavca, je bila zasnovana marsikatera misel in po njegovi zaslugi z jekleno voljo tudi ufesničena. Kot rojen Krčan je poznal tegobe okolice, v kateri je živel in se zanjo izživljal, da oplodi in poplemeni življenje bratom in sestram, ki jih je nad vse Ijubil. Akoravno rahlega zdravja, ni pri delu nikdar gledal, mafveč kot učitelj — pravi vodnik naroda — krepko poprijel tam, kjer je bilp najtežje in najbolj opasno. Težiko je bilo delo, trebalo je celega moža! To je pokojni Lado Kraker tudi bil! Vneto in požrtvovalno je delal za napredek in razmah narodove prosvefe, osobito pa SokPla, katerega ustanovitelj, starosta in vaditelj je bil na Raki pri Krškem, kjer je tajnikoval Gasilnemu društvu in Sadjarski podružnici in bil poleg tega tudi vnet delavec v organizaciji svojega stanu, v kateri jc do smrti zavzemal odborniško mesto. Še dan pred svojo smrtjo je na učiteljskem zborovanju v Boštanju pomagal reševat našc stanovs'ke zadeve in kdo bi mislil, da bo neiz- prosna smrt že drugi dan ugrabila njega, polncga življenja in čilosti? Bridko je odjeknila strašna vest med tovariši, njegovimi prijatelji in učenci, najhuje pretresla dušo srečne družinice, ki jo je prav v predzadnjih dneh razveselil žar sreče — mala Desanka. Kako zelo čislan in ljub je bil pokojni Lado, je pričala ogromna udeležba šolskc mladine, učiteljstva, Sokola, gasilcev in množic naroda, ki ga je spremil na njegovi zadnji' poti. Ko so ga Sokoli nesli z njegovega doma, je rosil dež, nad goricami pa so se vlekle tihe megle, kakor bi tudi narava žalovala zaradi smrti svojega oboževatelja. Ljubil je svoj rojstni kraj kot malokdo in tembolj žalostno je, ker je odšel iz njega baš v času, ko je v njem vstalo novo življenje. Naj bo blagemu Ladu sladak počitek y grobu in dan pokoj duši tovariša našega stanu. Hudo prizadeti soprogi, naši tovarišici, pa izrekamo globoko sožalje. JB. Albin Podjavoršek: Tam zunaj za našo vasjo Saj prav za orav noben stan ni lahek, posebno če pomislimo na stanove, ki morajo delati z umom. Brez dvojbe smemo z mirno vestjo prištevati sebe k duševnim delavcem. Menim, da temu tudi naš nasprotnik ne bo oporekal. Razlika življenja med mestnim in kmetslkim duševnim delavcem pa je precejšna, ker je pojmovanje našega bitja med mestno množico in kmetskim človekom skoroda nasprotno. Inte'ligent>ki.je zaposlen v mestu, tone y mno?i,ci gosposko opravljpnih ljudi in nikdo mu ničesar ne oporeka, še najmanj belega kruha in nove kravate. Zivi lepo, po končanem poslu ima kavarno, kino, gledali- šče... O Bože, koliko je teh dobrot! V družbi syojih duševno svobodnih ljudi najde — če ie, idealist ali materialist — podvige za dpšno rast ali razvedrilo. če je !;iterat, bo pel z literati, če je krokar. bo krokal do belcga dne ... Življenje mu poteka gladko, brez zapletljajev, če dela »za narod«, je dobro, če ne dela, tudi dobro. Če se hoče izobraževati, sliši za dinar ali dva predavanje, istotako si more za dinar ali dva iz knjižnice izposoditi najdražjo in najmodernejšo domačo ali tujo knjigo, v knjižnicah in kavarnah ima na razpolago nebroj leposlovnih in umetniških revij. mimo tega mu nihče niti za najdrobnejši korak na promenadi ali pri godbi v parku ni zaviden. Skratka, vse to in še marsiikaj drugega je samo ob sebi umevno in bi bilo odveč