ßHäniSfoo ta BpraMlStw: Maribor, Korošice ulice 6.
„STRAŽA“
**fc*J* r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S «rcditikrvoni se more govoriti *wk dan od 1!.—12. ure đopold.
Totofon At. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Četo leto Po) leta
Četrt leta Mesečno
12 h 6 K 3 K I K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila »e računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
St 50.
Maribor, dne 1. maja 1911.
Letnik III.
Izvrstno uspeli shodi.
.Shodna agitacija naše stranke je razvita na celi Črti. Poročila o včerajšnjih shodih, kolikor smo jih že dobili, nam pripovedujejo, da je .vsepovsod razpoloženje volilcev za naše kandidate najizvrstnejše. V nasprotnih vrstah vlada zmeda in pobitost, ker si ne upajo razviti svojih s konkurzi in polomi umazanih zastav. Nadaljujmo krepko pričeto delo.!
Celje — Vransko, i	St. Jurij ob juž. žel.
Včeraj dne 30. t. m. se je zbralo po rani maši v Katoliškem domu natlačeno polno ljudi, da poslušajo program kandidata dr. K o r o S c a. Shodu je predsedoval domači gospod župnik MikuŠ. Gospod Žliear je prebral pismo gospoda kaplana Žganka^ v katerem bodri svoje mnogoštevilne prijatelje za krepko a-gitacijo. Ko je hotel še nek liberalec .nekaj o liberalnem delu kvasiti, se ga je kratkomalo in sicer v trenutku 'postavilo na zrak. Ca;si so minoli, da bi liberalci po naših shodih prodajali svoje neumnosti. Kandidaturi dr. Korošca ! se je z navdujšiejnjjem pritrdilo. Priznana disciplina Šentjureanov nam jamči, da bo tam oddano zopet krasno število glasov za kandidata S. K. Z.
! Sv. Jakob pri Kalobju.
0(b 3412. uri se je vršil shod S. K. Z. pri Sv. Jakobu v hiši gospoda Janeza Vjengusta. Predsedoval je shodu kmet Fr. Pader ter predstavil mnogoštevilnemu občinstvu kandidata dr. Kor p' š c a, ki je med velikim navdušenjem razvijal program naše kmečke stranke. Ko še je odgovoril na nekatere izražene želje, se je shod, ki je vzorno mirno potekel, zaključil.
'Slivniški nadučitelj je sicer p čislal nekaj mladeničev, da bi se postavili, a si niti blizu niso upali, ker so videli, da vlada med zborovalci edinost in pa navdušenje za kandidata. Podešenih glav so jo zopet ubrali domov, da poročajo svojemu tihemu komandantu o popolnem svojem porazu.
Store.
PbpoMan ob 4. uri je imel kandidat S. K. Z. dr. Korošec dobro obiskan volilni shod v Ojpbkah
pri Štorah. Seveda so prišli tudi socialdemokrati, a so jo slabo skupili. Dobili so take kice, da so se nazadnje tiho in ponižno umaknili. Shod je vodil gospod Rebov. Z velikim zadovoljstvom in veseljem se je vzela kandidatura dr. Korošca na znanje. Gospod predsednik je pozival na krepko agitacijo. Nazadnje še je hotel nek liberalec nekaj povedati, a. predno se je zavedal, je bil že tudi zunaj. Liberalcem letos ne bo cvetela pšenica.
Ptuj — Ormož.
Sv. Tomaž pri Ormožu.
Po rani službi božji se je vršil v gostilni gosp. Cafa volilni shod S. K. Z., kateremu je predsedoval dež. poslanec A. M e š k o, ki je pozdravil zborovalce in dal besedo kandidatu, M. Brenčiču. V poljudni besedi je razvil kandidat svoj program, katerega so vsi navzoči odobravali. Drugi govornik VI. P n š e n? jak je govoril o krajevnih zadevah, nato pa opisal delovanje S. K. Z. in priporočal kandidata Brenčiča. Soglasno se je sprejela kandidatura Brenčičeva od 300 mož in mladeničev. S pozivom, da delajo vsi za kandidata S. K. Z. zaključi; predsednik lep shod.
Ormož.
Pri nas se redko 'kedaj vrši shod S. K. Z., a kljub temu je pokazal včerajšnji shod, da ima tudi pri no?s S. K. Z. močno zaslombo. Akoravno se je zborovanje vršilo ob neugodnem času. se je vendar udeležilo zborovanja lepo število volilcev iz ormoške župnije. Shodu je predsedoval načelnik klet. 'društva, Ivanuša iz Huma, ki je dal besedo kandidatu Brenčiču. Ta je razvil kmečki program, kateremu so vsi pritrjevali. Nadre vizor Pušenjak govori o političnem položaju, delu prejšnjega drž. zbora j in oriše strankarske razmere na Sp. Štajerskem. Kandidatura M. Brenčiča je bila soglasno sprejeta, pri protiglasovan-ju ni nikclo vzdignil roke, a.koravno so bili tudi nasprotniki navzoči. Mnogi volilci, kateri so prej vsled hujskanja nasprotnikov imeli slab!) mnenje o kandidatu, so izjavili, da ga bodo volili in zanj delali.
Žerovinci.
Veliko navdušenje za S. K. Z. je vladalo na volilnem shodu, kateremu je predsedoval vidi župan Fr. Vraz; zborovanja se je udeležilo nad 100 najbolj-
P ODLISTEK.
Loški župnik.
(Zgodovinska povest.)
(Dalje.)
Jedva je slišal, kako je zbral mušketir množico ljudi pred župniščem in ravno pod njegovim oknom z nekako grozečim glasom čital nekaj po nemško, potem pa še le vsebino tega pisma razložil po Češko, in ljudje razven čevljarja molče poslušajo, kakor bi jim bilo nekako vseeno, ako razglasuje gosposka svoje ukaze in postave po češko ali v tujem jeziku. Saj se skoro ni bilo temu čuditi. Ljudje so potrebovali gosposki les, ubogi ljudje so dobili na polju gosposke vsaj travo za svojo kozo. Baje je tedaj povsbdi sveži in pa zdravi zrak krog nas in nad nami bil last gosposke.
Edino Cipera se ni mogel pomiriti,; gredoč domov je razkladal ljudem, kaj hoče gosposka, pri tem pa mahal z rokami vedno hitreje, kajti on je pričakoval dunes svobodo!
'Namesto svobode , jim je pa Klocingr s hripavim glasom naznanil, da se navadni ljudje ne smeje več tako pokopavati kakor gospoda).
