P. b b
Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov
tllUI
MF1—
Letnik XXV.
Celovec, petek, 13. november 1970
Štev. 45 (1479)
PRED 15 LETI:
Spomenica koroških Slovencev izročena avstrijski vladi
Pred dnevi je minilo petnajst let, odkar sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev ob lojalnem sodelovanju izdelano skupno „Spo-menico koroških Slovencev” poslala avstrijski zvezni vladi, predstavnikom štirih velikih sil podpisnic avstrijske državne pogodbe ter vladi Jugoslavije kot države, v kateri živi matični narod.
Spomenica koroških Slovencev vsebuje predloge, ki naj bi jih vlada upoštevala pri Izvajanju določil člena 7 državne pogodbe. Ti predlogi so stvarni in predstavljajo le konkretno tolmačenje tega, kar člen 7 vsebuje po besedilu in duhu. Zlasti pa so s predlogi, ki jih vsebuje spomenica, bile izražene težnje vseh slovenskih organizacij na Koroškem, tako da je ta spomenica najboljši dokaz možnosti skupnega nastopa, kadar gre za skupne narodne interese.
Ob predaji spomenice sta osrednji organizaciji koroških Slovencev IzrozlM pričakovanje, da bo vlada v smislu predlogov reševala nakazana vprašanja in izdala zakone za izvajanje določil člena 7 državne pgodbe „v duhu širokogrudno-stl in tolerance v sporazumu z organizacijami koroških Slovencev".
Od takrat je minilo petnajst let. In bilanca) Tudi ob najboljši volji ni mogoče ugotoviti, da bi bila določila člena 7 državne pogodbe uresničena. Nasprotno! Odprta so slej ko prej važna življenjska vprašanja naše narodnostne skupnosti. Pa tudi v tistih vprašanjih, v katerih je v teh petnajstih letih prišlo do reševanja, so bile rešitve skoraj brez izjeme sprejete mimo neposredno prizadete manjšine, sprejete brez upoštevanja njenih upravičenih pomislekov in utemeljenih predlogov.
Tako petnajst let po izročitvi Spomenice koroških Slovencev nikakor ni mogoče govoriti o popolni in zlasti ne o zadovoljivi izpolnitvi obveznosti, ki jih je Avstrija v državni pogodbi prevzela do svojih manjšin. O izpolnitvi določil člena 7 državne pogodbe ni mogoče govoriti,
#	dokler velika večina otrok slovenske narodnosti ni deležna šolskega pouka v materinem jeziku;
#	dokler se slovenska krajevna imena smatrajo za »predrzno Izzivanje” in ne za sprejeto obveznost, k| jo je treba Izvesti;
#	dokler organizacije In posamezniki lahko nekaznovano ščuvajo proti Slovencem in njihovim pravicam ter odkrito pozivajo na boj, dokler ne bo eden obeh narodov v deželi povsem Izginil.
Da se vedno spet ponavlja zahteva po tako imenovanem ugotavljanju manjšine, je samo dokaz, da v odnosu do manjšinskega vprašanja neka| ni v redu. Nikjer v državni pogodbi ni niti besedice o takem ugotavljanju, torej je Avstrija v členu 7 prevzela obveznosti do manjšine, ki je ni treba žele posebej »Iskali”. Tudi nikjer drug|e v svetu pri reševanju manjšinskih problemov ne poznajo tokih „ugofav-
LR KITAJSKA Sl UTIRA POT
iz gospodarske in politične izolacije
'Po nedavnem priznanju LR Kitajske s strani Italije ije vprašanje dolgoletne gospodarske in zlasti politične izolacije LR Kitajske spet z vso težo stopilo v ospredje. S tem pa je pridobilo na aktualnosti tudi vprašanje članstva LR Kitajske v svetovni organizaciji.
Glavna skupščina OZN iima v zadnjih letih vedno spet na dnevnem redu tudi tako 'imenovano »kitajsko vprašanje". Še vedno je namreč v veljavi absurdno dejstvo, da je Formoza s 30 milijoni prebivalcev članica OZN in ima celo svojega stalnega zastopnika v varnostnem svetu, ni pa v svetovni organizaciji prostora za LR Kitajsko, po števlrlu prebivalstva največjo državo na svetu. To vse prej kot normalno stanje vlada po krivdi
UHlIllllllllllllllllllllISHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIi:1
| AVSTRIJA PRED EGS j
-V to:>k so eri nevtralne dr E E zave — Avstrija, Švica in E E Švedska — v Bruslju seznanile = E ministrski svet Evropske go- E = spodarske skupnosti s svojimi 5 1 pogledi, zahtevami in predlogi E | za dosego ustreznega aranž- E § maja z EGS.
E Avstrijski zunanji minister E E dr. Kirchschlager je predstav- E S nike EGS podrobno seznanil z S E nevtralnim položajem naše dr- E E zave. Pri tem je nakazal veliki i E pomen, ki ga ima ta nevtral- E E nost ne le za Avstrijo, marveč § = tudi pri odstranjevanju nape- E | tosti v Evropi; hkrati pa je | = opozoril tudi na obveznosti, ki E | jih status trajne nevtralnosti = = nalaga Avstriji. Po drugi stra- E E ni pa je obrazložil gospodarske | E vidike Avstrije in njene pred- E E stave o ureditvi odnosov z E | EGS, pri čemer je naglasil pri- E E pravljenost Avstrije, da pri- E E speva h gospodarskemu sodelo- S E vanju v Evropi.
E Kako se bo zadeva naprej E E razvijala, zdaj še nihče ne ve. E | Že zdaj pa je precej gotovo, S E da kakšnega otipljivega na- E | predka ni mogoče pričakovati S E v kratkem času, če pomislimo, | E da je minilo že precej let, od- E S kar je Avstrija prvič izrazila E | svojo željo po dosegi ustrezne- E E ga aranžmaja z EGS.
S	E
aiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniit
Ijanj”; le Koroška naj bi bila izjema! Zato koroški Slovenci vedno spet In spet poudarjamo, da ugotavljanje manjšine odločno in dosledno odklanjamo kot nesodobno in neprlpravno sredstvo za reševanje narodnostnih vprašanj.
Ko moramo petnajst let po predaj) Spomenice koroških Slovencev na žalost spet opozoriti na vrsto nerešenih vprašanj, pa ponovno poudarjamo tudi iskreno pripravljenost, da sodelujemo pri iskanju znosnih, za vse prizadete sprejemljivih rešitev, ki bodo zagotovile obstoj In nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter omogočile resnično enakopravno In prijateljsko sožitje obeh narodov v deželi.
Amerike, ki se je s svojim političnim in predvsem gospodarskim pritiskom na druge države doslej uspešno upirala sprejemu LR Kitajske v OZN.
Toda vprašanje je, kako dolgo bo to še ostalo. V zadnjih letih se je že bistveno spremenilo razmerje med državami, ki sledijo povelju iz VVaishingtona, ter onimi, ki svojo politiko — tudi v vprašanju 'Kitajske —• oblikujejo samostojno in neodvisno. Tudi med najožjimi zaveznicami Amerike se je zadeva začela močno spreminjati v korist LR Kitajske, kajti med 55 državami, ki so doslej navezale diplomatske odnose z vlado v 'Pekingu, so tudi Britanija, Kanada, Norveška, Danska, Nizozemska in zdaj Italija (vse članice NATO) ter Francija, Švedska, Švica in Finska; namen, da prizna LR Kitajsko, pa je izrazila tudi še Belgija.
Na zahodu bo poleg Amerike kmalu ostala le še Zahodna Nemčija in pa — kar I* zelo rnapilno — nevtralna Avstrija. Sicer tudi v pristojnih krogih naše države že razmišljajo o takem koraku, toda doslej se še niso mogli odločiti. Prav lahko se zgodi, da bo še kakšna država prehitela Avstrijo, ki bi potem zavzemala precej čudno mesto v majhnem krogu tistih, ki se še vedno skušajo upirati splošnemu razvoju v svetu.
Ta razvoj, ki se zrcali v čedalje večjem številu držav, katere so navezale redne odnose z LR Kitajsko, pa bo prej ali slej privedel tudi do njenega članstva v svetovni organizaciji.
Na proslavi NskS v Celovcu:
Umrl je Charles de Gaulle
Dvajset dni pred dopolnitvijo 80. leta starosti je za srčno kapjo umrl bivši predsednik francoske republike general Charles de Gaulle. Na lastno željo so ga včeraj pokopali brez posebnih ceremonij na vaškem pokopališču v kraju Colombey des detix Eglises, kjer je de Gaulle živel po odhodu s političnega prizorišča pred poldrugim letom.
Vest o nenadni smrti bivšega francoskega predsednika je globoko pretresla francosko ljudstvo ne glede na politično prepričanje, močno pa je odjeknila tudi po vsem Širnem svetu. Kajti z generalom de Gaullom je odšla s svetovnega prizorišča velika in pomembna osebnost, ki je naši dobi vtisnila močan pečat.
Charles de Gaulle je bil cela tri desetletja v ospredju dogajanja ne le v Franciji, marveč tudi v Evropi in na svetu sploh. Bil je človek, ki je v odločilnih trenutkih znal sprejemati zgodovinske sklepe, usodne za svojo domovino, usodne pa tudi v mednarodnem pogledu. Z njegovim imenom je neločljivo povezan boj francoskega ljudstva proti fašizmu; on je v najbolj kritičnem trenutku alžirske drame znal najti rešitev, ki je bila sprejemljiva za obe strani; Charles de Gaulle je skupaj z Adenauerjem premostil tradicionalno sovraštvo med Francijo in Nemčijo; predsednik de Gaulle je popeljal Francijo čez barikade blokovske politike in utrl pot širšemu sodelovanju med Vzhodom in Zahodom; predvsem pa je bil on tisti, ki je svojo domovino in svoje ljudstvo večkrat rešil pred prepadom.
Življenje in delo de Gaulla je bilo tako pomembno, da ga zdaj še ni mogoče dojeti v vsem obsegu. O pravih zgodovinskih dimenzijah osebnosti, ki je dala pečat celi epohi, bo mogoče govoriti šele pozneje. Eno pa je že zdaj gotovo: ime Charlesa de Gaulla bo ostalo neizbrisno zapisano ne samo v zgodovini Francije, temveč v zgodovini vsega sveta.