o tem govoriti! Pa vzemimo koga izmed nas »podeželanov«. Po duševnem delu v šoli priporočajo človeku kratek izprehod. Ven med njive in travnike, iz mučne, zatohle učilnice na sveži zrak, da se nadihajo pljuča in lica zažare! Seveda imaš kolikor toliko »boljšo« obleko, morebiti še kravato in palico, gospodična učiteIjica klobuček... itd. — mestne šole so nas kmetske fante in dekleta pač tudi »pogospodile<c ali »pogospodičile« -— a'li: bela vrana si tu zunaj vasi! Sredi dneva in tak na sprehod! »Lahko Vam,« pravijo, »ni Vam treba dektti, a debele tisočaike služite. Dobro je dandanes gospodi, posebno Vam učiteljem!« Včasih se ob takem pozdravu nasmehnem in pri srcu se mi prav ugodno zazdi, da me imajo za gpsppda in bogataša. In ogledujem saij^ega sebe: »Kaj, ali se zares ne pozna, da nosim tole pbleko že pet dolgih let?« Drugdkrati pa bi najrajši. potočil bridko solzico po svojem obrazu, Neka tovarišica, ki ji je šola že precej zdelala živce, pa je vzkliknila vsa razburjena: »Niti sprehoda nam ne privoščijo! Ali bomo morali, da ne dražimo ljudi, res preždeti vse božje dneve za tistimi zidovi? In ob nedeljah, da bi ostala tu?« Vživcti se treba, pomirjam gospodieno, razumeti križc in težave kmetove in bolečino krize. »Vživeti?« se razhudi nad menoj, »mar naj oblečem kmetiško krilo in ruto na g"avo in...« »Da, to oblecite!« Toda jaz sem večinoma brez kravate in jedva čakam, da se bo moja obleka postarala še za pet lct — in dotlej je ne bom ne krtačil ne likal. Sam si, tako strašno sam. Radia ne moreš vcčno poslušati. Do bližnjega soseda — šole deset ikilometrov. Kar je knjig v hiši, jih znaš skoro na pamet. Že petič listaš zadnjo številko literarne revije. Kje je človek, živa beseda? Da, saj so kmetje tod okrog — toda tam dobiš samo vina, še kaj za pod zob, ikvečjemu se napiješ. In kup tožba o krizi in denarju. Saj sam vem, da ni denarja! »Blagor Vam,« bi mi rekli, wki vlečetc mesečno plačo, mi pa smo siromaki!« Mimogrede bi udarili še po župniku, da jih je obral pri biri. Tiste pogrebe in poroke kljub temu zaračunava. da je groza! Še mežnarja bi okrcali, da ni dobro zvonil proti toči, po biro pa je le prišel Ampa'k toee to leto ni bilo! Smo siroma-ki! Najbrže bi se razhudil: »Vraga siromaki! Imate jesti, piti. Kaj pa tistih 700 steklarjev, tisoči rudarji, brezposelni delavci, ki so navezani samo na štacuno in službo?« Ne moreš, bolje je potrpeti. * In je prost dan. Semester ali ikaj. Natepemo se v mesta in postajamo pred izložba- mi. Gledališče je zveoer polno učiteljev. Kot v onostransko prikazen zro oči v krasno scenerijo kulis. Tako toplo je tukaj — vsak človek Ti je kakor znanec iz mladostnih let. »Nič se ne predstavljajte, prijatelj, saj se poznava!« Mencaš iklobuk v roki: »Da, ali nisva sedela tudi lani na Svečnico v tej loži?« »Pa da, no, jaz sem s Pohorja, Ste Vi še vedno v Mariboru?« »Oprostite, sem od davno v Polju! Tam je tudi lepo!« —§ Vprašanje tov. R. I. v G. Jaz botn imel 14. sept. 1932. trideset efektivnih službenih let in sem bil preveden po uradniškem zakonu od 31 julija 1923. z rešenjem z dne 28. febr. 1924. ter sem bil postavljen v prvo grupo II. kategorije s 6.600 Din položajne plače. Kcr sem imel 20 službenih let, zato so mi nakazali sedmo stopnjo osnovne plače 7.320 Din in 1.800 Din stanarine. 