„Radoveden sem, če bodo dali njega v Žakelj, kadar umre! No, če gospoda upravnika I pokopljejo z Ritega v Žakelj, potem naj pa store i z menoj, kar hočejo.“
Crevljar Cipera je izredno rad čital; kjerkoli je videl kako knjižico, ki mu še ni bila znana, ni dal poprej miru, (la mu je niso posodili. In kakor se razume samo ob sebi, postal je radi tega jafro razumen in ,yučen.“
Kadar se je govorilo o starih časih, je vedno nekam nevoljno dejal:
„Ne pripovedujte mi, kaj in kako je bilo, rajši
recite, kaj in kako bo v prihicil Injjpsti. Tedaj vas bodem imel za modre! Torej pravim:	Kaj in kako
bode?“
Cipera si je pri tem vprašanju vedno položil kazalec na čelo, okoli usten pa mu je igral izraz nepopisne samozavesti.
Ljudje so pripovedovali o njem, da ima kolo preveč v glasi, zlasti kadar je začel praviti o tem, kako mu včasih v noči (sede mora na prsi in ga tlači, da si ne more pomagati.
V Ciperovi koči je bila vsepovsocli, kamor si pogledal. narisana morina postava.
Danes ni vzel v roke šila in drete. Le tupatam je segel po kopitu in gorje mu, ki bi si bil upal v tem hipu nasprotovati njegovi volji.
* *
*
Loška tara je bila zelo zdrav kraj; to pa radi čistega, svežega zraku; cela krajina okoli je bila raj, ljudje pa kakor bukov les.
Gospod župnik se je radi tega prav rad pobahal pri svojih sosednih tovariših. Matrika umrlih1 je izkazovala ob koncu leta le prav neznatno Število; saj jih ni bilo nikoli več nego 30—40.
Gospod upravnik že ni mogel dočakati, da zopet zaklenka nekomu mrtvaški zvonec.
'Življenje v Loki je bilo zelo dolgočasno in vsakdanje. Gospeli upravnik pa je ljubil izpremembo v vsakem oziru.
Bil je star samec; toda 'dosedaj še poln življenja, in vsak hip bi se bil lahko oženil. Sicer pa, kaj nas briga njegovo zasebno življenje. Ljudje so si v-časih pripovedovali o njem zares prav čudne prigod--bice.
Z» prvi pogreb v Žaklju bi se 'bil rad odrekel mastnemu zajcu in steklenici ogrskega vina.
Pa tudi grajski posli s poslovodjo vred i sedaj niso imeli nobene druge in bolj goreče želje, že radi tega ne, ker je tako hotel gospod upravnik. Nekje so
ših posestnikov in viničarjev iz župnije Svetinje. Kandidatu M. B r e n č i č u , ki je v jedernatem govoru v poljudni besedi razvil syoj kmečki program, so prirejali zborovalci prisrčne ovacije, Nadrevizor VI. Pušenjak je opisal delo S. K. 2$. za kmete) in delavce, zlasti razpravljal o novih agrarnih postavali ter pobijal delo „Štajerca“ in njegovih’ krušnih očetov. Posestnik Kosar je govoril o rubežu, šolskem pouku in raznih drugih zadevah ter prosil kandidata, da se v teh vprašanjih v interesu kmečkega prebivalstva stori primerne korake. Na poziv predsednika se je soglasno sprejela kandidatura M. B r e n č i Č a , proti ni iiikdo glasoval.
Že prvi trije shodi v ormoškem okraju so pokazali, da bode kandidat S, K, Z. v ormoškem okraju dobil veliko večino glasov.
Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice.
Prepolje na Drav. polju.
Včeraj se je tukaj v gostilni gospoda Turka vršil dobro ob,ifekan volilni shod. Zbrali so se možje iz sosednih vasi:	Tlrnič, Sv. Marjete in Braunšlveiga.
Predsedoval je bivši dolgoletni župan Kirbiš. Kandidat P i š e 'k je obširno poročal o drž. zboru ter odgovarjal na različna vprašanja. Volilci so z navdušenjem izrekli zaupanje K. Z, .Vkljub silni agitaciji od strani štajerčijancev naša stranka vrlo napreduje pri nas.
Sv. Magdalena pri Mariboru.
V naši predmestni mariborski župniji se je vršil včeraj volilni shod. Zbralo se je lepo število zastopnikov,iz vseh delov ollšjirne fare, ( ki jsfc) ptazno sledili govoru ured. Kemperle, i kateri je povdarja\ pomen volitev, ter označeval stališče, ki ga moramo zavzeti magdalenski Slovenci. Naša, fara spada kar pod tri volilne okraje. En del voli z Mariborom, drugi del je priklopljen k' okraju Ptuj—Št. Lenairt—Lipnica, tretji del Tezen in Radvanjje pa k okraju Maribor desni breg—Slov. Bistrica—Konjice. !Med splošnim navdušenjem in pritrjevanjem se je sklenilo, za prva dv,a okraja zastaviti j vse sile za slovenskega kandidata, v tretjem pa poskrbeti, da bo zmaga kandidata S. K. Z. Fr. Piše k a sijajna. Za sedanje volitve imamo prav lepe nade. !S kandidatom Piše kom bomo prav gotovo krasno zmagali, v 'drugih dveh o-krajih, v Mn riboni in v Ptuju—Št. Lenartu smo pa
se baje stepli radi teh novih postaj, drugje zopet je moralo posredovati še le vojaštvo, ki je zasedalo celo vas, in še nekje drugje je tekla kri v potokih.
In povsodi so 'podlegli kmetje, ] gosposkina čeljad pa je imela ob tem najlepše čase. Pilo in jedlo se je, vriskalo in spalo, delo je stalo, a. ob vsem tem so vendar bili dobri časi.
„Gospod župnik baje boleha!“
S to novico je priletel nekoč Klocingr ves zaso-pihan domov.
Gospod upravnik mu je dal za to kar — svetli srebrnjak.
„Tako bi se nad njim maščeval najboljše; iz-prva bi njegov naslednik ne bil tako sajmosvoj, drugič pa bi se ta trdovratnež še po svoji smrti pokoril — on sam bi bil prvi v svoji vasi pokopan — v Žakelj zašit.“
Te misli so prekinjale upravnikovo glavo, ko mu je povedal Klocingr to novico.
Toda gospod župnik se je za gotovo nadejal, da kmalu zopet ozdravi, kolikor je to pač pri tako visoki starosti Še mogoče.
Sicer pa ni bilo tako nevarno. Samo da. sp ni več izprehajal tako čestokrat tam ob grajskem travniku, in da je bil nekaj Časa sem nekako otožen in pa tih.
Ljudje v vasi vidijo zlasti na duhovnih takoj' i najneznatnejšo izpremembo v njihovih navadah.
Odlok’, vsled katerega naj bi se odpravili prazniki deželnih patronov, je bil proglašen že pred nekaj leti, letos samo še poostren, baje pod strogo kaznijo. Do letos pa je šlo vse po starem.
