Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadstropje. Upravništvo: Zadr. tiskarna, Ljub-jlana, Dunajska c. 7. Izhaja vsako soboto. Naročnina: za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec I K. Posamezna štev. 20 h. Prišel bo čas, ko zdravega nauka ne bodo trpeli, ampak si bodo po svojih željah izbirali učenike, ki ušesa šegačejo, in bodo od resnice ušesa odvračali, k pravljicam pa se bodo obračali. Ti pa čuj, vse pretrpi, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj svojo službo, bodi trezen. Sv. Pavel Timoteju 4, 3-5. Poletno zasedanje državn. zbora. Kaj je z Jugoslavijo? Bili smo v ex-lex-stanju. Državni stroj se je gibal dalje brez vsake zakonite podlage, kajti državne potrebščine niso bile pokrite niti zakonitim potom niti po zasilnem pgragrafu. Cesar pa hoče ustavno vladati in je dal Seidlerjevi vladi nalog, naj skliče državni zbor in naj spravi državne potrebščine pod streho. Težka naloga za vlado, ako nima večine v zbornici, pač pa vse Polno nasprotnikov, ki iščejo vsako prilož-' post, da jo strmoglavijo. Seidler je ubogal in — je na tem padel. Poljakom se je zameril, ker je bil prijazen Ukrajincem. Že mir z Ukrajino je Poljake razburil, in ko se je Seidler kazal Pripravljenega, da ustreže tudi ukrajinski želji po kateri bi dobili Ukrajinci tisto enakopravnost, ki jim gre po naravnem pravu, so ga obsodili Poljaki na smrt in so sklenili, da vsaki drugi vladi dovolijo državne potrebščine, samo Seidlerju’ne. Brez Poljakov Da ni večine, in Seidler je izvajal posledice. Prej je pa poizkusil, da bi vsaj Nemce združil in na ta način morda vendar dobil kako večino. Zato je izpregovoril svoj zadnji govor, v katerem je izrekel plod svojih mi-nisterialnih izkušenj. Ker je stal nasproti neizprosnemu nasprotstvu Cehov in Jugoslovanov, je ' hotel Nemce privezati nase s tem, da je izjavil, da se more v Avstriji vladati edino le z Nemci, katere je proglasil za hrbtišče države. Izrekel je težko besedo, da se more v Avstriji vladati edino le z nemškim kurzom. Ta beseda, izrečena od moža na odločilnem mestu državne uprave, je usodepolna. Seidlerja ni rešila, pač pa je vrgla v državno zbornico novo bojno sekiro, katere so se oprijeli Nemci, in ki je izzvala na slovanski strani odločen odpor. Pred glasovanjem v zbornici je Seidler odstopil, in naslednik mu Hussarek je poizkusil svojo srečo. V nastopnem govoru pa ni več omenil nemškega kurza, kar je vžgalo nemške radikalce, da so mu takoj stopili sovražno nasproti. S težko silo se je dobila skromna večina za državni proračun in za vojne kredite, ker so sedaj pristopili Poljaki k večini. Odpad Ukrajincev ni zalegel toliko, da bi podrl večino. Tudi Jugoslovanski klub, ki je mogočen v besedah, je v dejanju zaostal, ker niso niti vsi njegovi člani glasovali proti vladi, ampak so izostali od glasovanja. Hussarek je sedaj dober za pol leta, ker je dobil potrebne kredite za šest mesecev. O kaki stvarni razpravi prpračuna v tej zbornici sploh ni govora. JV;i!iarde dolga se kopičijo, a zbornica nima mod iri zmožnosti, da bi se bavila s podrobnostmi. Opozicio-nalne stranke iščejo samo priložnosti, da bi vlado spravile v zadrego in se ne brigajo za to, da nudijo s tem sovražnikom monarhije zanje jako prijetne prizore, ki jih ti izrabljajo za podaljšanje vojske, Ministrski predsednik Hussarek je v svojem govoru, ki je silno zmeren in previden, tudi nekoliko omenil te razmere. On napoveduje za jesen predloge za reformo uprave, ki bodi uvod in podlaga za bodočo reformo ustave. On napoveduje, da se hoče ravnati po strogi pravičnosti. Stranke pa deli v dva dela: V one, ki so v najtežjih časih stale na strani države, boreče se v najtežavnejših bojih za obstanek, in v one, ki stoje na odklonilnem stališču; Prvim ob-Ijubuje, da bo vlada svoje ravnanje proti njim uredila, kakor zahteva od nje dolžnost, ki izvira iz tega preizkušenega . razmerja, druge pa nazivlje nasprotnike, od katerih zahteva samo tisto zaupanje, ki ga morajo imetij drug do drugega lojalni nasprotniki. Če tudi ni rabil Hussarek besede nemški kurz, je stvarno to vendarle isto, kajti jasno je, da je kot prve označil Nemce, oni drugi pa, ki so ves čas stali na odklonilnem stališču, so Jugoslovani s češkim svazom. Za. pol leta torej vemo, kako politično stojimo. Jugoslovanski klub si je poiskal čisto nepotrebno blamažo s svojo obtožbo Seidlerjevega kabineta. Predlog je bil z veliko večino odklonjen. Smešno je bilo, da so dvignili obtožbo tudi proti ministru Tog-genburgu, ki se je ves čas ustavljal nemškim zahtevam, da se naj prepreči jugoslovanska akcija. Toggenburg je sicer to naredil zato, ker je podcenjeval jugoslovansko agitacijo in si ni mogel misliti, da bi bila resna, a da so ga zato ravno hoteli Jugoslovani spraviti na zatožno klop, je nekoliko komično. Sicer pa je lahko miren zaradi tega. Tajna je bila razprava o dogodkih na italijanski fronti. Le to se je izvedelo, da s pojasnili vlade vsa zbornica ni