1. okt. 1923. (torej istega leta) sem napredoval v osmo stopnjo osnovne plače II. kategorije, ker sem dovršil s 14. sept. 1923. dvajseteno službenih let. S 15. sept. 1926. sem napredoval v položajni in osnovni plači v 9. stopnjo II. kategorije, ker sem dovršil s 14. sept. 1926. dvajsetštiri leta efektivne učiteljske službe. S 1. sept. 1929. sem napredoval v deseto stopnjo osnovne plače, ker sem dovršil s 14. sepi. 1929. dvajsetsedem let efektivne učiteljske službe. Ker se bliža čas, da bom moral prositi tretji povišek, zato Vas prosim, da mi blagovolite čimprej naznaniti* v »Učiteljskern Tovarišu«, od katerega časa mi pripada tretji periodični povišek VI. skupine! To tudi ne vem, če je treba vložiti posebno prošnjo na min. prosvete za priznanje trideset službenih let. Odgovor. Ker ste bili prevedeni 1. septembra 1923. v'IL/1. skupifio, Vam pripada 3. period. povišek s 1. sept. odnosno 1. oktobrčm 1932., t. j. po dovršenih 9. letih službe. v tej skupini. Za priznanje 30 let ni treba prositi. ker je doba zabeležena v Uslužben- skem listu. Naša ^ospodarska organizadja. —g Učiteljska gospodarska poslovalnica vabi vsa šolska upraviteljstva, krajevne šol. odbore, tovariše in tovarišice, da naročajo vse šolske potrebščine, kakor: tiskovine, učlla, risarske potrebščine, potrebščine za ročna dela itd. potom njenih poslovalnic v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1. — Pošljite nam sedaj ob -koncu šolskega leta v vezavo vse knjige, ki so tega potrebne. Za točno in solidno postrežbo jamčimo! — Z vsakim naročilom podpirate zidavo našega doma! — Zrno do zrna pogača, kamcn do kamna palača. —g Učiteljska gospodarska poslovalnlca v Ljubljani prosi vse tovariše (ice), ki so prejeli »Pristopnice«, da jih pošljejo izpolnjene, z deležem ter vpisnino po 7 Din poslovodji U. G. P. tov. M a r 6 k u , Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. —g Učiteljski dom v Ljubljani. (Poročilo iz seje načelstva) Ker je postalo vprašanje zidanja Učiteljskega doma a'ktualno, je sklenilo načelstvo, da bo imelo redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Na prvi seji je razpravljalo načelstvo o realizaciji sklepov in predlogov občnega zbora. Tov. blagajnik je poročal, da je predložil ing. g. Stanko Dimnik pogodbo glede načrtov in nadzorstva pri zidanju. Ker je treba za to sporazumnega dela z Učit. tiskarno, je izročil pogodbo v proučitev predsedstvu tiskarne. Načelstvo doma je sklenilo, naj se urede z Učit tiskarno vse formalnosti glede podarjenega zemljišča. S tov. Tavčarjem naj se stopi v stik, da odstopi domu nekaj svojih karakterističnih pokrajinskih slik, ki naj bi služile pri pouku domoznanstva. Dom naj te slike založi in opozori šole nanje. Izvrše naj se vse predpriprave za loterijo v korist Učit domov. Blagajnik JUU — sreskega društva v Laškem tov. Hofbauer je izročil Učit. domu 1160 Din kot letni prispevek članstva po 10 Din z ozirom na sklep skupščine. Ostala društva, posnemajte! —g Za opremo Učiteljskega doma v Mariboru je nabral na lepi proslavi 60-letnice slovenjebistriškega učiteljskega društva lekarnar g. Montini znesek 304 Din, sam pa še dodal 40 Din. Ta dar nas iskreno veseli iz dvch vzrokov: 1. kcr so se spomnili ob tako slovesni priliki tudi našega UD, 2. ker jc dal