Gospod župnik bo moral pustiti» svoj odločni: „Non possumus“, če hoče ali noče. Raidi tega se nra je najbrže omrzil i ta izprehod ob grajskem travniku, kjer se je izprehajal že dobrih 40 let skoro vsak dam in kjer si je ta'korekoč sam napravil stezo. Tlako jo mislil grajski upravnik.
(Dalje prih'.)'
jeziček nä tehtnici, ki Bomo radi razdrapanih strankarskih razmer v nasprotnih taborih odločevali. Sli bomo krepko in korajžno na delo, ter pokazali, da smo tu in živimo,
Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj, Gornjigrad.
Mozirje.
Po prvem opravilu je bil shod v gostilni gosp, Vasleta. Kot predsednik je g. Cesar pozdravil kandi data dr. Ver sto v š e k ji in povdarjal, da morajo tudi Mozirjani skazati kakor zadnjič še v večji meri zaupanje kandidatu, ki je v kratki dobi svojega delovanja storil mnogo za okraj, Deželni poslanec gosp. dr. Verstov&ek nato razvija svoj program. Vnela. se je živahna debata; govorili so in opozarjali kandidata na razne težnje g. Vasle, nadučitelj Praprotnik. g. Breznik itd. Sklenilo se je soglasno, delovati za kandidaturo dr, K. Verstovšeka.
Ljubno.
Čast .gre Ljubenčanom; dasi je bilo jako slabo vreme, , se je zbralo velikansko število volilcev. Tudi od daljnih Luč so prišli zastopniki pod vodstvom g. župana, in g. nadučitelja. Veselje je bilo gledati te lepe čete S. K, Z.
Predsednikom .je bil izvoljen č. g. župnik De-korti, ki je navdušeno pozSJi;avii kandidata, deželnega poslanca. dr. K. Ver st o vb e k a. Tja je razvijal gospodarski program in podal poročilo o državnem zboru. Soglasno in. z; žmjo-kUci še je sprejela kar^Virlatura dr. Verstovšeka.
©ornjigrad,	/•	.T!5/"!,>
Po večernicah se je vkljub slabemu vremenu zbralo lepo število kmečkih volilcev, zlasti iz občine Bočne, v kapia-niji. Predstavljal se nam je že: dobro znani kandidat S, K. Z.4 deželni poslanec gospod dr.
K.	V e r s t o vi Še k. Predsednikom je bil izvoljen .č.
g.	dekan Dovnik, ki je pozdravil gospoda deželnega poslanca in vse navzoče. . -
Dr. V e r s t o v š e k je . obširno govoril, p pro-' padu kmečkega stanu, o njegovih vzrokih in o državnem zboru, Volilei so soglasno sprejeli kandidaturo dr. Verstovšeka in- obljubili vsem sosedom, ki se niso udeležili shoda radi slabega, vremena, pojasniti lepe besede kandidatove^ da gredo vsi kakor lansko leto kot en mož na volišče.
Šmarje, Rogatec, Kozje.
Dr. Jankovič v rogaškem okraju.
Včeraj, dne 30. aprila je priredil naš državnozborski kandidat, g. dr. Franc Jankovič, tri volilne shode, ki so vsi krasno uspeli, tako, da gosp. kandidat lahko reče: „Veni, vidi, vici P	v
Ob !48. uri zjutraj je bil shod v Žetalah: navzočih je bilo čez 400 mož. Shodu je predsedoval gospod župan Lah. Z velikim zanimanjem so poslušali možje program g. kandidata in se k sklepu vsi z navdušenjem izrekli zanj. S. K, Z. vedi, da so skoro vsi Žetalčani v tvojem taboru!
Ob %12. uri pa je bil shod v Rogatcu pri gosp. Zupancu. Predsednik je bil g. Jakob Prah. Bilo je navzočih nad 100 rogaških župljanov, tudi nekaj tr-žanov. Vsi so zvesto poslušali g. kandidata in slednjič obljubili, da bodo agitirali zanj in ga volili z veseljem. Tudi od Sv, Roka so bili navzoči štirje volil-ci. Dobro znamenje, da sme S. K. Z, tudi v „nemškem" Rogatcu nemoteno zborovati.
Popoldne ob 3. uri pa je bil volilni shod v pro-bujenem Sv. Križu tik Slatine. Predsedoval je gosp. župan Roškar in je bilo navzočih nad 200 volilcev, za popoldne veliko število. G, kandidat je razvil svoj verski, narodni in gospodarski program, govoril je iz srca v srce. Navdušeno so slednjič vsi potrdili njegov px'ogram in iz srca zaklicali : „Da nam Bog živi
g.	kandidata!"
Laško, Sevnica, Brežice.
Laško.
Kakor so navadno shodi K. Z. v Laškem dobro obiskani, tako se je nepričakovano lepo izvršil shod v nedeljo dne 30. aprila po prvi božji službi, Obširna dvorana „(Pivnice par. 11“ je bila natlačeno polna volilcev-zborovalcev iz obširne laške okolice. Predsednikom shoda je bil izvoljen župan občine Sv. Krištof g. Petek, za podpredsednika pa g. Teršek, župan občine MarijarGradee in veleposestnik g. Kačič; zapisnikar je bil posestnik Rozman.	s
Kandidat S. K. Z. dr. B e n k o v i c je v obširnem govoru razvijal program, poročal o državnem in dež, zboru in zavračal napade nasprotnikov na K. ZV Vihar odobravanja je sledil govoru kandidata. Kmet Juteršek je imenom kmetov prosil kandidata, naj poslanci K. Z. store odločne korake, da se olajša šolsko breme za kmeta in da se ljudske šole tako urede, kakor zahteva kmečko ljudstvo.
Dr. B e n k o v i č je dal nato potrebna navodila in pojasnila glede tega vprašanja. Govorili so Še nato: zastopnik K. Z. iz Maribora o važnih gospodarskih zadevah, ravnatelj Traven iz Ljubljane o liberalnih polomih in napredki naših denarnih zavodov, župnik Č. g. Gasi’pa je utemeljeval resolucije, nakar se je kandidatura dr. Benkoviča sqglasno in z velikanskim navdušenjem sprejela. ■ Kmetje volilei bodo šli vsi v boj za svojega kandidata. Sprejete so bile naslednje resolucije:
1.	Volilei laškega okraja izrečejo z velikim navdušenjem zaupnico bivšim poslancem KmČČke zveze,
zlasti poslancu g. dr. B e h k o v rč u , katerega bodo soglasno volili za svojega zastopnika v državnem zbo-
ru.
2.	Volilei laškega okraja zahtevajo olajšavo šolskega bremena, in sicer za deželo? poldnevni pouk in okrajšano šolsko obveznost’.
■ 3. Volilei laškega okraja zahtevajo, da se takoj odprejo živinski sejmi.