bila zadovoljna. Ob Piavi so se dogodile hude reči, ki bodo imele še velike posledice. Gotovo LISTEK. Hlapec. Rumunski spisal Mihail Sadovcanu. Nekega jutra, ravno mesec dni po smrti starega Tudorja Lupascu je stopil mladi gospod Jonica iz hiše in ni našel svojega konja, kakor navadno, osedlanega pred vznožjem stopnic. Često so le malenkosti, ki zdražijo člo-, veka, koliko bolj je morala razkačiti taka Pomembna zamuda gospoda Jonica, namreč sestanek, ki ga je pričakoval z nemirnim srcem; zakasnil se je biL pol ure. Bil je ves v ognju in srdu, cepetal je z nogami, klical hlapca, ki je to zakrivil, mu primazal par krepkih zaušnic in udarcev z bičem ter mu ukazal, da takoj pripelje Cezarja. Mož je pobral klobuk, ki mu je od strahu padel na tla, se pokril,'»pljunil krvavo v stran in .stopil v hlev. „To sh Ji kanalije!“ je kričal mladi boljar in se obrnil do svojega oskrbnika. Oskrbnik, star, izkušen mož, ki je bil *e dolgo v-službi te rodbine, je rekel mirno: »Je no, gospod Jonica, človek ni kriv. Ce- zarja je bilo treba podkovati in so ga šele pripeljali . . .“ „Ah kajl Kaj mi boste vedno čvekali." „Gospod Jonica, pomnite, kaj Vam pravim, ne radi par zaušnic .. . toda, morate zn«ti, s kom imate opravka. Pregrešili ste se, ker ste udarili tega človeka. Nastase je navadno prikrit, toda kadar zroji, ne pozna nobene meje. Tudi rajni boljar — Bog mu daj dobro — mu je prizanašal, posebno še ker je. sicer marljiv in močan kot lev." „Bedastoča“, se je zakrohotal Jonica. „Glejte, da mi hitro pripeljete konja." Nastase je prignal tiho, zardel v lica, Cezarja za uzdo. Rumun je bil močan in velik kot hrust in hudega prodirajočega pogleda. Boljar se ni zmenil zanjga, se pognal v sedlo in zdirjal, kamor ga je zvala njegova ljubica. Nekaj dni kasneje se je hotel peljati bojjar Lupascu v Jaš. Bil je v hudi stiski in'je rabil svoto denarja. Tedaj seje moral odločiti, zastaviti svoje posestvo Roscani. Dasi je bilo tistega dne oblačno in je dišalo po nevihti, je ukaza/ gospodar kratko-malo, kakor vedno, napreči. Potem je zbral potrebne papirje in skrbno spravil vse po- trebno v kovčeg. Nato je ''še naglo použil svojo južino in odkazal pripeljati voz. Nadzornik mu je sporočil, da je kočijaž zbolel, da pa je poiskal drugega hlapca, ki ga bo peljal. On sam se je lotil te službe. Boljar se je razsrdil, ozmerjal nadzornica in godrnjaje sedel na voz. Med vožnjo je pogledaval boljar po nebu. Veliki sivi oblaki so se zbirali od severa. Popoldansko solnce je izredno vroče pripekalo. Jonica Lupascuja vroča želja je bila, da ga ne bi dohitela na potu nevihta in mu prekrižala načrte. s ^ „Ne verjamem, da bo deževalo"; je mrmral; potem je nahrulil kočijaža. »Poženi — da nas ne ujame ploha." Kočijaž se je ozrl s svojim _rdečim obrazom in prodirajočim pogledom malce čez ramena in njegova zgornja ustnica se je nabreknila na smeh: »Morda pa ne bo deževalo, milostni gospod, oblaki se podijo dalje ..." Močen duh po žganju je bušnil boljarju v obraz — srd se je zganil v njegovi duši. »Siromak", je kričal, »pa se ti je bilo res treba ravno danes opijaniti? Te kanalije!" In že je hitel pokonci,' da bi zgrabil kočijaža, toda ta mu je pokazal zopet obraz je, da je našo armado spravilo ob skoro že gotovi uspeh podlo izdajstvo. Stotisoč mrtvih in ranjenih avstrijskih vojakov in novo podaljšanje vojske z novimi žrtvami in izgubami imajo na vesti brezvestni izdajalci in tisti, ki jih podpirajo naravnost ali skrivaj. Od jugoslovanskega kluba smo zahtevali, da naj v tem zasedanju vendar že kaj stori za uresničenje Jugoslavije. A zaman. Sedanji položaj je slabši, kakor je bil pred zasedanjem državnega zbora. Dr. Korošec je bil klican, kakor drugi klubovi zastopniki, k Hussareku na razgovor. Kaj je bil uspeh tega razgovora? Kakšne obljube je dal Hus-sarek? Ali se je sploh kaj izjavil? Ali pritrdilno ali odklonilno? O tem ne izvemo nič. Pač pa se sliši, da so dobili Nemci - ravno od Hussareka neka zagotovila. Ali tako izgleda sedaj Jugoslavija? \ V * *» * ij*\ *** i*u ‘ u Vrt\\f h j^Yn_rrur u X Agitirajte in razširjajte »Resnico" in »Novice**. /Čegav bo Trst? Pred nekaj dnevi so prinesli listi vest o mirovnih pogojih, katere stavi antanta centralnim državam. Ne vemo, kaj je na tej ponudbi; novega ne vsebuje ničesar, ampak ponavlja le stare antantine vojne cilje. Med temi beremo zopet odstop Trsta Italiji. Nehote se moramo vprašati: Zakaj se je torej trudil naš slavnoznani »jugoslovan-ski odbor" v Londonu? Zakaj so sklepali krfsko pogodbo? Zakaj so v Rimu nazdravljali Srbi laškim ministrom? Ali mar le za to, da pridejo na svoje stroške na naš račun, na račun poštene slovenske kože, za ceno našega avstrijskega in slovenskega Trsta? Trst naj dobe Lahil Spominjamo se lepih Wilsonovih besed o samoodločbi narodov. Kje so te besede? Za Lahe, za Srbe in za nas ne veljajo, kakor je videti. Kje je od antante tolikrat proslavljeno načelo narodnosti, kje narodnostna pravica, kje je