Delne volitve v Nemčiji
V zahodnonemški deželi Hessen so bile zadnjo nedeljo deželnozborske volitve, ki so se končale s precejšnjim presenečenjem. To presenečenje velja zlasti glede nepričakovanega uspeha liberalne FDP, medtem ko delna izguba vladne SPD ter porast pri opozicijski CDU pravzaprav nista presenetila, saj so politični opazovalci in poznavalci zahodmonem-ških razmer tak razvoj splošno pričakovali. Isto velja končno tudi za neonacistično NPD, ki je tokrat izgubila pred štirimi leti precej nepričakovano pridobljene mandate in v novem hessenskem parlamentu ne bo več zastopana.
Kolikor gre za lokalno odločitev,
torej izid nedeljskih volitev ne preseneča preveč, z že omenjeno izjemo FDP, o kateri so spričo nedavnega razdora v njenih vrstah mnogi mislili, da 'bo »izkrvavela" na račun svoje povezave s socialnimi demokrati v bonski vladni koaliciji. Toda njen uspeh zadnjo nedeljo dokazuje ravno nasprotno:	dokazuje predvsem
pravilnost tako imenovane »vzhodne politike", ki jo vodita kancler Brandt (SPD) in njegov zunanji minister Scheet (FDP). To pa je za obe koalicijski stranki dobro izhodišče tudi za nove volitve v drugih deželah (najprej na Bavarskem) ter zlasti za nadaljevanje njune politike v državnem merilu.
Ugotavljanje manjšine odklanjamo
kot neprimerno sredstvo za reševanje narodnostnih vprašanj
Kakor Zveza slovenskih organizacij na Koroškem že na proslavi meseca maja v Celovcu in zlasti na velikem ljudskem taboru na Bistrici pri Pliberku meseca septembra, tako se je v nedeljo tudi Narodni svet koroških Slovencev spomnil važnih obletnic v zgodovini našega ljudstva. Prireditev v skoraj polni dvorani celovškega Doma glasbe 'je potekala pod geslom »Zvesti izročilu naših prednikov in avstrijski državi" ter je veljala 100-letnici slovenskih ‘taborov na Koroškem, 50-letnioi plebiscita, 25-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne ter 15-tetnici podpisa avstrijske državne pogodbe.
Med častnimi gosti je dr. Zerzer posebej pozdravil deželnega svetnika Wagnerja kot osebnega zastopnika deželnega glavarja Sime, 2. predsednika deželnega zbora dr. Mayrhoferja, deželnega svetnika Bacherja, jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu dipl. 'inž. Budihoo s soprogo, stolnega dekana prelata Zechnerja, bivšega deželnega glavarja Wedeniga kot zastopnika Avstrijske lige za človekove pravice, predsednika ZSO dr. Zvvittra, predsednika Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem Kornfeinda, deželnega svetovalca iz Trsta dr. Stoka, vodjo manjšinskega šolskega oddelka okrajnega nadzornika Vouka in druge.
Pomena omenjenih obletnic se je v slavnostnem govoru spomnil predsednik NskS dr. Vospernik, ki je zavzel stališče tudi k aktualnim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pri tem je ostro kritiziral očitno proti Slovencem naperjeno delovanje Heimadiensta, kakor prihaja do izraza v
njegovem glasilu Rut der Heimat, kjer se odkrito poziva na narodnostni boj, kii da bo trajal tako dolgo, dokler ne bo eden obeh narodov v deželi popolnoma Izginil. V zvezi s ponovno zahtevo FPO po ugotavljanju manjšine pa je bilo sprejeto pismo poslanskima kluboma obeh velikih strank SPD in OVP, v katerem se ugotavljanje manjšine odklanja kot neprimerno sredstvo za reševanje narodnostnih vprašanj.
V kulturnem delu prireditve so s pestrim 'in dobro izvajanim sporedom sodelovali mešani pevski zbor iz Rojana na 'Primorskem, folklorna skupina iz Sel, tamboraški orkester »Tamburica” iz Troj štola na Gradiščanskem ter mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Danica" iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzfja Kežaija.
Tako smo koroški Slovenci letos že na treh osrednjih manifestacijah odločno izpovedati, da se lojalno priznavamo k svoji avstrijski domovini, da pa hočemo ostati zvesti tudi svojemu narodu in jeziku. Opozorili smo na še vedno neizpolnjena določila člena 7 državne pogodbe ter 'izpričali, da smo pripravljeni sodelovati pri Iskanju znosnih rešitev, ker smo mnenja, da je manjšinska vprašanja mogoče pravično reševati le v sodelovanju s prizadeto manjšino. Pri vseh treh prireditvah je prišla — kakor je to upanje 'izrazila ZSO že v svojem pismu NskS dne 2. 9. 1970 — do izraza »enotna volja celotne naše narodnostne skupnosti do življenja ter do zagotovitve njenega obstoja in pospeševanja njenega vsesplošnega razvoja".
Deželni proračun za leto 1971
Nemci v očeh Poljakov
Tako se je glasil naslov ankete, ki jo je pred nedavnim objavil neki varšavski dnevnik, ki je pred začetkom odločilnih pogajanj med Poljsko in Zahodno Nemčijo zastavil med drugim naslednja vprašanja: Kaj danes, leta 1970, Poljaki mislijo o Nemcih? Kako jih gledajo? Kaj je 25 let po vojni in nemški okupaciji ohranjeno v njihovem spominu?
Avtor ankete pravi, da je govoril s Starejšimi in mlajšimi ljudmi, s pričami vojnih strahot ter z ljudmi, ki so se rodili pred 18, 20 leti, s kmeti, umetniki, učenci in študenti, skratka z ljudmi iz najrazličnejših starostnih dob in najrazličnejših krogov. In kaj je anketa pokazala?
Starejše generacije se spominjajo predvsem pobijanja, ki so ga zagrešili Nemci, spominjajo se koncentracijskih taborišč, spominjajo se Nemcev kot morilcev svojih najbližjih m zares ne verujejo veliko v to, da so se Nemci spremenili, pa čeprav nihče ne meni, da bi se moglo ponoviti to, kar se je dogajalo pred JO in 25 leti.
Mlajši ljudje pa so povsem drugačnega mnenja. Pogosto nastaja vtis, kot da niso sinovi in hčere teh staršev, ali da jim starši niso nič povedali o strahotah vojne in nasilja, ki ga je zagrešila nacistična Nemčija. „Zelo ljubim nemški jezik in nemško kulturo," pravi študentka germanistike. „ne vem, kaj bi mislila o Nemcih. Moja zgodovina se začenja leta 1948, ko sem se rodila. Zdi se mi, da generacija, ki živi danes, nima nič skupnega s tem, kar je bilo nekoč. Nemci so dobri in slabi ljudje, kot so lahko dobri in slabi Poljaki. Ljudi cenimo po tem, kakšni so, ne pa po tem, kateremu narodu pripadajo.“
Neki znani poljski umetnik, ki si je zapomnil vojno, ker jo je sam doživljal, pravi, da ga je ^presenetilo", ko je ugotovil, da so tudi dobri Nemci. In to je ugotovil osebno, ko se je z njimi srečaval v planinah.
Tudi poljski radio je izvedel podobno anketo in prišel do sličnih ugotovitev: mlajše generacije so mnogo manj rezervirane, kot so starejše generacije. Tudi Nemci, kot drugi narodi, so po mnenju mladih vredni spoštovanja in jih je treba, kot vsakega človeka, ceniti po tem, ali je nekdo dober ali slab.
Nedvomno je Poljska ena redkih držav v Evropi, ki je težko priznala možnost, da bi se tudi Nemci mogli spremeniti ali — bolje povedano — „poboljšati“. Nezaupanje Poljakov do Nemcev je pravzaprav začel spreminjati šele prihod socialista Brandta v vlado. Danes pa na Poljskem že razumejo, da kancler Brandt ne bi mogel izpeljati svoje „vzhodne politike"; ne bi mogel zapisati, da „pomirjenje s Poljaki pomeni za Nemce moralno in politično obveznost"; ne bi mogel poslati svojega zunanjega ministra v Varšavo in razpravljati o meji na Odri in Nisi — če med Nemci dejansko ne bi prišlo do sprememb, če bi se Nemci dejansko ne spremenili.
Prej omenjene ankete na Poljskem so prav gotovo pokazale, da je tudi na Poljskem zrasla generacija, ki se otresa dediščine, tako imenovane „zgodovinske dediščine“ tudi nasproti Nemcem. Vse to seveda vpliva na razpoloženje poljske javnosti v trenutku, ko se varšavska vlada pogaja z Zahodno Nemčijo.
V petek minulega tedna se je začelo jesensko zasedanje deželnega zbora, in sicer s predložitvijo deželnega proračuna za leto 1971. Osnutek tega proračuna je v obširnem govoru obrazložil deželni finančni referent namestnik deželnega glavarja Erich Sucha-nek.
Deželni proračun za leto 1971 prvič presega vsoto dveh milijard šilingov. Izravnani redni proračun (izdatki predvideni v isti višini kot dohodki) znaša okroglo 1,9 milijarde šilingov ter je za 9,2 % višji kot za tekoče leto. V izrednem proračunu pa so izdatki določeni v višini 163 milijonov šilingov, medtem ko so dohodki predvideni le v znesku 38 milijonov, tako da nastane primanjkljaj v višini 125 milijonov šilingov. Skupni obseg deželnega proračuna se je v zadnjih šestih letih podvojil in bo, kakor že povedano, prihodnje leto presegel dve milijardi šilingov.
Problemi, katerim posveča deželni proračun posebno pozornost, bodo tudi v prihodnjem letu gradnja stanovanj, nadaljnji razvoj zdravstvene oskrbe, gradnja cest, pospeševanje tujskega prometa itd. Za gradnje predvideva osnutek proračuna vsoto 572 milijonov šilingov, pri čemer se bodo samo sredstva za gradnjo stanovanj povečala za 35 milijonov. 23 milijonov šilingov bo na razpolago za kreditiranje dograditve lastninskih stanovanj, 15 milijonov pa za gradnjo dijaških in študentskih domov. Za gradnjo cest je vključno tako imenovanega eventualnega programa predvidenih 240 milijonov šilingov, to je za 21 milijonov več kot v letu 1970; temu je treba prišteti še 12,5 milijona šilingov, ki jih bo dežela prispevala h gradnji avto ceste.