Sv. Jedert nad Laškim.
Kandidat Slovenske kmečke zveže gospod dr.
B e n k o v i Č'je sklical v nedeljo dne 30. aprila po cerkvenein opravilu shod- volilcev v Strumbiovi gostilni. To je bil prvi shod S. K. Z. v tem kraju, a se je izvrstno obnesel. Shodu je predsedoval častiti gospod župnik Vaclavek, za podpredsednika je bil izvoljen posestnik gospod Rebozu. Zastopnik K. Z. iz Maribora govori' o važnosti volitev iz gospodarskega stališča, dr. B e p k o v i č pa: je' razpravljal o programu Kmečke zveze, o šolskem vprašanju in nalogah državnega zbora, Kmetje so z velikim zanimanjem sledili govorom in se -enoglasno izrekli, da bodo dne 13. junija vsi volili dF Benkoviča.
Zenski shod v Trbovljah.
Lepa dvorana našega Društvenega doma je bila v nedeljo dne 30. aprila popoldne napolnjena vrlih trbovljfckihj Slovenk. Krog /450 žen Snmladenk se je zbralo k važnemu ženskemu shodu. Imenom društva je otvoril zborovanje Č. gospod kapLa|i F’e č h a k. Voditeljica Z. S. D. Anica/ Kren je V ‘obširnem govoru razpravljala o ženskem vprašati ju, o važnosti sodelovanja žensk v javnem življenju.
Govornik iz Maribora je govoril o ženski volilni pravici, omenjal je, ^ bila S. L. S.'prva, ki je dala v beli Ljubljani ženskam aktivno volilno pravico. Omenjal je, kaki prijatelji ženske neodvisnosti so socialni i demokratje in liberalci,/ ki so V Ljubljani sramotno napadali slovenske žene in mladenke, ko so Šle izvrševat svojo volilno pravico. Pozival je navzoče ženštvo, naj pridno sodeluje pri volitvah z agitacijo. Govorile so še na tor'Cuk jeti Leopoldina in Kurnik Angela! iz Trbovelj, preo Marija iz Petrovč in g. Zupan iz Trbovelj. C. g, Pečnak je govorit o novem društvenem zaklonu. S tem shodom je lahko naša organizacija zadovoljna. Vršil se je dve uri in -je s tem položen zopet nov temelj za, napredek naše organizacije v Trbovljah. 1 -•••	J;'-	'r ;’"v	'
Dr. Kukovec — kandidat liberalcev.
Brežice.
Na včerajšnjem^ voliMem shodu Narodne stran-. ke v Polčanšekovi restavraciji se je konečno — srečno ali nesrečno -- rešilo kandidatsko vprašanje. Napol penzijonirani general dr. Kuko V e c je svojim slušalcem (ena dobra tretjina vseh petdeseterih je bila naša, druga tretjina, ne volilcev iz Brežic, Celja in drugod, koliko torej njegovih volilcev ?) raz- l a g al o političnem položaju .in o tem, ‘da bomo imeli baje nove volitve. Seveda je hotel razkrinkavati vso „nič-vrednost S. L. S. in nje načelnika dr. Šušteršiča,“ o katerem je izdal med drugim skrivnost, da je v delegacijah dokazoval, da mora, zato dovoliti milijonske svote za mornarico, da bo mogla Avstrija braniti papeža in sv. cerkev); tudi 'dr. Benkovič ni našel milosti niti usmiljenja v njegovih očeh, in pod njegovim jezikom; ker je t u v Brez i c a h (kjer dr. Benkoviča poznamo vsi bolj, nego zasluge dr. Kukovca,!) njegova „nezmožnost“ splošno znana! - Veliko je i-mel nam Posavčanom povedati tudi urednik Lešničar, ki je hotel volilcem prižgati še-le pravo luč. No, se zahvaljujemo! Našim možem se je zdelo to prečenču-sto ter so mnogi kmalu odšli s klicem: to je še za deco preneumno! Brežiški advokat in rodoljub dr. Stiker je odprl tudi svoja usta, da pomaga poraziti klerikalizem. Razen od drugih mož so jih liberalci posebno od g. Greka iz Globokega slišali toliko gorkih, da se jim je začetna „korajža“ močno ohladila. Pa kandidate izbirati ter se odločiti, komu nakloniti to častno službo, je bilo težko. Ko se je odpovedal v dolgem ‘ govoru k a n d i d a turi baron Moseoa in tudi z B. Kunejem ni bilo: nič, se je moral sam dr. Kukovec usmiliti zborovalcev Narodne stranke 'ter obljubiti, da nese tokrat tukaj svoj Šibki hrbet na sejem. -	' L.
Politični pregled.
Češki agrarei In volilni kompromis.
Češki agrarci izjavljajo, da bodo v vseh kmečkih okrajih postavili svoje kandidate in da vsled tega ne morejo pristopiti mladočeško-narodno-socialnemu volilnemu kompromisu, vendar pa bodo pri evpntuel-nili ožjih volitvah pomagali naprednim strankam proti klerikalcem.
Parcelacija posestev na Ogrskem.
Na Ogrskem posedujejo posamezni bogataši obsežna zemfljišča. Razumljivo je, da se radi tega nižjim slojem često slabo godi. Veleposestniki, namreč izrabljajo delavnost dninarjev za prav neznatno plačo. Da se to prepreči, mora pomagati parcelacija. O-grska je v novejšem času od vseh evropskih crržav najbolj razvila parcelacijo večjih posestev.
Samo to je škoda, da zaslužijo pri tem velike svote razni denarni zavodi, ki posredujejo pri parceliranju. Zaradi tega se dela sedaj na to, da se poveri posel pri parceliranju delavskim zvezam,
Rusija se pripravlja na vojno.
s,	Berlinski „Lokalanzeiger“ izve, da se Rusija mrzlično pripravlja na vojno proti Kitajjski. Ruski' finančni minister Kokovcev se je podal že v Pariz,' da izposluje na tamošnjem denarnem trgu veliko vojno posojilo. Po vseh ruskih posadkah se vrše iušpek--: cije, in vojna uprava se trudi hitro reorganizirati rusko vojno brödovje na reki Amur.
Francija
se pripravlja na veliko ekspedicijo v Maanko. Pri Oranu je pripravljenih 10.000 mož. V zadnjem tednu je odšlo osem bataljonov čez Toulon v Miaroko. Republikansko časopisje se boji izida.
Francija in Nemčija se pogajate, i da dosežete popolno sporäzumljehje med velevlastmi, ki so podpis sale alžirsko pogodbo.	• '
Vodilni angleški politični listi zahtevajo od vlaf de obvezo, da Francozi ne bodo'anektirali maroške 'dežele.
Vstaja v Albaniji.