varstvo malih narodov, katero jmajo vedno v ustih, a nikjer v resnici? Če bi se šlo antanti res za načelo narodnosti kot za merilo pri določanju bodočih državnih mej, bi — boljar je spoznal Nastasega in nakrat obmolknil. »Ali se nič ne bojite, milostni gospod. Če se kaj pripeti, bom jaz kriv ..." in zopet se je namrdnila njegova zgornja ustnica — okrenil se je in švrknil po konjih. Boljarjev pogled je obtičal na širokih plečih in košati glavi pred njim — in domislil se je slučaja zaušnic. Zares, ta človek na kozlu je bil hrustovega stasa in silne narave, toda vsega je bil vzrok le nadzornik, ki mu je dal na pot takega človeka. Kaznovati se mora ta podli nadzornik, odpustiti iz službe in brez usmiljenja spoditi. Kaj je pravzaprav mislil? Spraviti v nevarnost njegovo življenje radi takih malenkosti. Res, hlapčeva krivda ni bila velika, in zato mu je prisolil par zaušnic, pa to se večkrat zgodi.. . Kako pa se je tudi takrat obnašal Nastase? Krvavo je pljunil, molčal in obstal s temnornračnim' obrazom . . . Boljar je hotel poleteti v mislih drugam, mislil je na žensko, ki jo je ljubil, na jesenski lov, ki se je bližal, na življenje v Parizu — na lahkomišljeno- in brezskrbno življenje, ki ga gotovo ne bi opustil, ako ne bi bil stari že umrl — pa tesnoba in potem Lahi morali nam dati slovensko Benečijo, ne pa mi njim slovenskega Trsta! Tu se vidi velikanski razloček med lepimi besedami, sladkimi obljubami in — dejanji! Antantino časopisje se trudi z velikansko zgovornostjo, da prepričava svet o nesebičnosti. Antanta se bojuje samo za vzvišene ideale, za kulturo, za pravico in resnico, da brani zatirane pred mogotci in da ščiti bodoče nas slabiče. Te lepe besede ponavljajo dan za dnem antantini ministri, in res lepo done na ušesa, dokler se ne oglasi glasni diskord: Memento Trst! Rešitev tržaškega vprašanja v laškem smislu je najkrasnejši primer, kaj in koliko imamo Slovenci pričakovati od antantinih sladkih obljub in koliko je vredna za nas srbska zaščita. Koliko let smo se borili, da ohranimo slovenski živelj v Trstu, koliko smo pretrpeli preganjanja in zaničevanja! Sedaj pa naj bo vse to naenkrat zastonj, zastonj ves trud, zastonj vse organizacije, zastonj vsa narodna požrtvovalnost. Lahi hočejo Trst — torej dajmo jim ga, pravi antanta, tista antanta, ki govori vedno o nedotakljivih življenjskih pravicah vsakega naroda, v resnici pa ravno tak narod, kakor je naš, kolje, cepi in seka na vse štiri vetrove. , Pred leti, ko Še ni bilo govora o svetovni vojni, je rekel angleški časnikar Seton Watson, ki je napisal veliko knjigo o jugoslovanskem vprašanju, da je mogoča rešitev jugoslovanskega vprašanja na dva načina: velika rešitev in mala. Mala rešitev bi se izvedla v okviru monarhije in bi bila za nas Slovence dobra; velika pa? Sedaj vidimo, kakšna je „velika“ rešitev! Razdeliti nas hočejo, kakor Odrešenikov plašč — glej Trst! Tržaško vprašanje je za nas pomenljiv migljaj, kaj in koliko smemo pričakovati od antantine zmage Slovenci. Po našem prepričanju in globokem uverjenju bi pomenila zmaga antantinih držav za nas nepopisno narodno škodo — glej Trst — in vendar se še najdejo ljudje, ki trdijo, da bi bila zmaga antante za nas — dobrota! Kakšna' dobrota je to, če nam poitalijančijo Trst in okolico, kakor so že do malega potujčili slovensko Benečijo. Slučaj Trsta mora tudi največjemu zaslepljencu odpreti oči, da vidi, kje je naša rešitev in naš narodni spas. Brez monarhije ne bomo živeli! Ne narodno in tudi ne gospodarsko. nemir se je selil v njegovo dušo vedno bolj in bolj. Konji so divjali po beli deželni cesti, in voz je odskakoval tupatam ropotaje po malih mostičih. Jonica Lopascu se je zibal, zavit v svetel plašč, na mehkem sedežu v vozu, za tem pa so se dvigali gosti oblaki rumenkastega prahu. Na zapadu so se kupičili črni oblaki kakor velikanske gore. »Temni sel" je zaklical hlapec Nastase s kozla. »Nevihta se bliža", je odvrnil boljar. »Ali rje kaže obrniti?" »Kaj še! Le naprej ..." Jonica je zopet uprl pogled zadaj v gostolaso glavo in si mislil; Kaj neki roji po tej butici? Človek, ki pije žganje, ima nabrekle ustniče, preklinja, pljuje in kočijaži, je res nekaj zelo smešnega. Ni bil nikdar v Parizu, ne ve, kaj se pravi —r živeti, kajti njegovo življenje je podobno življenju živali. — Edina njegova zabava je pijača, nikdar se še niso razburjali njčgovi kot vrv debeli živci, če so uzrli kaj novega . .. Kaj moreš pričakovati od takega človeka? Glej! Zdaj sedi tu gori, nekoliko sladkoginjen, poganja konje in se pogovarja z njimi. Njegovo občutje je so- Zato odklanjamo vse pogodbe in vse »sprave", s katerimi nas hočejo preslepiti. Na lepe besede ne damo nič, če jim slede pogodbe, katere režejo iz našega narodnega telesa najlepše koščke. Mi hočemo ostati še nadalje, kar smo bili: zvesti svojemu vladarju, zvesti svoji monarhiji in zvesti svojemu nSrodu, od katerega ne damo prodati , za nobeno ceno niti lasu. Najlepše pa pride: Kdo nam je pa prodal Trst? •V splošnem odgovarjajo: antanta. Ta brez Lahov ne more živeti, torej jim je morala obljubiti, da jim bo nekaj dala. Antanta, to so v prvi vrsti Francozje i AngležK ki vodijo celo reč. Dobili so se pa še drugi ljudje, ki so rekli, da se za Trst ne zavzemajo preveč, ampak ga priznajo Lahom. To so bili Srbi in ž njimi združeni naši srbofiii v inozemstvu! Mi že verjamemo, da je Srbom vseeno, kam pade Trst, ker oni so si svoj del že izgovorili a nam Slovencem pa to ni in ne more biti vseeno! Srbi pravijo: Čerm* vam bode tisto skalovje, čemu vam bode kršni, neplodoviti Kras? Pustite tiste čeri Lahom, vi pa pridite na naše rodovitno polje! Tako je to bratstvo, tako je to edinstvo; ~ Na pojedinah in pri pijači se objemajo, »se ljubiju i cjelivaju se", kakor poje narodna pesem, kadar pa pride na vrsto trdo življenje, takrat pa se reče: Evo brate, plat* Ti! Glej Trst. Ampak srbsko-laških računov ne bomo • plačevali tako zlahka. Bd treba še nekoliko potrpljenja. I Vsak dan najzanimivejše novice prb naša dnevnik »Novice". Naročite ga tako) na naslov: Upravništvo »Novice", Ljubljana, Zadružna tiskarna. Italija proti Jugoslovanom. »Resto del Carlino" piše: Odnošaji med Italijo in »zatiranimi" narodnostmi Avstrije in Ogrske (v listu je beseda »zatirani* dosledno med narekovaji) morejo biti le odnošaji varuha do varovancev .in ne v razmerju narodov na isti stopnji. Italij3 se mora trdno držati svoje pravice, ki' j° ima po londonski pogodbi. Zgodovina se ne/| neha s to vojno, in četudi ne bi mogla-/l' rodneje njihovim nego čuvstvu boljarja. Kaj neki misli? Kaj pač čuti? Boljar Jonica dvigne svoj bledi, s črno, kratko brado porastli obraz in vpraša: »Nastase, jeli še daleč do Moldavije? »Precej dalečj kajti tu ni nobene krčme' — je režeč se odgovoril Nastase. Posebnost, tako govoriti z menoj si je dejal Lupascu. Veliki oblaki so nakrat zagrnili solnce in dnevna luč je ugašala. Nastase se je tesneje zavil v svoj sil' man (volneni kmetski plašč) in poprijel bič — konji so urneje tekli in hrzali pod lahnimi udarci. ' J, Visoko pod nebom so se podile p°“ črnimi oblaki raztrgane megle. Votlo grme' • nje in bobnenje se je čulo sem od zapadaj in rezek piš je obenem potegnil in zaples3* čez ravan. . Nastase je pognal konje, in voz je drča* proti vzhodu k Moldaviji, dočiin so se valile gruče oblakov vedno bliže in bliže. Ko se je pripeljal voz do brega reke, se je obliznil blisk kakor ognjena kača, čeZ steno oblakov na zahodu udarila je prasketajoča strela, kakor bi se zrušilo gorovje, *** vihar je završal, kakor bi čakal samo teg3 . znamenja, ter zatulil po zemlji. Italija zdaj uresničiti vseh točk svojega narodnega programa, jih bo polagoma v bodočnosti uresničila, v kolikor sama neodjenja od zahtev svoje bodočnosti. Italija mora v tem pogledu slediti zgledu Francije, ki ne dovoli nikakega dvoma o njeni pra-. vici do Alzacije-Lotaringije, četudi so Francozi v Alzaciji-Lotaringiji le v mali manjšini. Uboga Slovenija, kje bo tvoj dom, ako bodo zate skrbeli prijatelji Italijanov. Ali ste že pridobili novega naročnika našemu tedniku „RESNICA“? Delo za pravo Jugoslavijo. Vsak odkritosrčen prijatelj Avstrije si ne želi samo, da bi centralne države zmagale, ampak on želi tudi razorožitev nasprotnikov; zakaj vsaka zmaga, pa naj bo strategično še tako posrečena, bo ostala le polovičen in skoraj gotovo le kratek uspeh, ako ne bo sovražnik razorožen. Gotovo pa je, da nobena zmaga centralnih držav, ki se vojskujejo zoper celi svet, ne more tega cilja z orožjem doseči; in pozneje gotovo še manj, kakor sedaj. Zato se pa mora delati na to, da se bo razorožitev dosegla drugim potom in sicer vsaj deloma s pravičnim sporazumnim mirom. , Resničen, odkritosrčen, splošen sporazumni mir bi razpustil dva mogočna bojna tabora, dve veliki bojni skupini, entente in četverozveze'in jih pripeljal do velike, vse države obsegajoče zveze miru. — Ali pa smemo upati, da se bo ta velika vojska tako končala? Kakor se zdi, bodo žal vse plemenite želje po splošnem sporazumnem miru, po miru brez aneksij in vojne odškodnine, po mirovni zvezi vseh držav in narodov ostale le pobožne želje. Sv. oče Benedikt XV. je večkrat posredoval za tak mir — ententa je imela za njegov glas gluha ušesa. Grof Czernin ga je večkrat ponudil, ententa ga je porogljivo zavrnila. Za mirovno zvezo vseh narodov se je izjavil Bethmann-Holhveg. Na vse te mirovne predloge smo dobili iz Rima od- govor, da zahteva ententa še vedno uničenje Avstrije in skrčenje Nemčije. Iz Pariza in Londona pa se ne vodi sistematično samo nepolitična in abotna, ampak naravnost nizkotna gonja zoper Avstrijo in njenega vladarja, da bi se na ta način preprečil sporazumni mir. Duševno razpoloženje entente je danes tako, da nimajo centralne države v slučaju poraza računati prav na nobeno prizanašanje od strani sovražnikov, v nasprotnem slučaju pa upa ententa na prizanesljivost osrednjih sil, akoravno ne bi tudi