V JUGOSLAVIJI:
Že v zadnji številki našega lista smo poročali, da je jugoslovanska vlada sklenila prve ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Poleg teh v glavnem le začasnih ukrepov pa je bil sprejet ter predložen zvezni skupščini tudi predlog stabilizacijskega programa v okviru gospodarske politike za leto 1971.
Po mnenju zveznega izvršnega sveta mora biti za gospodarsko politiko v prihodnjem letu značilna konsolidacija in stabilizacija, s katero bodo ustvarjene realne možnosti za dosego konvertibilnosti dinarja. V tem okviru so poglavitne naloge gospodarske politike v prihodnjem letu zaustavitev inflacijskih gibanj, zagotovitev uravnovešene tekoče plcF čilne bilance in takšna stopnja rasti, ki bo v Skladu s temi cilji. Družbeni proizvod naj bi v prihodnjem letu norastel za 5 do 5,5 %, industrijska proizvodnja prav tako za 5 do 5,5 %, kmetijska proizvodnja pa za približno 4 % v primerjavi z letošnjim letom, medtem ko naj bi zaposlenost rasla po stopnji 2 do 2,5%.
Posebnega pomena je stališče vlade, da
Mladim poročencem hoče dežela pomagati pri osnovanju lastnega gospodinjstva in je v ta namen prvič predviden milijon šilingov, čeprav bo tozadevni deželni zakon treba šele skleniti. Za zdravstveno oskrbo v deželnih bolnišnicah ije predvidenih 166 milijonov šilingov, medtem ko je za pospeševanje kmetijstva namenjenih 64 milijonov šilingov in za pospeševanje tujskega prometa 16 milijonov. Skupno bo za pospeševalno iin investicijsko dejavnost dežele prihodnje leto na razpolago 1,3 milijarde šilingov.
Osnutek deželnega proračuna bo v prihodnjih tednih predmet izčrpne razprave v odboru in plenumu deželnega zbora.
Člani deželne vlade
BODO PONOVNO VOLJENI
Na podlagi izida letošnjih deželnozborskih volitev je kakor znano SPO povečala število svojih mandatov od 18 na 20, OVP je obdržala 12 mandatov, FP’G pa je od prejšnjih 5 mandatov enega izgubila. Z večino v deželnem zboru je bil zaradi teh sprememb priznan socialistom sedež v deželni vladi, ki ga je prej imela FPO, katera je potem vložila tožbo na ustavno sodišče.
S svojo razsodbo je ustavno sodišče zdaj odločilo, da morajo biti člani deželne vlade z izjemo deželnega glavarja še enkrat voljeni, in sicer z glasovnicami. To pa je tudi edini »uspeh", ki ga je dosegla FPO s svojo pritožbo, kajti v razsodbi ustavnega sodišča ni niti besedice o tem, da bi si bila SP'3 peti sedež v deželni vladi »prilastila” v nasprotju z obstoječim razmerjem sil v deželnem zboru.
stabilizacijski program zahteva bistveno pre-osnovo narodnega dohodka. V skladu s tem se bodo predvsem zmanjšale obveznosti gospodarstva in tako ustvarile možnosti za znižanje stroškov ter večjo lastno akumulacijo. Proračunska in splošna potrošnja bosta v prihodnjem letu naraščali znatno počasneje od narodnega dohodka, zlasti pa velja, da se mora potrošnja v vseh oblikah obdržati v okviru realnih možnosti.
Na področju plačilne bilance pa se je jugoslovanska vlada poleg vrste sprememb v sistemu gospodarskih stikov s tujino odločila za takojšnje ukrepe, s pomočjo katerih bodo podpirali izvozno ekspanzijo, bistveno zavrli dinamiko uvoza in tako uravnovesili tekočo plačilno bilanco. Da so taki ukrepi res potrebni, kažejo podatki zunanje trgovine za prvih 10 mesecev tega leta: izvoz je znašal 16.856 milijonov dinahjev, kor je za 14% več kot v istem obdobju lani; uvoz pa je dosegel 29.292 milijonov din in je bil za 33 % večji kot lani; primanjkljaj je znašal 12.427 milijonov dinarjev, to ije za 71 % več kot v lanskem letu.
PREDLOG STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA

Nihanje ponudbe mleka korenini v veliki meri vstrukturi njegove proizvodnje
Na Koroškem pada število kmetov, ki dobavljajo mleko mlekarnam, dobave mleka pa naraščajo. Do te ugotovitve pridamo, če primerjamo ponudbo mleka leta 1965 z ono minulega leta. Leta 1965 je mlekarnam v deželi oddajalo mleko 13.786 kmetov. Skupno so od njih mlekarne prevzele blizu 95 milijonov litrov mleka. S tem so v povprečju od kmeta odkupile 6900 litrov mleka, preračunano na prebivalca pa je tržna prireja mleka znašala okoli 187 litrov. Do leta 1969 je število kmetov, ki so dobavljali mlako mlekarnam, nazadovalo za 1117, torej za pičlih 10 odstotkov. Istočasno se je vendar količina mleka, ki so ga mlekarne prevzele, povečala za 5,6 milijona na 100,6 milijona litrov. V povprečju je torej koroški kmet mlekarnam dobavil lani 7950 litrov mleka, na nekmečkega prebivalca pa je od te količine odpadlo okroglo 230 litrov, torej dobrih 6 decilitrov na dan.
Mimo tega, da gre tudi pri proizvodnji mlaka razvoj v smeri, da ga manj kmetov pridela več, je s
tem v zvezi pomemben še nadaljnji zaključek. Vrednost mlekarnam dobavljenega mleka se je od povprečja 13.800 šilingov leta 1965 povečala lani na 15.900 šilingov. Podoba strukture mlečnega gospodarstva v deželi se vendar takoj spremeni, če upoštevamo, da je leta 1965 dobavljalo mlekarnam 56 odstotkov dobav-ljalcev manj kot 5000 litrov mleka. Skupno so ga ti dobavljalci dobavili 19,8 milijona litrov, kar je 21 odstotkov skupne količine mleka, ki so jo mlekarne 1965 prevzele. V povprečju je v tej skupini odpadlo na dobavljalca 2555 litrov, za kar je dobil 5110 šilingov.
Do lani se je število dobavljal-cev mleka, ki so ga dobavili 5000 in manj litrov, zmanjšalo na 6144, količina, ki so jo dobavili, pa na 17,3 milijona litrov. S tem se je sicer njihovo povprečje na kmetijo povečalo za 263 na 2818 litrov, vrednost pa na 5636 šilingov, toda tudi ta vrednost nikakor ni taka, ki bi odgovarjala sodobnim pojmom o gospodarskih
donosih reje krav na takih kmetijah. Tu gre namreč za kmetije z eno do dvema, kvečjemu tremi kravami, ki slabo molzejo.
Na takih kmetijah nosi breme prireje mleka navadno žena, kajti mož je med tednom zaposlen drugje. Tudi če vzamemo k donosu prodanega mleka donos dveh telet, ki gresta v zakolj, se letni donos reje 'krav na takih kmetijah giblje kvečjemu pri 9000 šilingih. S tem je absolutno manjši od reje dveh svinj za zrejo pujskov in manjši od letnega donosa dveh apitanih goved v starosti 18 do 24 mesecev.
Če gre danes za to, kako na en istrani držati proizvodnjo mleka in njegovo ponudbo v znosnih mejah, na drugi strani pa povečati prirejo mesa, katere rast širom Evrope zaostaja za njegovo porabo, potem je treba ugotoviti: mali kmetje, ki imajo od kmetije le postranski oz. dodatni dohodek, glavnega pa v drugih poklicih, naj posvetijo prireji mesa več pozornosti kot prireji mleka. Na-
mesto da dajejo teleta v zakolj, naj jih v hlevu privežejo in pitajo. Do potrebnih telet bodo kljub temu, da bodo imeli v hlevu eno kravo manj, prišli, če bodo redili vsako teličko, jo prvič pripustili, da bo dala teleta, potem pa jo opitali in prodali.
V krajih, kjer delujejo krožki za zrejo pujskov, se taki kmetje lahko posvetijo tudi zreji pujskov, rejo krav pa naj opustijo. Tako ne bodo le zboljšali donosa svoje kmetije, marveč bo taka odločitev tudi prehrambenogospodarsko najboljše jamstvo, da bomo imeli za domače potrebe in za izvoz v prihodnje potrebno mleko, zlasti pa meso. Evropsko gledano imamo namreč v prehrambenem gospodarstvu čedalje bolj opravka z vprašanjem, od kod meso, in čedalje mani z vprašanjem, od kod kruh. Pridelovanje žita je ob razpoložljivih strojih postalo sila enostavno, prireja mesa pa postaja spričo nazadovanja števila kmečkega prebivalstva čedalje težavnejša.
posiROKecDsveru
BERLIN. — Ob obletnici oktobrske revolucije je bil izveden atentat na stražarja ob spomeniku padlim sovjetskim vojakom v Berlinu. Pri tem je bil sovjetski vojak nevarno ranjen. ZahodnonemŠka vlada in senat zahodnega Berlina sta to dejanje najostreje obsodila in zagotovila najstrožjo kazen za storilce. Medtem so odkrili nekega bolničarja iz zahodnega Berlina, ki je priznal, da je streljal na stražarja pred sovjetskim spomenikom. Policija je ugotovila, da je omenjeni storilec »star nacist". Njegove pomočnike še iščejo.
NEW YORK. — Znani ameriški diplomat Averell Harriman, ki je bil tudi prvi voditelj ameriške delegacije na pariških pogajanjih o Vietnamu, je ostro kritiziral Nixonovo »vietnamizacijo" vojne v Vietnamu. Poudaril je, da to ni program za dosego miru, ampak nasprotno program za ovekovečenje vojne v Vietnamu. Misel, da bo „vietnamizacija“ vojne prisilila Severni Vietnam k pogajanjem pod ameriškimi pogoji, pa je Harriman imenoval norost.