- Ttorghut šelket-paša razpolaga sedaj s sedemf najstimi bataljoni in je. radi tega odpustil milico iž Tuzi,ja in Kastrati. Vse važnejše točke so od vojaštva zasedene in z artilerijo ojačene. Štirje bataljoni bodo ostali v Gusinju kot rezerva. Kakor hitro bo iz-kopnel sneg, bo Torghut Sefket-pa-ša se ravnal jjtd' navodilih' Vojnega ministra.	• - - t-
zicgo
da so tiste kmete postrelili in jim še njih hiše zažgali.	...
Portugalsko.	.
liisti |»jro«)a.io:
V	VizeiU; se odkrili roabstično zaroto. Tamoš-
nji roalistjčni agitatorji so pridobili veliko: mestnih prebivalcev in. vojakov za svoje načrte. Vojaki bi ju imeli nalogo, pri prvem izbruhu revolucije, napraviti, svoje republikanske tovariše neškodljive. Voditelji re^ piiblikanske stranke bi bili umorjeni.	/ .
Maroko.	j
Dne 21. t. ni. so konzuli v Fe zu sklenili zapustiti mesto z vserivi Evropejci o prvi priliki, to je, čim bo svobodna pot v Tanger.	>'
„Agence Havas“- poroča» iz Tanger ja i vsebino pisma majorja Bremonda, datiranega z dne 22. t. m., • ki pravi med drugim:
V	bo,tu dne 21. t. m. je bilo ubitih 60 Šerardov. Pohod proti severu, odkoder prihaja Boisset s provi-jantom, je zelo' težaven vsled velikih ppvodnjl. Bre-mond ceni Število sovražnikov na 5000. Njegova, meha! a je odbila dva napada vsttešev, pri čemer je bil eh vojak ubit, Šest pa ranjenih. Meha la razpolaga- š©. z 210.000 patronami in 278 granatam!.
Volilno gibanje.
Volilni imeniki so že razpoloženi,!' Volilei! Zaupniki!
Nade 1 o tak oj, dane z a mu d i t e časa za reklamacije! V sak d an j je dragocen,; ker je č a s žare k! i a m a c i je dol 6-č en samo na 1 4 d n i j o d t1 iste g,a dne v a, ko je b i 1 v o 1 i 1 n i i me, n i k j v d o t i 6 n i občini r a z položen!
*	' *
*
K d o s in e reki a m ir a t i?
S a m o v o 1 i le el
Nekatera okrajna glajvarstva, določajo, da smejo! volilei reklamirati samo v domači občini. Postava ji jv tej točki nejasna. Izogibajte se vsakih prepirov in
reklamirajte vsak v svoji občini.
' * • ‘
* * ....
Pa č p a s ih e v, o lil ni imenik v p o g 1 e da t i
!.,'■ v s a k d o,
tudi nevplileč, jz domače ali tuje občine.
Volilni ipieijik mora ležati na vpogled v občinski pisarni in sicer vsak dan toliko ur, kakor je o-krajnb glavarstvo določilo. To se mora tudi razglasiti. Berite razglas na občinski deski!
* * ' °' “ * . . . - - -* • :
R e k lami r a. se z a v s a k e £ a volile a. p o-
s e b e j.
•	; ■ - r * • •	V- v.V;' •	A. L*-
R e k 1 a m a č i j e s e v; 1 o ž e pri župan u, rajzsodi pa o njih okrajno glavarstvo. Zoper odločbo okrajnega glavarstva je odprta pritožba, na deželno
Ge se hoče koga „notri“ reklamirati, priložiti je treba listine, na koje se volilna pravica dobčnika o-pira. Ge drugih listin ni dobiti, bodo ra/nogokrat služile pismene izjave občinskega ali j župnega urada, gospodarja, sosedov itd.
Za „iven“ reklamiranje ni treba nobenih dokazov navajati, preiskati se mora v tem slučaju vse ü-radno, kar se v reklamaciji trdi,
R e ki a m a e i je i h priloge so k o 1 e k a '	proste.
■■ * • '
Pazite na nasprotnike, kaj delaj o!
* *
V o j no m i n i s t r s t v o
je izdalo razglas, v katerem odrejuje: Ker so politične oblasti sedaj v dobi volitev, ljudskega Štetja, naborov itd., z delom preobložene, se po posredovanju
deželnih predstojnici«-, politiöni11 %nqep.tai .ppadniki, kateri bi morali do dne 15. julija 1911 opraviti orožne vaje, istih oprostijo ali pa se ji rti dovoli, da jih o-;
pravijo po 1)6. juliju,	■
igr?:	*•-./	- -„v.-..-;	,	. •
K a. n. d. i jli ■& t i „S. L. S. u a Go r i Š te e m.
S. L. S. je postavila za volilni okraj Goriea-o-kolica deželnosodnega svetnika Josipa Fona., za Tol-min-Kanal dr. Antona Gregoriča, | za AjdovŠČino-Se-žana deželnospftaegat svetnika dr. Henrika Stepančiča kot karfdidate.':
Raznoterosti.
iz konzularne službe. Konzul dr. Josip Gori-■Bar, slovenski rojak, doma iz Mozirja, je poklican za vodjo konzulata v San Franciscu. ,
Iz časnikarstva. „Mir“ bo izhajal za časa Volitev vsako sredo in petek.
Iz fin. službe. Finančni koncertni pr.ttktfka.nt Konrad . Šmid je prestavljen iz Ptuja v Maribor.
Poroka. RK Gradcu v cerkvi Marija-Troat se je danes poročil urepnik „Süd. Volksstimme Richard Watzlawek / .gospodično M. Virant iz Žalca.
V. Braden je včeraj dne 30. t. m. umrl deželni nadsvetnik' dr. Casper, zadet' od srčne kapi.
Masaryk obolel. JÖas“ poroča, da je profesor Masaryk opasno zbolel. ... ,... ..	_ /	'	•
Osebna vest. justični minister je notarja dr: Franca'.Streleea; iz Gornje-Radgone preisfavii. v Oi*-
Duhovska vest. Župnijo Sv.. Bartolome ja v Cmu-reku je dobil častiti gospod' Josip Edelsbrunner, len. St. oskrbnik v, Lipnici. — Provizor Bdvmi Schleimer je zopet nastopil službo kaplana v Cmureku.