za nabiranje pobudo neučitelj, ki je pa velik prijatelj učiteljskega stanu in njegovega stremljenja. Vsem darovalcem, zlasti pa še nabiralcu g. Montiniju, iskrena zahvala! — V prihodnji številki pričnemo z izkazom darov učiteljstva po šolah in srezih, katere je prejel UD za opremo povodom povrnitve stanarin Ali si se odzval(a) Ti in Tvoja šola? Mladifggfe« Hiitlca, [ KNJIGE MLADINSKE MATICE SE RAZPOŠILJAJO. Knjige dobijo vse šole, ki so plačale vseh 9 obrokov. Vsi tisti, ki so dobili lani knjige po železnici in avtih, jih dobijo z malimi izjemami tudi letos tako. Le kjer bi to zaradi zmanjšanega števila naročnikov ne bilo več oportuno, jih dobe po pošti. Prosimo vse tiste, ki so dobili lani knjige po železnici.in avtih, da ijh dvignejo tudi letos pri istih upraViteljstvih kot lani, in sicer od 23. t. m. dalje. Za Maribor in okolico se dvignejo knjige kot lansko leto pri šolskem slugi g. Tomu Smodiču na II. deški osnovni šoli. Ravno tako ostane neizpremenjeno za Ptuj, kjer se dobe pošiljke kot lani pri upraviteljstvu deške osnovne šole. Posebnih obvestil ne bomo odpošiljali, kcr je ta sistem razpošiljanja ypeljan že 3. leto in ga naši cenjeni poverjeniki dobro poznajo. Vse reklamacije naj se napravijo najkasneje 14 dni po prejemu knjig. Novi naročniki M. M., ki dobijo Bevkovo knjigo »Lukec išče očeta«, bi gotovo radi imeli tudi prvi del tega dela knjigo »Lukec in njegov škorec«. Dobijo jo lahko pri upravi M. M. za 5 Din. Mladinska Matica nudi z letošnjimi knjigami vsakemu nekaj. Naši najnrvlajši bodo uživali ob slikanici »Življenje hudobne kavke Katke«. Učerike bodo sprejele z veseljem »Botro z Griča«. Učenci višjih razredov bodo planili z veseljem po Bevkovi knjigi »Lukec išče očeta« in po »Kresnicah«. VSEBINA »KRESNIC« Poleg kratkega pregleda vseh važnejših dogodkov v letu, ki ga je sestavil Tone Gaspari, prinašajo »Kresnice« mladostne spomine naših najboljših pesnikov in pisateljev, ki so kdaj govorili tudi naši mladini. Vsebina je tale: France Bevk: »Ranjeno srce«. Anica Černejeva: »Kako sem prišla v šolo«. Fran S Finžgar: »Miklavžev nožič«. T o n e Ga spari: »Frčun«. Marija Grošljeva: »Moji prvi koraki«. Miran Jarc : »Iz mojih mladih let«. Vladimir Levstik: »Vladko sanjari«. M i I e K 1 o p č i č pripoveduje, kako se je spoznal s svetom. Marija Kmetova: »Iz otroških dni«. Joža Lovrenčič: »Razočaranje«. Bogomir Magajna: »Helga«. Ivan Matičič: »Pisanka«. Ksaver Meško: »Mladostno navduše- nje«. Fran Milčinski: »Mladost Milčinskega Frana«. Ludovik Mrzel: »Kako sem se v življe- nju prvikrat uprl« Jože Pahor: »Mesto«. 9van Pregelj: »St. Mauruspruck«. Andrej Rape: »Časi, mladi časi«. Josip Ribičič: »Pretrgano zagrinjalo«. Tonc Seliškar: »Moji junaki«. Karel Širok: »Kako sem postal zaveden Slovenec«. Mila Prunkova-Utva: »Otrok gre v tujino«. Narte Velikonja: »Rumena ovratnica«. Oton Župančič: »Nagel pregled v pre- teklost«. Portreti pa so naslednjih slikarjev: Gas p a r i je naslikal Kmetovo, Gasparija in Ribičiča, G 1 o b o č n i k Klopčiča in Prunkovo, Gorše Bevka, J a k a c Černejevo, Jarca, Lovrenčiča, Magajno in K. Široka, Jus t i n Finžgarja, M a 1 e š Meška, P a v 1 o v e c Mrzela, P i r n a t Grošljevo, Levstika, Milčinskega in Preglja, Škodlar Pahorja, Rapeta in Velikonjo in V e b e r Matičiča.