BEOGRAD. — Zahodnonemški zunanji ministe- iValter Scheel bo, kakor je izjavil predstavnik državnega sekretariata za zu-nani*- zadeve, v dneh od 25. do 27. novembra obiskal Jugoslavijo, kjer bo gost državnega sekretarja Mirka Tepavca. Oba ministra bosta izmenjala mnenja o aktual-rih mednarodnih vprašanjih, prav tako pa vazgovarjala tudi o dvostranskih odnosih ter o možnostih za nadaljnjo razširitev sodelovanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Poudarjajo, da bo obisk nova pobuda za zboljšanje medsebojnih odnosov in prispevek k nadaljnjemu razvoju sodelovanja v Evropi.
BRIKSEN. — Zadnjo soboto je bil sestanek tako imenovanega »odbora za stike o Južni Tirolski". Odbor je bil ustanovljen pred meseci ter ga sestavljajo predstavniki južnih Tirolcev in tirolske deželne vlade. (Radovedni smo, kakšna bi bila reakcija pri nas na Koroškem, če bi podoben skupen odbor sestavili tudi iz zastopnikov koroških Slovencev ter članov vlade SR Slovenije — op. ured.) Na seji so med drugim razgovarjali o možnostih sprejemanja avstrijske televizije v bocenski pokrajini in o načrtu za ustanovitev univerze v Boc-nu. Prav tako pa so proučili tudi razpravljanje italijanskega parlamenta o »paketu" za dokončno rešitev južnotirolskega vprašanja.
VIDEM. — Veččlanska delegacija izvršnega sveta SR Slovenije pod vodstvom člana izvršnega sveta Jožka Štruklja je obiskala Videm, kjer je bila gost videmskega pokrajinskega odbora. Razpravljali so o možnostih poglobitve sodelovanja med obmejnimi pokrajinami in tozadevno sprejeli tudi več konkretnih sklepov. V razgovoru s predstavniki videmske pokrajinske uprave so predstavniki Slovenije posvetili veliko pozornost tudi vprašanjem beneških Slovencev in njihovega kulturnega, gospodarskega in družbenega razvoja ter vprašanju zadovoljitve njihovih zahtev po narodnostni enakopravnosti in zaščiti njihovega nemotenega narodnostnega razvoja.
TRIPOLI. — V glavnem mestu Libije je bilo zasedanje sveta Organizacije solidarnosti azijskih in afriških narodov, kjer se je zbralo okrog 200 predstavnikov iz kakih 60 držav Azije in Afrike. Na konferenci so razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu, o vojni v Indokini, o boju afriških osvobodilnih gibanj proti kolonializmu in rasizmu ter o gospodarskih težavah držav v razvoju.
PEKING. — V pekinških diplomatskih krogih pričakujejo, da bo meseca decembra zasedal vsekitajski narodni kongres (parlament), katerega naj bi se udeležilo okoli 3000 poslancev. Čeprav ni ničesar znanega o morebitnem dnevnem redu takega zasedanja, politični opazovalci pričakujejo, da bodo ob tej priložnosti sprejeli nov petletni načrt, ker se bo sedanji tretji načrt iztekel koncem tega leta. Tudi ne izključujejo možnosti, da bi na zasedanju sprejeli novo
njič sklican leta 1965, v vseh naslednjih letih pa so državno politiko praktično oblikovali le najvišji partijski organi.
LOS ANGELES. — V bolnišnici ameriškega mesta Los Angeles le v starosti 47 let umrl bivši jugoslovanski kralj Peter II. Ka-radjordjeviČ, ki je prišel na prestol še kot otrok po smrti njegovega očeta Aleksandra. Med drugo svetovno vojno je odigral žalostno vlogo skupaj s svojo emigrantsko vlado. Jeseni leta 1945 je Jugoslavija postala republika in kralj Peter je tudi formalno ostal brez prestola, medtem ko ga je praktično izgubil že precej prej, ko je zapustil domovino in svoje ljudstvo, ki se je borilo proti fašističnim okupatorjem.

Ob robu dogodkov:
Takih »prijateljev«
p.a. umu mj ni
treba.
Ominozni „hs“ v celovški Kleine Zeitung se je spet oglasil in potožil, da se mora vedno spet pojasnjevalno" baviti z razmerjem med obema narodnima skupinama v deželi. Sicer ne vemo, kdo je temu gospodu in njegovemu listu naložil tako nalogo (če bi to res kdo napravil, potem bi moral tisti nedvomno precenjevati njun format), toda dejstvo je, da je to pojasnjevanje" doslej še zelo malo prispevalo k izboljšanju odnosa med obema narodoma, pač pa zelo veliko k temu, da se v deželi ohrani vzdušje napetosti.
Kakor zelo jasno kaže najnovejši primer, so metode tega »pojasnjevanja" naravnost perfidne. Očitno še pod vtisom ogorčenja in zgražanja, ki mu je bil priča na nedeljski proslavi NskS, „hs“ sicer ve povedati nekaj kritičnih besed na račun Heimat-diensta, ki je v svojem glasilu Ruf der Heimat napovedal konec obrambnega boja šele za tedaj, ko bo popolnoma izginil eden obeh narodov na Koroškem. Ker pa bi se udarec v to smer lahko smatral kot dokaz pomanjkljive domovinske zvestobe, je seveda treba udariti tudi v drugo smer. In samovšečni vitez izravnalne pravičnosti takoj najde „dokaz“ slovenskega „ekstremizma“ — namreč članek, ki smo ga v našem listu objavili ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja in v katerem je bilo opozorjeno na stoletno zatiranje in zapostavljanje kot vzrok gospodarske in socialne šibkosti našega ljudstva.
Ne bomo razpravljali o logiki oziroma nelogiki takih primerjav. Treba pa je ugotoviti, da se je tukaj „hs“ s svojo pojasnjevalno" misijo povsem razgalil. Nedvoumno je dokazal, da za stvarnost na Koroškem ni le povsem slep" in „zavestno gluh", marveč je tudi še zloben. Kajti sicer nam ne bi mogel očitati »nedokazljivost" trditev o gospodarskem zapostavljanju in izpodrivanju Slovencev, ko pa mora vendar on najbolje poznati oba tako značilna primera, kot sta Vetrinj in Gorenje, kjer je ravno Kleine Zeitung odigrala zelo svojstveno vlogo!
Ob takih „kvalitetah“ nas seveda ne preseneča očitno enostransko vrednotenje, kakor je prišlo do izraza med drugim tudi v sramežljivem molku o velikem ljudskem taboru meseca septembra na Bistrici pri Pliberku (kjer se je zbralo 3500 ljudi in kjer je bila prav tako odločno izpovedana pripravljenost na sporazumno iskanje rešitev odprtih vprašanj); poročati o takih dogodkih ali jih zavestno zamolčati, to je stvar okusa in merilo objektivnosti.
Toda prepričani smo, da bo naše ljudstvo takim namišljenim prija-
Jubilejno število knjig
OB JUBILEJU MARIBORSKE ZALOŽBE OBZORJA
Letos obhaija mariborska založba Obzorja dvajsetletnico delovanja, kar je nedvomno pomemben dogodek tudi v širšem vseslovenskem pomenu, soj je prav ta založba danes med najbolj plodnimi tovrstnimi ustanovami Slovencev. O tem dovolj zgovorno priča dejstvo, da bo založba ob svojem jubileju izdala že svojo tisočo knjigo.
Za .jubilejno" knjigo je založba izbrala Prešernov .Krst pri Savici", ki ga bo izdala v svoji bibliofilski zbirki „lz slovenske kulturne zakladnice". Knjiga v opremi akademskega slikarja Janeza Vidica in z uvodno študijo dr. Borisa Paternuja bo izšla na 170-letnico rojstva največ-
Umri je pisatelj Gustav Strniša
V starosti 83 let je v Ljubljani umrl slovenski književnik Gustav Strniša.
Delo Gustava Strniše je bilo raznoliko ter je segalo od podlistkov v raznih časopisih in revijah preko satir do pesmi in spisov za mladino, s katerimi si je pridobil še posebno priljubljenost. Marsikomu so iz otroških let znane povestlce Harmonikar Binček, Zlati šotor), Riba Feronrka, Cenčara in mnoge druge, s katerimi si je Gustav Strniša ustvaril sloves uspešnega mladinskega pisatelja; prav tako pa velja to tudi za njegove nežne otroške pesmi, ki so izšle v raznih zbirkah: Za soncem, Dedek jež. Zvoki in žarki.
Kot pisatelj pa se je Gustav Strniša uspešno uveljavil tudi s svojimi Satirami, ki so izšle z značilnimi ilustracijami Hinka Smrekarja.
jega slovenskega pesnika Francela Prešerna.
Svoj jubilej pa bo založba Obzorja praznovala tudi še z drugimi manifestacijami. Tako bo v razstavni dvorani na Rotovškem trgu odprta razstava vseh 'izvirnih del, ki j!ih je založba izdala v minulih dvajsetih letih; poseben del razstave bo posvečen publikacijam, ki so izšle v letošnjem jubilejnem letu založbe. Razstavo pripravlja znanstveni sodelavec visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru dr. Stane Kos, ki je sestavil tudi obsežno bibliografijo vseh doslej pri založbi Obzorja Izdanih knjig.
Mariborska založba Obzorja pa ob svojem jubileju ne gleda le na prehojeno pot, marveč je zarisala tudi že smernice za svoje delo v prihodnjem letu. Kakor je povedal ravnatelj prof. Jože Košar, bo tudi novi program ostal zvest dosedanji praksi založbe, to se pravi, da bo glavni poudarek spet na domači literaturi. In to so podatki: skupno bo založba prihodnje leto izdala 99 del; od tega jih bo kar 70 izvirnih, ostalo pa prevodi. Med Izvirnimi publikacijami bo s 37 deli prevladovala beletristika, na znanstve-no-publi cistične izdaje pa bo odpadlo 33 izdaj.
V zbirki „lz slovenske kulturne zakladnice" bo založba prihodnje leto izdala dve knjigi, in sicer Jenkove pesmi in Bevkovega Čederma-
RAZSTAVA V SLOVENJEM GRADCU:
LESOREZ NA SLOVENSKEM
Umetnostni paviljon v Slovenjem Gradcu, ki je svoječasno opozoril nase z veliko mednarodno umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Združenih narodov, je spet prizorišče pomembne manifestacije — reprezentativne razstave „Lesorez na Slovenskem". Razstava je pomembna še posebno zaradi tega, ker prvič posreduje javnosti pregled tovrstnega umetniškega ustvarjanja tekom dolgega obdobja več kot štirih stoletij, saj obsega — kakor pove že naslov razstave — dobo 1540—1970.