Francoski aviatik v Gradcu. V petek dne 28 b m. se je spustil V bližini Gradca na tla' francoski a-viatik 7. Diiboiš, ki se je v Čjetrteki ob* ft.30 minul zvečer dvighff v Parizu in je preletel pot iz Pariza V Gradec v 12 urah.	•
Odgovor ljubljanskega žepstva na liberalno sramotenje. Naši liberalci kaj radi naglaišajo, da je Ljubljana kulturno središče celotne Slovtenije. Toda žal, da bi le morala biti, kajti ljubljanski liberalci dokazujejo, ravno nasprotno. Ves kulturni svet se zgraža nad; njihovo podivjanostjo In lopovstvom, katero so pokazali pri zadnjih občinskih volitvah. Prvič je takrat stopila slovenska žena v politično javnost, prvič je takrat stopil+a,-z glasovnico v roki k volilni urni. Toda .liberalna j svojat, ka tako rada nagl&Ša svojo svobd.&oljubiiost, se je tukaj pokazala v vsej svoji u-mazani nagoti, Uganjala je napram volilkam, posebno napram-redovnicam; brezprimerne nasilnosti, i« jih je obkladala s talko surovimi priimki* da jih ne moremo ponavljati.; Kay je pa bila pocestna sodrga še premalo surova, to je izpolnil „jSloVenski Narod“, ki je po volitvah psoval naše ženske kakor zbesnel šnopsar. Ta nasilstva in psovanja, so pa izzvala velikansko ogorčenje pied krščanskim ljubljanskim žen-stvom., ki je dala. duška temu ogorčenju na protestnem zborovanju, ki se je vršilo v četrtek ctae 27. t. m. v Unionovi dvorani v Ljubljani. 'Nacl 3000 ljubljanskih žen in deklet je ogorčeno protestiralo zoper liberalno sodrgo. Veličastni shod je bil prtva mogočna in odločna reakcija zoper liberalno sodrgovladje. Popolnoma umestno se poživlja vse dobromfsleče, da se obrnejo stran od liberalne stranke, ki je danes samo še stranka sodrge. Ljubljansko krščansko ženstvo je sklenilo sledečo resolucijo:	b|Krščafisko , Ženstvo v
Ljubljani protestuje ogorčeno zoper podlo, in lopovsko obnašanje liberalne druhali dne 23. aprila 1911 nar pram ženskim, volilkam v obče, zlasti pa napram redovnicam! Istotajco protestuje najodločneje zoper podlo in surovo žaljenje krščanskega ženstva po liberalnih listih. Krščansko ženstvo se izreka solidarno in izjavlja, da ne miruje, dokler se ne stre sodrga, ki je v sramoto Ljubljani in njenemu prebivalstvu.“ Ta resolucija; naj bo bodrilo k še' intenzivnejšemu delu, k še večji' agilnosti, da bo res v kratkem času sjrt poulični terorizem ljubljanske liberalne mularije, da bo v kratkem Času zaplapolala i nad sedaj Umazano Ljubljano zmagoslavna zastava S. L; S., da bo postala, Ljubljana res bela.
„Štajercu“ postaja vroče. Naše dosledno razkrivanje štajerčijanskih nemiškonatoionalnih teženj mu postaja vedno bolj neprijetno. Vse kar napišemo, drži kakor pribito,, zato se hoče zagrniti v svečan molk in kakor pravi v zadnji Številki, nam ne bo več odgovarjal. Le počasi! Ta izgovor je preotročji, da bi pameten Človek kaj dal na njega. In tudi mi ne damo nič. Zato bomo Še nadalje postavljali šlajerčijajnske voditelje v pravo luč. Od ljudi, ki po nemških shodih zmerjajo slovansko ljudstvo ž ;^ipdiš“b ki jih proglašajo drugi Nemci za „nemške radikalce“, ki so bili že vse v življenju in so pravcati politični kameleoni, ne bomo pujstili slepiti naših volilcev, Jter ne bomo molčali.
Zmešani štajerčijanci. „Niso ne dohtarji, ne kaplani, ne,profesorji; ampak možje so, ki vedo, kaj pomeni delo na domači grudi. Zato jih hočemo izvoliti v državni zbor!“ Tako piše „Štajerc“ o svjojih kandidatih' Girstmayru, Kresniku in Grnigu, od katerih je prvi veleposestnik in meščan, drugi napol kmet in gostilničar in tretji pek in meščan. In, nota bene, ti trije „kmetje“ kandidirajo proti našim kandidatom — kmetom Pišefcu, Roškarju in Brenčiču. O naših kandidatih velja v polnem obsegu, da vedo, „kaj pomeni
delo na domači grudi, zato jih hočemo izgoliti v državni zbor.“ Natši kandidati spadajo tja gori, ker bodo znali kot kmetje zastopati kmečko koristi. ,{Staje r-čevi“ na pol tič na pol miš-politiki pa rte. Bili bi gotovo slaba poslanci, ker se pustijo od tega ptujskega glasila šnopsarjev hvaliti in povzdigovati, so bržkone tudi taki politični otroci kakor{štajerc“, ki kriči': „kmet naj kmeta, voli“, potem pa vsiljuje volilcem meščane in obrfnike. Kogar Bog sovraži, tega vdari s štajerčijanstvom. *''- *" ~ s ;	”
Kje si? Gospod Linhart sj ne upa več na shode. Zadnja razkritja o njegovi politični preteklosti so ga potisnila v mirno zakotje, kjer sedaj kuha jezo in maščevanje na one, ki so ga razkrinkali. Nemci so mu prepovedali, da- na, njih shodih ne sme več govoriti, vsled tega. ga je gram, hdJiti tudi na nemškutar-ske shMe. Linhartova, gla^m:Ie,fminula!
Blamaže štajerčijancev. Včeraj je imel Francelj Girstmayr v Brešternici in Kamnici dva žalostna volilna shoda. Vsa korajža posilrnemcev odsevaj že iz dejstva, da so v zadnjem Kipu spremenili Ičas zl»ro-vanj. V „Štajercu“ je bil razglasen shod v Kamnici ob 2, v Brešternici ob 5. url, dodat da, bi jim mi mogoče ne zmešali računov so oba shoda zamenjali. In ko so tako po zajčje všo stvar Uredili, se je upal korajžni Girstmayr na plan. Mučil je maloštevilno do-Šte „napredne“ kmete z neslanostma, da je bilo gorje. Pravil jim je vse mogoče, med drugim tudi, da'minister bi pa ne hotel biti, ker je žrašel iz drugačne ko-renine itd. Imamo daljše poročilo od očividca, ki ga priobčimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Dr. Kukovec se je dal včeraj postaviti od liberalnih koucipiijentov in advokatov za kandidata vbre-žiško-sevniškphlaŠkem okraju., ISern hoče voditi svojo stranko do zadnjega in najhuj|ega poloma. .Žalosten pogum! Zbano je namreč, da ,žvWjub (vstrajnemu iskanju nihče ni hotel prevzeti kandidature v tem okraju. kjer je liberalizem popolnoma dagošpoiiar,il.