v tem slučaju ostale vse misli po osveti same želje. Logična posledica takega mišljenja ni samo še nadaljni obstoj sedanje zveze držav, ampak ta zveza se bo še razširila in pomnožila. Tako bo stanje, ki bo sledilo sedanji vojski, bolj podobno premirju, kakor pa resničnemu miru. Ententa bo najbolj gotovo zopet pričela s svojo obroževalno politiko in osrednje države bodo prisiljene organizirati popolen sistem obrambe na vseh poljih državnega ih narodnega življenja, sistem obrambe brez pomanjkljivosti in lukenj. Glavna in najbolj nujna naloga bo utrditi našo monarhijo, ker vidijo nasprotniki ravno v naši državi vsled njene notranje narodne disharmonije velikanski predor v obrambenem delu centralnih držav. Najbolj občutljiva točka te luknjave bojne črte se pa ententi zdi jugoslovansko vprašanje. Zato se pa mora temu vprašanju ne samo od strani naše monarhije, ampak od strani cele četverozveze posvečati največje zaupanje. Z razpadom mogočnega ruskega cesarstva je odstranjen nevaren nasprotnik naše monarhije na Balkanu; ta razpad je odprl državi pot, da uresniči svoj maksimalen program. Ker pa sedanja vojska, kakor vse kaže, ne bo dovedla do splošne mirovne zveze narodov, ker bodo nasprotno še dalje ostale sedanje grupacije držav, ki se boao še bolj poglobile, bodo naši nasprotniki zastavili vse sile, da bi preprečili okrepitev centralnih držav s tem, da bodo ovirali z vsemi razpoložljivimi silami razvoj monarhije v smeri maksimalnega programa. Ententa je že sklenila in poverila Italiji nalogo, da naj si po zvijači dobi dedščino Rusije na Balkanu. Kot naslednica Rusije nastopa Italija vedno bolj izrazito zoper monarhijo na Balkanu. Srbstvo z vsem svojim aparatom, kot Velika Srbija, Jugoslavija — kakor jo pojmujejo naši nasprotniki — itd. prehaja v službo Italije prav tako, kakor je nekdaj stalo v službi Rusije. Kakor je iz italijanskih virov dovolj znano, je Italija gojila neomejeno zaupanje samo nasproti Srbstvu, kot zakletemu sovražniku monarhije. Zato je italijanska politika pospeševala samo zjedinjenje vseh grško-orijentalskih Srbov v veliki srbski državi. Nasprotno pa je Italija zavrgla vsako priklopitev katoliških Hrvatov in Slovencev k tej Veliki Srbiji, ker jih je smatralo za preveč avstrofilne in se je bala, da ne bi ti avstrofilni Hrvatje in Slovenci nekega lepega dne vso Veliko Srbijo privedli v naročje Avstrije. Šele v novejšem času je dala Italija dovoljenje, da se smejo Veliki Srbiji priklopiti tudi Hrvatje in Slovenci. Kot slepilo vsem poštenim ljudem naj bi se nova država imenovala Jugoslavija in ne Velika Srbija. Do tega mišljenja in do te naklonjenosti do Hrvatov in Slovencev so dovedli Italijo -različni razlogi, predvsem pa prepričanje, da si bo v tej novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v tej Jugoslaviji entente trajno ohranilo grško-orijentalsko Srbstvo svojo premoč in dasi svoje nadvlade ne bo pustilo izviti iz rok od nobenega izmed svojih tekmecev. Logična posledica bi bila izključitev vsakega avstrijskega vpliva. Dtugi razlog bil je, ker so Italijani upali, da bo notranja antihrvaška in antislovenska politika represalij od strani monarhije zatrla v Slovencih in Hrvatih vsako avstrofilsko slabost. Izborni računi! Da bi ta cilj gotovo dosegla, si je ententa, predvsem Italija in Srbstvo, izmislila naravnost satanski načrt; vsled velikopotezne, brezobzirne, zapeljive propagande, naj bi kolikor mogoče veliko Hrvatov in Slovencev, posebno še za vso navdušeno mladino in neizkušeno kmetsko ljudstvo, zapeljali na kriva pota in na ta način dovedli monarhijo do represalij in zatiranja. Tako bi se ententi posrečilo dva državi udana in zvesta naroda prepojiti s sovraštom in srdom do monarhije in do cele četverozveze skupno z Bolgarijo. Vendar pa ima monarhija na razpolago mogočno orožje, da za vse prihodnje čase z vso gotovostjo prekriža in uniči te in podobne načrte. To orožje je: okrepitev Slovenstva in Hrvaštva v močni, dobro organizirani jugoslovanski državi v našem smislu. Ententa se poslužuje grško orijentalskega Srbstva, monarhija ji lehko postavi nasproti katoliško Slovenijo in Hrvaško. Ententa po Urno so divjali konji čez mostišče. Voda se je dvigala, ki jo je razburkala strašna moč v visoke stebre; vodeni stolpi so se vrteli v vrtincih, razgrinjali prod in se odbijali ob voz, se zopet razkrajali ter škropili ljudi in živali z gostimi kapljami. Konji so le s težavo prispeli na drugi breg in tekli proti temnemu gozdu, kojega rob se je komaj razločil od temnih in črnih oblakov. Nastase se je okrenil, režal in je zinil proti boljarju paj besedi. Ta pa je pritisnil roke k ušesom in na ves glas kričal: „Kaj praviš?" Nastase se je še bolj zganil proti Jo-nica Lopascu: „KmaIu bomo v gozdu. Zdaj se pripravite 1“ Boljar je čutil, kako se mu je stisnilo od strahu srce v prsih. Nastaše je segel v žep svojega plašča, privlekel ven steklenico žganja in 'napravil par krepkih požirkov; potem se je žopet obrnil do svojega gospoda: „Ko sem se preje vozil z boljarjem, Bog mu naj bode milostljiv . . .