Oblikovalec razstave Lojze Gostiša je iz raznih galerij, muzejev in zasebnih zbirk izbral kakih 450 eksponatov, izšel pa je tudi obsežen ter bogato opremljen razstavni katalog, ki skupaj z razstavo samo nudi res zanimiv prerez skozi več stoletij rezbarske umetnosti na Slovenskem. Pri tem vzbujajo posebno pozornost sicer bolj redki, vendar prav zato še bolj zanimivi primerki iz začetne dobe: to so najstarejši Slovencem namenjeni lesorezi v protestantskih knjigah — prva dva v Trubarjevem katekizmu iz leta 1551. Svetovni sloves pa je slovenski lesorez dosegel v zadnjih desetletjih, ko smo doživeli pravo „eksplozijo slovenske grafike" ter so se imena slovenskih umetnikov pojavila tudi na vseh velikih prireditvah v širnem svetu. Svoje mesto v okviru razstave ima tudi ljudska umetnost, prav tako pa je prikazano seveda tudi tozadevno ustvarjanje med narodnoosvobodilno borbo.
Razstava ostane odprta še do 10. decembra ter bo gotovo pritegnila mnogo obiskovalcev tudi iz oddaljenejših krajev.
ca. Prav tako dve knjigi sta napovedani v zbirki esejev in razprav .Razpotja", kjer bosta v prihodnjem letu zastopana Taras Kermauner in France Vodnik. Prozna dela bodo objavili Pavle Zid or, Nada Gaborovič, Drago Jančar, Jože Javoršek, Marjan Kolar, Lojze Kavčič, Janko Messner, Alojz Rebula, Dimitrij Rupel, Dominik Smole, Jože Snoj, Janez Švajncer in Ivo Zorman; na področju poezije bodo zastopani Valentin Cundrič, France Forstnerič, Nada Fridau, Vladimir Gaj-šdk, Andrej Medved, Aleksander Peršatja, Bojan 'Pisk in Miroslav
Slovenski umetniki v Celovcu
teljem" znalo dati zasluženi odgovor na njihove le preveč očitne poskuse vnašanja razdora med koroške Slovence. Prav tako pa smo uverjeni, da bo tudi večinski narod pravilno ocenil delo takih samohotnih „pojas-njevalcev", ki namesto k pomiritvi prispevajo le še k nadaljnji zastrupitvi odnosov med obema narodoma v deželi.
V celovški »Galeriji 61“ (lastnica Josefin Nitsch) trenutno razstavlja naš rojak Valentin Oman, mladi koroški umetnik, ki se je prav v tej galeriji prvič predstavil domači javnosti in iz te galerije stopil tudi na pot v mednarodni svet umetnosti. Po prvem srečanju s koroško publiko leta 1963 je potem še trikrat (1964, 1965 in 1968) razstavljal v tej galeriji, vmes pa je sodeloval na številnih razstavah v raznih drugih krajih in deželah.
Ko se zdaj spet vrača nazaj na svoje »izhodišče", se nam Oman predstavlja v marsičem v novi luči. Prvič razstavlja radiranke, poleg tega pa tudi risbe in nekaj kombiniranih slik. Pa ne samo to: zdaj se Oman predstavlja kot angažiran umetnik, ki dobro ve, kaj hoče izpovedati. Njegova »govorica" je odločna, včasih tudi ironična, vedno pa odraz kritičnega spremljanja dogodkov in njihovega
vrednotenja. Mimo tega je Oman tudi umetniško postal še zrelejši; znanje, ki si ga je na tem področju pridobil pri znanem strokovnjaku Riku Debenjaku v Ljubljani, je izpopolnil s svojimi lastnimi predstavami, tako da se nam v vsakem pogledu predstavlja kot zanimiv, svojstven umetnik, ki pa tudi za bodoče še marsikaj obeta s svojimi očitnimi pogoji za nadaljnji razvoj.
Omanova razstava bo odprta še do 30. novembra.
Danes pa bo v galeriji Slama odprta razstava dveh nadaljnjih slovenskih umetnikov. Kipar France Gorše (ki od leta 1952 dalje živi in ustvarja v Ameriki) bo predstavil javnosti okoli 60 svojih del iz lesa, terakote in brona, naš rojak Gustav Janusch pa bo razstavljal 12 oljnih slik. Ta razstava bo odprta do vključno 28. novembra.
Slana; dramatiko pa bodo predstavili Malej Bor s tremi dramami, Andrej Hieng z Osvajalcem in Branko Hofman z radijsko igro Mož brez obraza.
KULTURNE DROBTINE
^ Slovenska filharmonija Je dobila novo vodstvo. Mesto Sefa dirigenta ie prevzel Oskar Danon, ki Je bil dolga leta umetniški vodja in dirigent beograjske opere, mednarodni sloves pa si Je pridobil tudi kot dirigent na uspelih koncertih opernih in simfoničnih orkestrov dtfma ih v tujini. Direktorske posle pri Slovenski filharmoniji pa je pred kratkim prevzel Darijan Boiič. Novi Sef dirigent Oskar Danon je na svoji prvi tiskovni konferenci poudaril, da je Slovenska filharmonija »slovenska” in ne samo ..ljubljanska”, torej je treba napraviti vse, da bo orkester redno gostoval tudi v najbolj oddaljenih slovenskih krajih.
0 Umetnostna razstava treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in FurlanijeOu-lijske krajine, ki Jo vsako leto priredijo izmenoma v eni izmed teh dežel, bo prihodnje leto spet na Koroškem, in sicer v celovškem Domu umetnikov. Za čas razstave ie predviden mesec september, vendar se bodo o podrobnostih prireditve dogovorili šele spomladi leta 1971.
g Med rednimi obiskovalci Drame SNG v Ljubljani Je mladina častno zastopana. V letošnji sezoni se je v dijaške abonma, je vpisalo blizu 9000 dijakov srednjih in strokovnih šol, poleg tega pa je več kot 1000 študentov ljubljanske univerze vpisanih v redne abonmaje, tako da lm'a Drama skupaj preko 10.500 mladih abonentov in s tem rednih obiskovalcev predstav.
^ Akademski pevski zbor »Tone Tomšič" pod vodstvom svojega dirigenta Marka Muniha pripravlja spored za svojo jubilejno 25. sezono. Te dni pa je zbor odpotoval na desetdnevno turnejo po Zahodni Nemčiji, kjer ima predvidene celovečerne koncerte v Braunschweigu, Hannovru in Hamburgu.
TONE SVETINA
II lili!
S
l
m.
II
mm

%
■'J,
II
PRVA KNJIGA
Blisk ga je gledal z občudujočim in trpkim izrazom. Vedel je, da je čist in prežel z vero v pravico. V njem pa je bilo še nekaj nejasnega, kar ije samo slutil in ni znal razumsko utemeljiti.
.Ne ženi si tega k srcul Hrast te je osumil. Zato bo plačal vso krivico, ki ti jo je prizadel. Midva mu lahko pripraviva zadnji udarec. Pred nama je gol in brez krinke. Če bi ga likvidirali jutri, bi bilo že prepozno. Toda naši še čakajo. Odkrili bi radi še druge, če je povezan.
Sonce je zdrsnilo za oblak nad grebenom Pareznovih goljav m hlad je zavel v vejah. Zmrazilo ju je, zato sta vstala in se napotila po stezi, ki je vodila k zasedam Grobarjevega bataljona.
Sredi gozda sta srečala patruljo. Ustavila sta se in s fanti, ki so ju poznali, Izmenjala nekaj besed o bataljonu in poizvedela, kje je štab. Blisk je imel nalogo pregledati zavarovanje enot, ki so ščitile divizijske zaledne enote, šole in bolnico v okolici Cerknega. Preden sta prišla v zaselek pod vrhom, sta ju ustavili dve zasedi. Ker so poznali Poljaka, ju niso legitimirali. Na robu razglednih senožeti, kjer je steza vodila navzdol med sadovnjake k prvim hišam, pa sta ob gozdu na visokem drevesu zagledala izvidnika, ob deblu pa konja in nekaj partizanov. Kmalu sta bila pni njih. Komandant Grabar, nizek, čokat, je z dežurnim oficirjem pregledoval zasede in straže. Nezaupljivo ju je motril, dokler
ni spoznal Bliska, ki je hodil prvi. Potem se mu je obraz raztegnil. Prijazno ju je sprejel. Tudi onadva sta se potrudila. Po lestvi Sta splezala na drevo, za njima pa se je vzpel tudi Grabar. Drevo je le toliko segalo nad drugo drevje, da je odpiralo razgled daleč navzdol in počez na goljave, ki so jih križale poti iz doline in se spet zgubljale v gozdu.
.Odlično mesto za izvidnico," je pohvalil Blisk in z daljnogledom pregledoval teren tam, ikljer mu je Grabar naznačil, da je postavil zasede.
.Sam sem izbral mesta za zasede. Celo vkopali smo se na nove položaje, ker za stare Nemci vedo. Vsak dan, enkrat podnevi in enkrat ponoči, pregledam vse. Nas Švabi ne bodo iznenadili, tudi če se spremene v duhove. Vsem ljudem, kfi stražijo, sem zagrozil, da bo prvi, ki ga dobim na straži dremajočega, ustreljen pred vsem bataljonom. Da bi videla patrulje! Naučil sem jih, da se tako tihotapijo po gozdu, kot bi bili za prvim robom Nemci. Niti ene ne bodo iznenadili, ne Nemci ne belogardisti."
.Tako je prav," je pohvalil Blisk in tudi Tomo je zadovoljno prikimaval.
.Blisk, kar povej jim na divizijskem štabu, da lahko mirno spijo, dokler bo naš bataljon na Cerkljanskem vrhu. Sicer vojska zavoljo discipline včasih malo godrnja, pa nič ne de. Vsi pravi borci pa dobro vedo, da je vsaka kapljica znoja pri urjenju stokrat poplačana v spopadu," je razlagal Grabar.