Izprememba. voznega reda, Poletni vozni red za progo Spielfeld—Ljutomer, Vozni red osebnih vlakovna lej progi se je precej izpremepil. Dosedanji vlaki Štev. 1841 in 1846 {Radgona—Ljutomer in obratno) se opustijo s l, majnikom, zato. pa,bo vlak štev. 1825 vozil do Ljutomera (gre iz Spjellelda ob 7.10 zvečer, pride v Ljutomer ob 9.23). Nadalje lm v zvezi z no-. vim vlakom Maribor—Gradec 7,53 yozil dnevni novi vlak iz Spiellelda, (8.53 zvečer) .v Radgono. (10.3 zvečer), Vlak Štev. 1845 bo vozil od i. majnika. naprej za 36 minut pozneje in samo do Radencev, od tam nazaj (ob 6,41 zvečer) v Radgono. Osebni vlak Št. 1826 bo odpeljal iz Ljutomera za 54 ;minut preje, to je ob 4.37 popoldan in bo prišel v Spielfeld ob 6.38 zvečer. V Spielfeldu ima zvezo z "vlakom štev. 46.	—
Na novo vpeljana sta osebna vlaka štev. 53 in 66 na progi Gradec—Maribor. Iz Gradca odide eden ob 7.40 minut zvečer, pride v Maribor ob 9.22 zvečer, in obratno gre iz Maribora ob 11.30 po noči, pride v Gradec ob 1.10 po noči. — Da se doseže zveza z s l. majnikom na novo vpeljanim osebnim vlakom Maribor—Gradec Štev, 66, boi osebni vlak štev. 416 iz Spodnjega Dravograda odšel 7 minut preje.
Cene živine. Poročilo o Mjtait goveje živine v Gradcu dne 27. aprila 1941. Prignalo se je 198 volov, 112 bikov, 168 krav in 7 telet. Gene: pitani voli 96— 106; srednje debeli voli 84—94 K ; suhi 76—82; debele krave 72—84; srednje debele 5j8—70; suhe 52—58; biki 76—92 K 100 kg žive teže. — Izvozilo se je 184 komadov, 71 na Gornje Štajersko, 11 na Tirolsko, 12 na Kranjsko, 90 v Trst. Tendenca: Prignalo se je 10 komadov manj kot prejšnji teden. Gene so ostale nespremenjene. Sejem plemenske in uvozne živine je se vedno prepovedan radi kuge-slinovke. ki se je pojavila v nekaterih okrajih na Štajerskem. — Na svinjskem sejmu v Gradcu dne 28, aprila so cene padle za 2—6 K pri 100 kg. žive teže. — Svinjski sejem v Mariboru dne 29. aprila je bil zelo živahen. Pripeljalo se je le okrog 400 svinj. Cene so bile izredno visoke. Prodajalo se je ie po komadih, ne na vago, kar je v mnogih slučajih,: posebno pri pitanih svinjah, neugodno za živinorejce. 6—10 tednov stari mladiči so se plačevali komad po 12—22 K.
Zahteve srednješolskih profesorjev, e Vir četrtek dne 27. f. m. se je predstavila deputacija predsedstva državne zveze avstrijskih srednješolskih profesorskih društev s prOdsednikom dr. Žmavcem iz Ljubljane in profesorjem Ginco iz Trsta na Čelu,, naučnemu ministrstvu kakor tudi referentom in sicer z namenom, da predloži sklepe, Ssklenjehe na l#ihHjpinski skfupŠčini državne zveze, ‘Odposlanci so zahtevali, pred vsem službeno pr-atgmatiko, počitniški red in dovolitev dra-ginjskih doklad suplentom in asistentom. Glede zahtev je izjavil naučni minister, da bo vse vestno pre-motril.
Vinogradniki! .Varujte svoje vinograde proti mrazu! Vsakdo ve, kako škoduje vinogradu pomladanski mraz! in znano je, da| je mogoče odvrniti to Škodo v nekih slučajih z izdatnim kajenjem, ako se kadi (kurij); v pravem Času splošni) in istočasno. JZ a opomniti je pa, da je vspešno samo skupno postopanje. Opozarjam tem potom vinogradnike ptujskega o-• kraj a, da se bode tudi letos opazovalo pri vinogradih Štajerske hranilnice. Če preti mraz ali ne. Ako se je prihodnje jutro bati mraza, ustreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkrat, pri večji nevarnosti pa ob istem Času dvakrat v znamenje, da naj bodo vinogradniki pripravljeni za kurjatev, oziroma kajenje. V vsakem slučaju, jedi zvečer čuti eden ali dtva strela, naj bodo vinogradniki: pripravljeni za kurjatev, oziroma kajenje. Ako se je bati mraza, bodo opazovalci po no-
či večkrat gledali na toplomer, in Če kaže taisti eno stopinjo nad ničlo; in je videti, da bode živo srebro vedno dolj padalo, bodo ustrelili trikrat iz strelnih postaj. Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti kuriti (kaditi). Za. ; kajenje (kurjatev) potrebne stvari je torej že preje trebaj imeti pripravljene v kupih pod vinogradom in v grabic&li ter na potih v njem. Kuriti je najboljše s stvarmi, ki dado mnogo vlažnega dima. Take stvari: so mokro listje, zeleno vejevje, grmovje, rožje, plevel (drač) ali gnoj itd. Treba je napraviti velike kupe teh stvari in sicer čim več tem bolje: Glavna stvar je, da se močno kadi. Kurili (kadili) naj bi vsi, ki imajo vinograde, Ako samo nekateri to store, ne pomaga veliko; Kaditi je treba, dokler ni solhce vzšlo. !Ako začne med kajenjem močneje veter pihati, ali Če se pooblači, naj se ognji zopet ugasnejo, ker se ni treba več bati mraza in da se kurivo prihrani za, prihodnjič. Akp.se; pooblači nebo, ko se je zvečer enkrat ali dvakrat u-strelilo, ali ako začne potem veter pihati, tudi najbrž «e bo mraza; vendar pazite, ali se po noči ne ustreli trikrat v znamenje, da, je treba začeti kuriti (kaditi). Ako se ohladi na..tri ali več stopenj pod ničlo, kar se pripeti pri naš ob tem cäfeu rtMkokedaj, tudi kajenje ne zabrani, da ne ba zmrznilo v vinogradih. To se omeni zato, dal ne bi mislili, da je kajenje sp)oh za--stonj. Torej pazite ha strele in pridno kurite in kadite ! — Deželni vinarski inštruktor v Ptuju: Zupanc.
Ceršak. Te dni so razkosovali obširne gozdove grofa Attemsa. Gozd, ki meri nad 200 oralov, so razdelili v nad 60 parček Nekaj parcel so pokupili Slovenci, večino pa. Nemci z SMmarkinim denarjem. Na ta način upajo pri prihodnjih občinskih volitvah pridobiti tretji razred. Posamezne parcele so kupili različni Saduji, Fišerederji, Gordoni itd.