“ Veter je preglušil nadaljne besede; Lupascu je komaj razumel nekaj besed, kot: gozd — koča, kajti vihar je besnel in divjal z veliko silo in napolnil vse s svojim bučanjem. Postajalo je temnejše in temnejše — končno je zavil voz v gozd, in zagrnila ga je globoka tema, polna divjega bučanja in tuljenja, groma in treskanja. In obenem s temo je legel na dušo boljarja grozen strah, kot da bi segala mrzla roka, tipajoča v temi, po njegovem srcu. Jonica je dvignil oči k Nastaseju, bilo pa je tako temno, da ga sploh ni mogel več razločiti. Domislil se je naenkrat, da nima pri sebi nikakega orožja, da je zgubljen, in da ga je ta opijanjeni človek pred njim vedoma zvodil v pogubo . .. Tisoč misli se je podilo po njegovi glavi, strah in groza se ga je polastila in ga docela obvladala v strašnem divjanju nevihte. Voz pa je tekel in tekel skozi gozd v temno noč. Iz višine so bučali vetrovi kakor iz ledenih votlin, veje so se klale in hreščale kakor v obupni grozi, skozi gozd pa se je glasilo kakor pretresljiva pesem ali pa kakor jok in stok. In vedno dalje je drčal voz skozi ne-pjodirno temo. Naenkrat je presekal že nekoliko poleglo se neurje krik človeškega glasu, ki pa ga je zopet hitro udušilo viharno bučanje, ki je znova naraslo. Voz se je ustavil. Slaboten odsev luči kraj pota je razsvetlil gozdno temo. Skozi temino pa se je premikala druga luč sem-tertja ter se vedno bolj bližala. V svetli luči se je prikazal bradati obraz gozdarja in njegova roka je oklepala dolg, težak bat. »Kdo je?“ je zaklical bližajoč se in obsvetil voz. „Jaz sem, brat Ilija 1“ je kričal Nastase s kozla. „Jaz sem te klical. Odpri duri, da morem notri z vožom." Gozdar je dvignil svetilko k kočijaže-emu obrazu, potem je stopil tri korake naprej, je pograbil konje za vajeti, jih gnal čez mostek, in potem ko je bil odprl duri, je zapeljal z vozom na dvorišče. Ko je hotel skočiti boljar iz voza, da bi stopil v hišo, se je tresel kot trepetlika. „Ali Vas zebe, milostni gospod“ ga je vprašal Nastase. „Da, zebe me“, je. šepetal Lupascu in šklepetal z zobmi. „Kaj se če“, se je režal kočijaž, „ včasih že pride kaj takega vmes." skuša doseči svoje cilje z ustanovitvijo države, kjer bi imelo pretežno večino grško-orijentalsko Srbstvo — akoravno za sedaj še pod plaščem svoje Jugoslavije — monarhija jo pa lehko premaga z ustanovitvijo prave Jugoslavije, kjer bi imeli večino katoliški Slovenci in Hrvatje. Iz vsega sledi: Prav je imel kranjski deželni odbor, da je javno nastopil zoper Trumbiča, jugoslovanskega eksponenta entente. Čudno se zdi nam, da sta „Slovenec“ in „Slov. Narod" ruvala zoper okrožnico deželnega odbora, akoravno njih voditelji pri vsaki priliki zatrjujejo zvestobo do monarhije. Neumljivo je, da Avstro-Ogrska vsaj do sedaj še ni hotela o tem edino uspešnem sredstvu ničesar slišati. — Res je, da se tako velikansko in velikopotezno delo ne more naenkrat in v kratkem času doseči. Toda na vsak način se pa mora to delo od prvega začetka po načrtu graditi; — podlaga te zgradbe pa je notranji red in notranja okrepitev monarhije. V tem smislu naj bi naš narod delal, izrabljal svoje sile, žrtvoval in se trudil, pa mu bo njegova srečna bodočnost in njegov zdravi razvoj ter napredek v okvirju Avstrije in pod vodstvom kotoliških Habsburžanov zagotovljen. Vsak dan najnovejše vesti prinaša dnevnik „Novice“., Naročite ga takoj! Naročnina znaša za pol leta 20 kron, za četrt leta 10 kron. Naročnino je pošiljati Zadružni tiskarni v Ljubljani. Nepravičnost pri hitrostnih premijah. (Dopis z dežele.) Kakor čitam v listih je letos pri oddaji žita dovoljen pribitek k vsakim 100 kg po 25, pozneje 20, 15, 10 in 5 kron, ako se žito odda že zgodaj v juliju ozir. avgustu in septembru. Način razdelevanja teh premij je morda s stališča prehranjevalnih oblasti namenu primeren, za kmeta pa gotovo ni v vsakem oziru pravičen. Teh nagrad bodo deležni le povečini kmetje po Nižje in Gorenjeavstrij-skem, po Moravskem in Češkem in deloma po Šleziji, v nekoliko nižji meri morda tudi Ko so bili konji že v hlevu sta stopila tudi gozdar in kočijaž v hišo, sedla k ognjišču in se jela ravgovarjati v slabotnem odsevu male svetilke ter šepetala. Zunaj pa je vihrala še vedno nevihta. Z ležišča poleg peči so zdajpazdaj dvigali gozdarjevi otroci kratkosrajčniki začudeno in zvedavo svoje glavice. Gozdarjeva žena je prižgala velikonočno svečo*) in molila pred sveto podobo. Boljar je ležal na veliki postelji pod okrašenim stenskim drogom in se tresoč zavijal v ovčji kožuh. Z dobrodušnimi očmi je pogledaval proti Nastaseju, in zdelo se je, kakor da mu hotfe hekaj povedati, toda ta se ni brigal zanjga, temveč se dalje raz-govarjal z gozdarjem. In boljar Lupascu je uvideval, da so prostaški ljadje, ki pijejo, pljujejo in kolnejo, vendar tudi malce dobrega srca. Trpe udarce in poniževanje pa — odpuščajo. *) Pri