Potem so zlezli z drevesa in si sfX>toma ogledali palo-žoje zased.
Gnezda za strojnice so bila skopana v zemljo rn nastlana z vejevjem in s slamo. Borci so jih tako skrbno prekrili, da so bila opazna šele iz neposredne bližine. Kamor koli so pogledali, so bile strojnice podmazane, municija pripravljena, skratka ustvarjen je bil popoln Videz bojne
pripravljenosti, borci pa so napravili vtis disciplinirane vojske, ki upošteva svojega komandanta.
Grabar jima je na široko razlagal, kako je iz tropa nevzgojenih novincev, ki so ob vstopu v partizane komaj poznali orožje, ustvaril enoto, sposobno za boj in kakšne težave ima z ljudmi, ki nimajo smisla za pokorščino.
Po pregledu položajev so se ustavili v hiši bataljonskega štaba. Ob kozarcu sadjevca se je Grabarju razvezal jezik. Nenavadno je bil prijazen z obema. Posebno je hvalil komisarja Peruna, čeprav sta oba vedela, da ga je nedavno obtoževal za težak poraz. Kmalu sta se poslovila od bataljona in odklonila Grobarjevo ponudbo, da bi ju spremil do sosednje čete. Izgovorila sta se, da gresta v dolino zaradi nekih važnih obvestil. Uživala sta, ker sta ga vrgla v negotovost. Zanimalo ga je, kaj imata, pa vendar ni upal vprašati. Oba sta bila presenečena nad njegovo prijaznostjo, ker priliznjenost ni bila v njegovi navadi. Celo Blisk je pomislil, da morda Grabar ni tdko slab in je samo Hrastova žrtev. Vendar je sklenil, da se bo še vrnil v bataljon in govoril s komisarjem Perunom. Pomirjalo pa ga je dejstvo, da je bila organizacija obrambe — razposta-vitev čet in zased, odlična. Čeprav bi bil Graber slab, enota ne more biti presenečena. To pa je bilo najvažnejše, o čemer je moral poročati na štabu divizije.
Pred idrijskim rudnikom živega srebra se je zamenjala straža. Senca Gore je padla čez polovico spečega mesta. V zvoniku je bila ura polnoč z naveličanim bakrenim zvenom. Major Wolf in stotnik Kniecke sta sedela v foteljih vsak ob svoji skodelici turške kave in ob steklenici konjaka in ruma. Bila sta no stotnikovem stanovanju. Pogovarjala sta se že ves popoldan in s pogovorom nadaljevala v noč.
Laški pevci na Kadi šah
Čeprav malo pozno, hočemo kljub temu poročati, da smo v nedeljo 25. oktobra imeli v gosteh pevski zbor upokojencev iz Laškega, ki nam je priredil nadvse uspel koncert. Pevci iz Laškega so nas že drugič obiskali. Sicer je od prvega obiska preteklo že petnajst let in je razumljivo, da je sestava pevskega zbora takrat bila druga, vendar nekateri pevci še zdaj pojejo v tem zboru in so tako že drugič bil na Radišah.
Gostje iz Laškega so na sončne Radiše, ki so ta dan res bile sončne, prispeli opoldne. Ob prihodu jih je s pesmijo pozdravil naš domači pevski zbor, nakar smo goste povabili, da se po dolgi poti nekoliko okrepčajo.
Popoldne so pevci iz Laškega nastopiti v dvorani pri cerkvi in nam priredili pevski koncert. Obisk je bil še kar zadovoljiv. Na začetku je gostom v imenu našega prosvetnega društva s prisrčnimi besedami izrekel dobrodošlico učitelj Tomi Ogris. Kvaliteta podajanja sporeda, ki ga je zbor izvajal pod vod-
stvom profesorja Julija Goriča, nas je močno presenetila, saj je povprečna starost pevcev 64 let in so vsi takorekoč že v „drugem cvetu".
Zbor deluje v sedanjem sestavu sedmo leto in je v tem času zabeležil že lepe uspehe. Največ nastopa doma v Sloveniji in goji stike z drugimi pevskimi zbori. Lepo priznanje za zbor je brez dvoma to, da je nastopil v prvi televizijski oddaji, posvečeni upokojencem. Kot priznanje za svoje delo pa je od
Zveze kulturno prosvetnih organizacij prejel Gallusovo odličje.
Ob zaključku koncerta se je predsednik zbora France Jutriša zahvalil za prisrčen sprejem ter predstavnikom našega društva izročil spominsko darilo in nam posredoval pozdrave Laščanov.
Srečanje s pevci iz Laškega je bilo zelo prijetno in prisrčno, zato smo ob slovesu skleniti, da se ne bomo srečavali le vsakih 15 let, ampak bolj pogosto. Gostje iz Laškega so namreč povabili naš pevski zbor, da že spomladi vrne obisk in sodeluje na otvoritvi nove kulturne dvorane v Laškem. Tega srečanja se rodiš ki pevci že danes veselimo in prijateljem v Laškem kličemo na svidenje.
Spodnje Rute nad Baškim jezerom
Skoraj neopazno sta Marija in Slavko Arko na Dobičah v Spodnjih Rutah praznovala petdeseti jubilej skupnega življenja. To polstoletje skupnega življenja slavljencema vsekakor ni pomenilo praznik, temveč petdeset let dolg delovni dan. Kajti leto za letom obdelovati svoje malo posestvo, ki ni dajalo dovolj za življenje, in poleg tega iskati zaslužka še v dolini, gotovo ni bila lahka naloga. Razen tega je v njun zakon posegla še bolezen — ženi Mariji so
Na Jesenicah so ustanovili Kulturno umetniški klub Tone Čufar
Pred nedavnim so na Jesenicah ustanovili Kulturno-umetniški klub »Tone Čufar". Ta klub so ustanovili na pobudo številnih kulturnih delavcev na Jesenicah in iz okolice. Klub naj bi na prostovoljni osnovi povezoval vse kulturnoumetniške ustvarjalce, snovalce in ljubitelje kulturnih vrednot, ne glede na občinske meje. V njem in z njim pa se bodo povezovali tudi s kulturnimi delavci na Koroškem. 2e navzočnost nad petindvajset kulturnih delavcev z Jesenic in iz drugih krajev Gorenjske ter Koroške je pokazala, da bo klub povezoval literate, glasbenike, likovnike, literarne zgodovinarje in kritike ter druge kulturno prosvetne delavce in ljubitelje od Ljubljane do Celovca.
Predsednik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Jože Varl je v svojih uvodnih besedah dejal, da pri tem klubu ne gre za osnovanje zaprtega kroga ljudi, kakršnih je na Slovenskem dovolj in ki bolj zaviralno kot pospeševalno vplivajo na razvoj kul-
ture v slovenskem prostoru, namreč za kreativni krog ljudi s širokim programom svoje dejavnosti.
Pobudniški odbor je že v pripravah na ustanovni sestanek izdal prvo številko literarne priloge LISTI v jeseniškem Železarju, ki izhaja v nakladi 8.400 izvodov. V tej številki so uredniki predstavili tudi naša pesnika Valentina Polanška in Andreja Kokota.
Na ustanovnem sestanku je z naše strani bil navzoč Andrej Kokot, ki je v svojem prispevku v diskusiji izrazil veselje nad tem, da klub želi pritegniti k sodelovanju tudi slovenske literate s Koroške in da bo to vzpodbudno vplivalo na delovanje posameznega avtorja, ki čestokrat ne najde odmeva za svoje ustvarjalno delo.
Že imena kot so Miha Klinar, Valentin Cundrič, Jože Šifrer, Cvetko Zagorski, Janko Pribošič, Jaka Torkar in Joža Varl, ki so bili Izvoljeni v vodstvo, zagotavljajo klubu uspešno delovanje.
morali vzeti eno ledvico in tako je bilo res dovolj težav za eno življenjsko dobo.
Jubilanta sta vzgojila tri otroke, dva sinova in hčerko, ki pa doma niso našli zaslužka. Najstarejši sin živi v Beljaku, hčerka je poročena v Trstu, mlajši sin pa služi kruh v daljni Kanadi. Zato je razumljiva njuna želja, da bi se eden od otrok vrnil domov ter jima odvzel skrb za dom, da bi osivela starčka imela lažji vsaj življenjski večer.
Ob trdem življenju pa sta oba spoštovala in ljubila svojo slovensko besedo in kulturo ter se aktivno vključila v delo našega prosvetnega društva „Japa“, kateremu je Slavko Arko več let tudi predsedoval. Zato so se ob petdesetletnem jubileju skupnega življenja na njunem domu zglasili predstavniki našega prosvetnega društva ter jima v zahvalo poklonili
Jubilej škofa
Škof krške škofije dr. Josef Kost-ner letos slavi 25-letnico, odkar je bil posvečen za škofa, s tem pa tudi srebrni jubilej kot najvišji predstavnik katoliške cerkve na Koroškem.
Na jubilejni svečanosti, ki je bila na sedežu krške škofije, je škof dr. Kostner bil deležen številnih čestitk cerkvenih in političnih predstavnikov. Med njimi je bil tudi koroški deželna glavar Hans Sima, ki je ob tej priložnosti naglasil zasluge škofa dr. Kostnerja za dobro sodelovanje med cerkvijo in deželo.
Na sprejemu, ki ga je priredil škof dr. Kostner ob svojem jubileju, so bili poleg predstavnikov političnega, verskega in kulturnega življenja navzoči tudi zastopniki diplomatskih predstavništev v Celovcu.
Glavna svečanost ob škofovem jubileju pa je bila v nedeljo v stolni cerkvi, kjer je govoril solnograški nadškof dr. Rohracher.
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
Sl. Vid. v Podjuni
Št. Vid v Podjuni leži v osrčju podjunske doline. Okoli cerkve, ki so jo sezidali na vzpetim ob gozdu, je pokopališče, na katerem počivata dva partizana: Franc Hobel, pd. Rojakov iz Pogrč pri Št. Vidu, rojen 27. aprila 1914, padel v Lobniku 20. aprila 1944, ter Ignac 2ovnir, rojen 27. decembra 1912 v Slovenjem Gradcu; bil je član obveščevalnega centra Koroškega odreda in je padel 9. februarja 1941.