Št. IIj v Slovenskih gpFicah. V „Marburgerci“ od dne 27. aprila napada naša Milöi Schatz, ki so jo že davno zapustila, leta cvetočega maja. in bi lahko nekaj svojih let odstopila mlajšim tovarišicam, naštega dopisnika, ker je primerno označil njeno podpiranje pesniške šulferajnške šole. Mi menimo, da so vsi nervozni napadi ljubljene Schatz neumestjni, ker vemo. da bi ta nemška frajlica boljše storila^ če bi razne denarne in druge zaklade ohranila za-se. S štirimi ih tudi osmimi kronami se namreč ne dosežejo zaže-ljeni cilji!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Pri nas se je prigodil zanimiv slučaj. Dne 26, oktobra lanskega leta je bila tukajšnjemu viničarju Mihaelu Skr opću pokopala žena. Dne 26. februarja t. 1. se je v drugič oženil in dne 26. aprila smo ppkopali pa njega. Ra ujki je biji priden delavec. N. v m. p.!
Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja tem potom svojim članom, j. da priredi, dne
21.	majnika gospodarski izlet ob vsakem vremenu k deželni kmetijski šoli v št. Juriju ob južni železnici. Voznina, tja in nazaj stane 4 K 60 v. Zbirali se bodemo ob 7. uri zjutraj pri kolodvoru .v Ptuju, nazaj v Ptuj se vrnemo zvečer ob 9. uri. Želi se, da vsak, M se hoče udeležiti tega izleta, to sporoči našemu na»-čelniku gospodu Zupančiču! Gb enem javimo, da bode e. kr. kmetijska družba izdala, za leto 1912 obsežen koledar.! gospodarske in za, gospodarje potrebne vsebine. Koledar bode stal 2 K. Naročila sprejemata načelnik in tajnik proti takojšnjem plačilu naročnine. — Odbor.
Razgled po svetu.
Velik požar v Tachovu. V petek dne 28. t. m. je izbruhnil velikanski požar v sredini mesta Tacitov. Več kot štirideset hiš je zgorejlo- Radi požarja je izbruhnila med prebivalstvom velikanska panika in največ jih je bežalo iz mesta na prosto. Nekaj gasilcev se je ponesrečilo in so jih' morali prenesti v bolnišnico. Močan, veter in pomanjkanje vode je gašenje zelo oviralo. Zgorel je tudi židovski tempelj. Na, stotine ljudi je brez strehe, škoda je velikanska. Knez Windischgraetz je daroval za pogbrelee 10.000 K.
Bonaparte igra Napoleona. V Maucjiestru prirejajo te dni gledališko igro, ki je naslovljena, Bonaparte“ ter je junak te igre slavni Napoleon. Igra sama kot taka nima nobenega literarnega pomena, vendar pa je jako dobro vspela. Vzrok temu vspehu, pa ni bil toliko v igri kot v igralcu junaka Napoleona I, To glavno vlogo je namreč igral pravi in živi Bonaparte, Sorodnik, . Četudi daljnji, velikega cesarja. Ta Bonaparte je pravnik enega Napoleonovih bratov in gotovo je prvič v zgodovini, da j« Bonaparte na odru predstavljaj velikega Bon a par te ja.
Poročna darila milijonarjev. V San Franciscu se je pred dnevi z velikim sijajem praznovala poroka mnltimilijonarja Crockerja z Heleno Travin, hčerjo tovarnarja sladkorja Williama, G, Irwina. .Svatje so bili skoro izključno sami milijonarji in gotovo, da so vsi poslali nevesti lope darove za poroko. Oče je daroval hčeri za 4 milijone dolarjev vrednostnih in državnih’ papirjev, med tem ko je ženin kupil svoji bodoči ženi krasen nakit biserov in sijajno, veliko posest von a deželi. Od svoje matere je dobila, nevesta luksuriozen avtomobil, gostje pa so darovali male spomine v obliki dragocenih biserov, draguljev, dragocenih starih porcelanskih stvari in drugih umetnin. Mladi mož, ki je bil tako srečjen, da je dobil to nevesto, razpolaga s '40 milijoni premoženja.
Najnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni Čevlji za dame, gospode in otroke v največji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
pna naj?eiya zaloga in izdelovanje čevljev v ' Celju : Kovaška ulica 3.
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
POSLANO
Ne, prijatelj moj, potrpežljivost je neumnost, in povrhu še nevarna. Z Katarji se ne sme imeti potrpežljivosti, proti tem se mora; uporabljati Fayjeve prave sodenske pastile. Te so produkt sodenskih zdravilnih' vrelcev in napravijo takemu katarju v neverjetno kratkem času konec. Fayjeve prave sodenske pastile se dobi v vseh lekarnah, drožerijah in zalogah mineralnih vod za 1 K 25 v. Paziti pa morate na ponarejanja.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj, IV.-l, Grosse Neugasse 17.
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
----- , priporoča svoj 1 ’tt:
poprej A. Horvat v Račjem ----- pri Mariboru —........
naznanja, da ima v zalogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
ki se nahaja v novi posojilnični hiti na Ringu. |
za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo zastonj —
Eđmm
Franc Strupi s Celje
Graška ^eit«
pripnroča po najnižjih cenah svojo bogat® zaloge steklene m porcelanaste posede, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ssa podobe»
fV«ws»tJ® »t#kl®r«kiis dfel pri	m pri«, st&wfeeSs*
■m***#*#*?##*, Pas jj&ggligg Bg©fša m tedzsp p®«tr«*:§l*ss»	***«**^mm^
Pripravil sem veliko zalogo ur,
verižic in druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.	4 Jiff
Srebrne verižice 2-80 K.
== Za vse pismeno jamstvo. =
§Vam ni potrebno naročiti
pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
F=== Bureš Maribor
Tegethoffova cesta št. 3§.
Trge vina s papirjem in pisalnim @i*@djem
Goričar & Leskovšek v Celju
— .m	Graška ulica št. 7. ==s==
Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po
najnovejših predpisih.
Na debelo!	m 3«- Nadrobno!
Žaga, brusi in straže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materiala.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji:: Naročila se izvršujejo točno.
418	Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
JMBT Brzojavke: Kamnoseška družba s Celje. ""SPI
■	Previemcm vsa dela
M' dekoracijske. slikarske in * pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5.
Robert Diehl
ipanjirn.
v Celju =
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko s* anje, brinjenec kakor tudi
štajerski V
konjak ■
Draginja!
BIISBISBI5I9
Vsak hoče varčevati S Na. stotine kron prihraniš jm | e	___ • e "K
če kupuješ vse potrebščine v špecerijski trgovini AIOIZ SUmOflJdK
ki se nahaja samo v Tegetthofovi ulici št. 57 v lastni hiši v Mariboru.
Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: Svoji k SVOjilft I