Rumuuih je običaj, da ob nevihti prižgo svečo, ki je gorela o Veliki noči. naši kmetje po nižinah, kjer žito preje dozori, nikakor pa ne mi hribovski kmetje. Pri nas dozoreva žito za cele tedne pozneje in ako ga takoj po žetvi omlatimo in oddamo bomo deležni le še nizkih premij, k večjemu še po 10 in 5 kron pri 100 kg, če tudi nismo prav nič slabši patrijoti, kakor naši v boljših pridelovalnih razmerah se nahajajoči tovariši. Na Češkem, Moravskem, po spodnji in gornji Avstriji ter tudi po Štajerski je zelo razvita sadjereja in bodo kmetje tudi od sadja imeli veliko dohodkov, nekateri celo več kot od vsega drugega gospodarstva, medtem ko pri nas ta vir dohodkov izostane radi manj primernih leg in zaradi letine, ki je letos pri nas sadjereji zelo nasprotna. Ti naši tovariši bodo torej letos uživali dvojno dobroto, mi hribovci pa niti hitrostnih premij pri takojšnji oddaji žita ne bomo mogli biti po pravičnem razmerju deležni, zato bi bilo prav, ako bi se merodajni faktorji za to zauzeli, da bi se izplačevanje omenjenih nagrad za hribovce raztegnilo na toliko poznejši čas, da bo'mo tudi mi deležni vseh onih zneskov, kakor so jih deležni naši tovariši po onih krajih, kjer žito zgodaj dozori. Opomba uredništva. Gorenjemu dopisu tudi mi v polnem obsegu pritrjujemo, pripominjamo pa, da se kakih izprememb ne bo dalo doseči, ker bi se sicer morala izdana naredba razveljaviti, kaj takega pa pri sedanjem šimeljnu ni niti misliti. Sicer pa se je že pri raznih predposvetih in sejah od več strani spominjalo na take slučaje kot je gorenji in se zahtevalo pravične razdelitve teh premij. Seveda so bile vse take pripombe povedane gluhim ušesom, kajti namen izplačevanja premij ni kmeta nagraditi zato, ker je prideloval, ampak je bolj vaba, da se kmet čimpreje odloči kolikor največ mogoče veliko žita po možnosti zgodaj oddati. Pri tem so se .oblasti zopet ozirale na čas, ki pride v poštev za one kraje, v katerih se prideluje več žita za konsum kot pri nas. Kako bomo letos oddajali žitb. Urad za ljudsko prehrano se sedaj, ko je polagoma zatrl vse veselje do produkcije vendarle nekoliko spametoval ko ga je sila razmer prisilila, da k zbiralnim komisijam končno vendarle pripušča razven zastopnikov konsumentov, tudi zastopnike kmeta. Zbiranje krušnega žita je za letos mišljeno tako, da bi se zaenkrat nabralo toliko krušnega žita, da se pokrije potreba nepridelovalcev do novembra. Tudi kranjska dež. vladaje dala enaka navodila na okrajna glavarstva. Vsako okrajno glavarstvo ima za gotovo število občin sestaviti po eno permanentno zbiralno komisijo v katero imenuje glavna kmetijska korporacija po enega zastopnika kmetijskih koristi. Kakor čujemo, so nekatera glavarstva te komisije že sestavila, druga pa še čakajo. Zakaj? Poslovanje teh komisij je mišljeno tako. Vsaka komisija bo poslovala v gotovem času na gotovem kraju, kamor bodo povabljeni vsi kmetje iz onih občin, ki spadajo v njeno področje. Vsakega kmeta se bo zaslišalo koliko' krušnega žita je pridelal ter se ga vprašalo koliko more zaenkrat oddati. Komisijonarji žitnega zavoda, pooblaščenci glavarstva in zastopnikov konsumentov bodo seveda pritiskali, za kmeta, pa se bo mogel In moral potegniti kmet sam, župan in pa zastopnik kmečkih pridelovalcev. Vsak kmet naj tedaj pravočasno svoje pridelke stehta, že sedaj naj se končno veljavno odloči koliko bo sejal in svoje seme od pridelka odbije, dalje naj odbije množino, ki mu gre kof pridelovalcu za lastno prehrano. (Nova kvota še ni določena, lanska pa je bila povprečno okoli 10 kg krušnega žita za en mesec). Ko j£ kmet te množine odbil, tedaj šele mora vedeti, koliko more oddati. Oddaje preko te množine ne sme nihče zahtevati, kmet naj se pa tudi ne da zapeljati na eventualne obljube, da se mu bo žito ali moko pozneje vrnilo, ako bi prvič preveč oddal. Spoznamo in upoštevamo, da je položaj nepridelovalcev - res nad vse žalosten ali kljub temu kličemo kmetu naj bo pr* napovedih previden in naj strogo pazi, da ne bo preveč napovedal, istotako pa naj na podlagi zapiskov od lani na letos komisiji dokaže koliko dni je moral hraniti delavce ter naj zahteva na podlagi tega poseben odbitek za naprej do prihodnje žetve. Največjo previdnost priporočamo zato, ker bodo sedanje oddaje le nekako provizorične in se bodo pravi kontignenti za poznejše dajatve šele pozneje predpisali. Moj namen ni, da bi s pričujočim hujskal Sproti vsakemu stanu, privoščim vsakomur več kot zakon dovoljuje, a smatram za svdjo dolžnost predvsem opozoriti kmeta kot producenta naj bo previden pri napovedih in naj pazi, da sam sebi ne napravi preobčutne škode. Ob pravem času naj se pripravi na to Izpoved in naj si vse dobro preračuna, kajti ako sam sebe ukani, mu tega ne bo nihče povračal. Sicer s tem zopet ne mislim reči naj kdo vedoma napove manj kot je pridelal. Nasprotno, oddajajte kolikor največ morete in lajšate bedo tistih, ki nimajo zemlje in ki jih je vojna zadela ravnotako