Rojakovi so po vojni postavili marmornat nagrobni kamen z naslednjim napisom: „Tukaj počivajo Franc Hobel, roj. 27. 4. 1914, Feliks Hobel, roj. 21. 8. 1924, padel 12. XII. 1944, pokopan v Malosčah, Anton Hobel, roj. 20. I. 1927, padel 26. XI. 1944, pokopan v Malosčah. — Junaško ste prestali neizprosen boj, pojila vaša kri je zemljo, ki vas krije, zdaj delež bode vaš, mir božji in pokoj, na nebu svetla luč nebeška naj vam sije. Tukaj pričakuje dan vstajenja njih tovariš 2ovnir Ignac, padel februarja 1941, star 32 let, doma pri Celju. Lahka naj mu bo naša zemlja.“
Zveza koroških partizanov je letos tudi na tem pokopališču postavila nov nagrobni spomenik padlim partizanskim junakom. Prav tako je bil tudi v Maloščah postavljen nagrobni spomenik, ki nosi zapis o padlih sinovih Rojakove družine.
KOT ŽRTVE SO PADU V BORBI ZA NASI
šopek rož ter darilo in jima s tem pokazali, da njuno delo v društvu še ni pozabljeno. Še dobro se spominjamo lepega glasu žene Marije, ki je več kot 40 let pela tudi v cerkvenem pevskem zboru.
Slavljencema njunemu jubileju sicer nekoliko pozno, a vendar iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let.
Ker je v življenju že tako, da je ob veselju vedno spet navzoča tudi žalost, še poročamo, da je umrl Vincenc Kovačič iz Ovčne. Huda bolezen v grlu mu je skrajšala življenje. Pred nedavnim smo ga spremili na njegovi zadnji poti in položili k trajnemu počitku na domačem pokopališču v Ločah. Veliko število žalnih gostov je pokazalo, da je pokojni med nami bil zelo priljubljen.
Cenci, tako smo ga klicali domačini, je bil prijatelj našega domačega prosvetnega društva in vnet sodelavec naše igralske družine. Zato nam bo pokojni Cenci ostal v trajnem spominu.
Žalujoči ženi in sinu izrekamo naše iskreno sožalje.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BR
ALI JE TO TOLERANCA?
Ko sem pred nedavnim v soboto dopoldne odprla radijski sprejemnik, da bi prisluhnila slovenski oddaji voščil, je bilo spet enkrat tako, da sem namesto domače besede slišala le neko nemško pridigo — torej spet nek prenos. Da je ta »posebna pobožnost" trajala kar do tničefrt na deset, omenim le mimogrede. Ta nenavadni pojav pa je ipri našem slavnem „ORF"-u
zadnje čase — lahko rečem — že kroničen. Vedno spet se poskuša, da bi nam na lep način odtrgali čim več od že itak tako pičlo odmerjenega časa.
Da se s tako »toleranco" ne mo-v programu ena ura namenjena remo strinjati, je razumljivo. Ce je slovenski oddaji in je ravno ta ura uporabljena za nemški program, recimo, ker je pač kak važnejši »prenos", potem se mi zdi, da bi moralo biti popolnoma jasno, da se ta oddaja, namenjena Slovencem, oddaja toliko kasneje, torej po reportaži ali kakršnikoli prekinitvi.
Sploh pa bi me zanimalo, kdo te spremembe pravzaprav predlaga, kdo to odobri, skratka, kako pride do teh »nepredvidenih ovir".
Poudariti pa hočem še, da moramo tudi Slovenci plačevati iste davke, se držati naših dolžnosti v vsakem oziru, kot naši nemško govoreči sodeželani. Zato zahtevamo tudi pravice, katere nam gredo!
Štular Pavla, Šmihel
Koroška dijaška zveza Celovec vcb! na igro
DNEVNIK ANE FRANK
v nedeljo 15. novembra 1970 cb 14. uri pri llgu v Kazazah in ob Vi8. uri zvečer pri Šoš-tarju v Globasnici.
Ljubitelji slovenske kulturne dejavnosti prisršno vabljeni!
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Na veliki mizi sta imela razprostrte specialke, na tleh pa reliefno maketo Cerknega. Vse je bilo kakor v naravi. Reka, ceste, uličice, hiše in kasarne. Celo steze, ki so peljale k mestu, so bile vrisane. V naselju so bili objekti zaznamovani z različnimi znaki v rdečih, zelenih, modrih in rumenih barvah. Razpravljala sta o važnih stvareh, zato sta imela zagrnjena okna, vrata zapahnjena, na koncu hodnika, ki je vodil v sobo, pa stražarja.
Major Wolf se je zleknil v naslanjač in sproščeno stegnil noge. Nasmehnil se je in prižgal cigareto.
»Všeč mi je, stotnik, da sem vas s vojo idejo, ki se je rodila tisti dan, ko sva se sprehajala po tem zanikrnem gnezdu in ogledovala kasarniško kulturo seksualnih simbolov, tako zelo navdušil."
»Vaša misel je vredna zaupanja, gospod major, čeprav je dokaj drzna in nevarna. Je pa izvedljiva. Seveda ne z vsako vojsko," je pomenljivo poudaril stotnik in nagnil kozarec.
»Kniecke, štejem vas za prijatelja. Kot vojaka vas zelo spoštujem. Povejte mi iskreno, kaj tvegamo z izvedbo te naloge?!"
Kniecke se je zarežal: »Lahko mi verjamete, svoje ljudi imam preveč rad, da bi jih izpostavil velikemu tveganju. Morda bomo pobili osemdeset partijskih funkcionarjev lin kakih dvajiset ljudi od zavarovalne enote. To se pravi sto ljudi. Svojih ljudi bomo pa izgubili kvečjemu deset. Torej bomo v razmerju enega za deset.
Naše žrtve 'bodo gorski lovci, njihove pa organizatorji, aktivisti, ti ljudje pa imajo drugo težo, če primerjamo, ali ne, gospod major."
»Imenitna primerjava, Erich. To presega vojno strategijo. Čudovito napredujete. Tudi če uspemo z večjimi žrtvami, petdeset proti sto, ije to razmeroma še vedno dobro
obrestovana žrtev. Lepol Na to lahko pijeva," ije dejal Wolf in natočil dva kozarca.
Trčila sta in se zasmejala. »Pijva na medvedovo kožo, čeprav je medved še v hosti! Saj tudi izzivati usodo nekaj pomenii. Veste, Stotnik," je nadaljeval Wolf, »mnogo mi je do tega, da ta napad uspe. Lahko vam zaupam, da toliko kot še nikoli. Dolge mesece sem ga pripravljal in sedaj je končno prišel pravi trenutek. Zelo sem se zameril nekaterim v vrhu. Tožijo me pri generalu in vse do centrale v Berlinu. Zdaj vlačijo na dan neke nepomembne malenkosti iz maje preteklosti. To veste, da nisem bil od prvega dne pripadnik rjavih srajc. Saj se nikdar nisem kaj posebno zanimal za politiko. Potem ženske. Samovolja. Izkoriščanje položaja. Nekaterim je celo moja strankina pripadnost sumljiva. Imam nekaj močnih nasprotnikov, za katere niti ne vem, koliko tehtajo. Tveganje spopada z močnejšimi, dragi moj Erich," je zavzdihnil Wolf, »pa je zgodovinsko dejstvo. Predvsem zaradi posledic. Posebno v našem sistemu, kjer se človeka ne tehta po pameti, še manj pa sodi po delu. To je džungla, kjer vsakdo preži na vsakogar in nikdar ne veš, kdo in kdaj ti polaga polena pod noge ali celo zanko za vrat. Med nami so nevarni prasci, ki imajo polno trebuhe zavisti in glave zalite z neumnostjo, pomešano z zlobo. Načelno ise Sicer ne bojim zlobnih ljudi, še manij pa neumnih, ne glede na njihove položaje. Toda kadar je zloba povezana z neumnostjo in da vreča, ki vse to vsebuje, čepi na visokem položaju, je situacija nevarna. Vidite, zato hočem uspeli prav s to dikcijo, da dokažem puhlost njihovih glav in da jim kasneje lepo po vrsti polomim vratove. Seveda pa jih moram prej odkriti, ker smo navidezno vsi prijatelji."
»Občudujem vas, gospod major. Vi ste v spopadu z vsemi."
»Na žalost, tolaži me samo to, da politike ne jemljem preveč resno. To me zabava do neke mere. Vleče me vse, kar je na kocki. Sicer bi že zdavnaj vse skupaj poslal k vragu."
Stotniku so od občudovanja in pijače sijale oči. »Od vas se nenehno učim strategije, taktike in psiholoških trikov."
Wolf je bil polaskan. Vedno, kadar ga je kdo pohvalil, je prav rad povedal katero od svojih misli. Zato je dejal: »Poslušajte, Erich, mdja metoda je delo brez vzorca. Vsak spopad, tudi moderna vojna, je oblika elementarnega boja, stara kakor človeštvo, ali še bolje rečeno, kot živa bilja. Sicer jo obnavljamo in izpopolnjujemo v finesah. V našem obdobju je podprta z dosežki moderne tehnike, kar daje procesu večjo širino v prostoru in dinamiko v premagovanju časa. Ce se vrneva na najin primer in ga osvetliva, stoji v vsaki akciji v prvi vrsti problem cilja in merjenje obojestranskih sil. Vsa umetnost spopada je nadalje v odkrivanju šibkih točk, v prikrivanju cilja in lastnih sil in v prevari glavnega udorca. Seveda je treba upoštevati tudi rezerve, ki so lahko predvidene ali slučajne. To je stara strategija, ki se je je boljševik Lenin poslužil za Izvedbo svoje prekucije. Veste, jas sem precej prebral od komunističnih vodij, ki smo jih svoj čas imeli v precepu. Možje niso neumni.
Tako, dragi Stotnik, najin podvig bo pravi partizanski napad. Udar majhne, izbrane elite spečega velikana. Upam, da jih prevorimo enkrat tako, kot so oni nas preverili že neštetokrat in nos še bodo. To bo večji uspeh, kot ga doseže lahko draga in zamudna ofenziva," je dejal Walf, zvrnil kozarec ruma in se spočil.