kot vas. Pri vsej dobrosrčnosti pa -ne smete svoje gospodarske modrosti pozabiti doma in vedite, da ako ste iz previdnosti računali nekoliko preveč boječe in pozneje uvidite, da bi mogli oddati še kaj, boste to tudi lahko storili, ker komisijonar bo žito vsak čas rad prevzel ali pa boste mogli oddati na račun prihodnjih kontignentov. Ali neko drugo vprašanje je, ki me mori, Da bo kmet oddal, kar ima oddati to vem in to ve tudi on sam, ker mu nobeno ustavljanje ne bi nič pomagalo. Ako pa se bo na Kranjskem dobilo toliko žita, da bi se pokrila potreba nepridelovalcev do novembra, pa ne verujem. Lansko leto je bilo do Božiča zbranega krušnega žita okoli 44 vagonov in je bila letina v primeri z letošnjo veliko izdatnejša. In tudi če bi se dobilo toliko kot lani do Božiča, kje se bo dobil primanjkljaj? Samo mesto Ljubljana potrebuje na mesec samo za oddajo 20 vagonov moke, brez onih množin, ki jih potrebujejo vsak dan za peko toliko in toliko tisoč hlebov, kruha. ,Do novembra se torej v Ljubljani samo na karte razdeli več moke kot je upati, da bi se dobilo krušnega žita. AH je slavna deželna vlada preskrbela za potrebni dovoz od drugod, kajti ako bo ta dovoz premajhen, potem čakajo kmeta na Kranjskem še silno hudi časi, pričakuje lahko prisilnih rekvizicij, ki bodo poznale postavo samo v korist nepridelovalcev, ker za kmeta se Itak vedno misli < da Ima še kje kaj skritega in tudi narddba pravi, da zaradi omenjenih komisij poznejše pregledovanje po kaščah ni odpravljeno. Zato naj bo kmet silno previden, da sl sigurno ohrani šeme za bodočo žetev in zase toliko živeža kolikor mu gre. To stališče imajo zastopati tudi župani, predvsem pa določeni zastopniki kmetijskih Interesentov v zbiralnih komisijah. To pravico imajo tl zastopniki in ne samo pravico, to je njihova dolžnost v korist kmeta samega kakor tudi z ozirom na splošno prehrano v bodoče sploh. Predvsem je paziti, da ostane posestnikom potrebno seme, da ne pridemo v Isti položaj kot lani ko je marsikdo trdil, da bi še sejal če bi Imel seme, a ga ni bilo. Sicer je upati, da se bo dalo za Kranjsko dobiti tudi letos nekaj boljšega semenskega žita, toda s temi množinami se splošnemu pomankanju semena ne bi dalo odpomoči ter je preveč vnete zastopnike glavarstev in žitnega zavoda lesno zavrniti, ako bi hoteli segati po semenu, saj kdo bo kaj peklenskega žita mogel odkupiti, bo moral itak enako množino žita lastnega pridelka oddati, ako je že sicer z žitom preskrbljen. Opomba uredništva. Vprašanja na naše uredništvo, ki se tičejo letošnje oddaje žita so precej številna in menimo, da smo s Priobčenjem tega članka ustregli večini tistih, ki doslej še niso bili na jasnem. Kdor ima kak bolj kompliciran slučaj, ali sploh želi v tej zadevi še kakih nadaljnih pojasnil naj naj izvoli vprašati. Odgovarjali bomo pis-nieno. Za odgovor je priložiti znamko za 15 vinarjev. — Dalje pozivamo kmete in I zastopnike kmečkih koristi v omenjenih zbi-falnih komisijah, da nam takoj podrobno javijo vsako nepravilnost ali nasilnost, ki bi se kje jo že izvršilo ali šele »nameravalo izvršiti glede oddaje žita. J .Jugoslavija" v Petrogradu In »Slovenski 3ug“ v Odesi. (Iz govora poslanca Horvata v hrvatskem saboru). V Petrogradu izhaja list „J u go s la vi ja.“ V štev. od 9. julija 1917 piše neki člankar sledeče: »Naš nacijonalni program je popolno osvobojenje podjarmljenih Srbov, Hrvatov in Slovencev in ujedinjenje vseh na načelu popolne enakopravnosti in samoodločbe". Poslanec Horvat pravi, nato v svojem izvajanju, da se mu zdi, da je ta Program nekje čital. Jugoslovani so podali nekje te vrste izjavo, kakor so jo tudi na tem mestu. Pa Jugoslovani v Rusiji niso ostali dolgo v prijateljstvu, hitro so se razdelili. V prvem korpusu je bila vsa moč na strani Srbov, naših in iz kraljevine Srbije, in s temi prostovoljci je šel tedanji poveljnik Hadžič, da ne bi prišel pod komando gen.Živkoviča, ki so ga naprosili pri srbski vladi na Krfu — v Dobrudžo kjer jih je doletela strašna katastrofa, da se je po poročilu njih listov i samih vrnila komaj ena desetina. Vsled tega je prišlo do razdora v srbskem taboru. In fes, 6. maja 1917 je prinesel „S love n s ki Jug“, ki izhaja v Odesi, spouienico onih oficirjev, 'ki so izstopili iz onega korpusa Prostovoljcev kot disidenti. Program disidentov je bil federativna Jugoslavija. Oni ne marajo srbskega gospostva, zahtevajo enakopravnost latinice s cirilco, enakopravnost hrvatske zastave s srbsko in slovensko, zahteve ki jim v Prvem jugoslovanskem prostovoljskem korpusu niso bile dovoljene. Tedaj se je prijavilo okrog 200 častnikov in 5000 vojakov rUskim oblastim in so jih prosili, da se osnuje zanje posebna jugoslovanska legija, k} ne bi spadala pod srbsko komando. Sta-so pogoj, da ne bodo šli osvojati druge jemlje temveč, da hočejo zasesti one jugoslovanske dežele, ki jih bo osvojila ruska v°jska, in tam naredili mir in red. j. Ti disidenti so osnovali v Petrogradu jlst »Jug