»Gospod major, to bo udarec, od katerega si ne bodo opomogli. Možnost je enkratna in idealna. Osredotočili so
iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih listov — iz drugih
Friedhofsfriede
Vprašanje ob 10. oktobru 1970 na Koroškem
Dopisnik dunajskega dnevnika „Die Presse“ je svoje poročilo o plebiscitnem slavju končal z ugotovitvijo, da je pokazalo »podobo nacionalnega navdušenja, kakršna je v drugi republiki precej nenavadna". — Avstrijci so se torej odločili, da proslavijo uspešni boj pred pol stoletja proti politični osamosvojitvi slovenskega dela Koroške skupaj z drugimi Slovenci, da poveličajo zmagoviti boj gosposkega naroda za državno mejo na Karavankah — z »nacionalnim navdušenjem". Tako so se odločili in dali razumeti drugemu, v deželi domačemu narodu, da je tudi zdaj, ko je minilo že pol stoletja, še vedno grešen in nezaželen vsiljenec, če se ne odreče samemu sebi. Zelo veliko so s tem povedali tudi nam, njihovim državnim sosedom.
Zdaj je prepozno rotiti zdravo pamet, trkati na čut pravičnosti, Sklicevati se na visoka načela Združenih narodov ali pa vsaj na preprosta pravila lepega obnašanja in človeške obzirnosti. Je pač tako, da ima nacionalizem svojo logiko in da je, kakor je že zdavnaj spoznal Jakob Burkhardt, oduren, tudi če je oblečen v frak in z belimi rokavicami.
»Pol stoletja je minilo od tega spomina vrednega dogodka, ki ni bil zmaga nacionalizma, ampak demokracije," je zapisal v slav-
nostni publikaciji predsednik avstrijske republike g. Franz Jonas. Deželni glavar g. Hans Sima se mu je prav tam pridružil: »Ljubezen do domovine, požrtvovalnost in izrazito demokratična miselnost so pred 50 leti ohranili enotnost Koroške... Ta pomembni primer uresničitve demokratične pravice nekega ljudstva (eines Volkes) do samoodločbe, bi bil lahko tudi današnjemu svetu vzor in spodbuda." — Zelo lepe besede o koroškem plebiscitu, a sprejemljive samo, če bi jih avstrijska državnika izustila kot neomajno zahtevo po uresničevanju zmage demokracije danes, vsaj danes, po petih desetletjih, ne pa kot nekakšno ugotovitev zgodovinskih dejstev pred pol stoletja in dejstev iz vsakega teh minulih let posebej. Ob dejstvih prav okrog 10. oktobra 1970 pa lahko rečemo le, da so takšne trditve manj projekcija neke današnje lepe želje nazaj v preteklost, ker so v resnici bolj vzdrževanje neke zgodovinske legende, nekega v čisto določenih razmerah oblikovanega mita, ki naj ideološko tudi še naprej krepi nepretrgano vztrajanje v teh razmerah.
Dve temeljni pravili so postavili današnji vladajoči dejavniki na Koroškem tudi za prihodnost: obsolutna nedotakljivost plebiscitne mitologije, to je prvo; Koroška ne sme biti omadeževana s slovenskimi krajevnimi napi-
si, to je drugo. Skromni poskus srednješolske organizacije neke velike avstrijske stranke, da bi opredelila kritično 9tališče do plebiscitne mitologije (drznila se je vprašati, zakaj ne bi kot praznik slavili raje 9. maj, dan osvoboditve Avstrije z zmago nad nacizmom, dan, ki bi ob njem lahko priznali tudi prispevek koroških Slovencev k tej zmagi; in vprašali so še, ali morda prenekaterniki tedaj pravzaprav niso želeli biti osvobojeni), je povzročil pravo ihto kaznovalnih ukrepov, razpust, (pozneje zaradi ugovora dunajskih dijakov menda preklican), izključitev slovenskih članov ali pa vsaj prepoved, da bi prevzemali v društvu odgovorna mesta. Res, zmaga izrazito demokratične miselnosti, požrtvovalnosti in ljubezni do domovine! In ko so se 10. oktobra 1970 prikazala na tablah z edino priznanimi nemškimi krajevnimi napisi ponekod na dvojezičnem podeželju napleskana tudi domača slovenska imena, je vsa Koroška, sodeč po pisanju tiska, demokratično medlela od ogorčenja nad takšnim omadeževanjem njenega nikakor nacionalističnega obraza. — Ob prozorni provokaciji (premazanje in poskus miniranja nekega spomenika pri Borovljah iz bojev proti Jugoslovanom) pa je koroški tisk demokratično, ne da bi kar koli bilo dokazano, s kolom kazal na slovenske študente, celo s polnim imenom posameznika! In še. V slavnostnem sporedu so razkazovali transparente, usmerjene proti zadnjim ostankom dvojezičnega šolstva. In transparente celo proti gospodarskemu sodelovanju z Jugoslavijo. — Kaj so 10. oktobra 1970 v resnici proslavljali, je končno čisto neprikrito povedal v govoru na celovškem Novem trgu upokojeni major Franz Xaver Kohla — prav za to priložnost so po njem imenovali neko ulico v Celovcu — ko je pozival mladi rod, naj prevzame zastavo starih bojevnikov iz 1. 1919. Ali morda zato, da bi se bojevali proti nacionalizmu in za demokracijo? Ne! »Varujejo naj »narodnost tostran in onstran Drave!". Da ima v mislih nemško in ne kako avstrijsko narodnost, je’ vsakomur kazal s šopkom hrastovega listja, ki ga je imel pripetega na suknjiču. Varovati vladajočo večinsko nemško narodnost proti koroškim Slovencem, to je že več kot sto let staro, napadalno, germanizatorsko geslo.
V prvem desetletju po plebiscitu so koroški socialdemokrati odklanjali, da bi sodelovali pri plebiscitnih proslavah, ker so videli, da leto za letom netijo nov ogenj narodnega sovraštva, proti Slovencem, seveda. In danes? Ali je to tisti napredek, ki ga je prinesla druga republika? Ena razlika od tedaj pa gotovo je. Od leta 1955 naprej velja pogodba o obnovitvi samostojne in demokratične Avstrije, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija. In ta pogodba ne vsebuje samo člena 5, ki potrjuje staro državno mejo, ampak tudi člen 7, ki govori o pravicah, ki jih je Avstrija dolžna zagotoviti slovenski manjšini na vsem njenem podedovanem ozemlju in to brez poprejšnjega pogoja kakih novih germanizatorskih procedur, ki jo hočejo »demokratično" zdecimirati. In v tem členu je zapisan tudi peti odstavek, ki prepoveduje v Avstriji in na Koroškem vsakršno dejavnost organizacij, ki meri na to, da jem-
Es ist alles so schon in Karnten: ein fried-iiches Zusammenleben des Mehrheitsvolkes mit der Minderheit. Aber man braucht nur cin bif|chen am Fcssadenlack zu kratzen, und schon brockelt er ab. Dahinter wird offenbar: Deutschnationalismus. Slov.enenhafj, Intole-ranz. Solange die slowenische Minderheit auf ihrem Bauernhof ihre Sprache spricht und dort langsam zugrunde geht, weil sie sich nicht emanzipieren kann, sagt niemand et-wos. Denn so soli es sein. Doch kaum geht die Minderheit aus dieser Resignation he-raus, da blasen gewisse Kreise (iaut »Kleine Zeitung" „weite Kreise") der Karntner Be-volkerung zum Kampf: Minderheitenfeststel-lung! Sinnlosigkeit der Aktionen! (Anm.: In der Sowjetunion, aber nicht nur dort, stem-pelt man ungemutliche Intellektuelle zu Ir-ren.) Keine s!owenische Fabrik! Der Antikom-munismus wird zu Hille geholt. Die Staats-polizei wird in Bewegung gesetzt. (Anm.: Dalj am 10. Oktober NS-Orden aus der Schubladc geholt werden, und diese so manche Brust zierten, darum kummert sich die Polizei nicht.) So wird es kommen, dal; es in Karnten keine Slowenen mehr geben wird. Dann wird Friede sein: Friedhofsfriede. Und Kdrnten wird um vieles armer sein. Aber vorher wird es keinen Frieden geben. Denn »es gibt keinen Frieden ohne Gerech-tigkeit" (Martin Luther King).
Walter Watzl, Klagenfurt
(Kleine Zeitung, Nr. 251, 4. 11. 1970)
lje slovenskemu prebivalstvu njegov narodnostni značaj in pravice. Ali ne bi bilo treba dogodkov ob 10. oktobru 1970 pogledati tudi s tega vidika?
Zdaj, ko je polstoletnica plebiscita mimo — dejali so: samo še tokrat potrpite, potem bo bolje — je čas, da vprašamo: Kaj hoče Avstrija storiti, da se izpolnijo obljube Slovencem, dane pred plebiscitom, obljube o varovanju njihove narodnosti, in sicer storiti z vidika dejstva, da jih je zadnje štetje v monarhiji naštelo 65.661, zadnje štetje v drugi republiki pa le še 25.472? Ali bo uradna Avstrija končno opustila razdvajanje slovenskega jezika v „slowe-nisch" in „windisch“, metodo, ki jo je vpeljal nacistični režim pri štetju leta 1939? Kaj hoče Avstrija storiti, da bodo brezpogojno izpolnjena določila čl. 7 v celoti? In še posebno, kaj hoče storiti, da bodo v okviru sistema, ki ga je ustvarila, potem ko je odpravila obvezno dvojezično šolo, deležni vsi otroci na dvojezičnem ozemlju vsaj osnovnega pouka v svoji materinščini in sicer storiti z vidika dejstva, da je šolska oblast še leta 1949 ugotovila, da je na tem ozemlju 6.733 učencev s slovensko materinščino, v sedanjih razmerah pa jih je skromnega slovenskega pouka deležno le Okrog 1500? In tudi posebno, kdaj bodo vsi kraji na dvojezičnem ozemlju končno dobili poleg nemških tudi slovenske krajevne napise in bo raba slovenskih krajevnih imen zagotovljena tudi v uradnem občevanju (uradi, sodišča, pošta itn.)? Torej, kaj in kdaj?
)anko Pleterski (Delo, M. 297, II. 10. 1970)
Ortstafeln ururden zweisprachig gemacht
Viel Aufregung verursacbte die slouieniscbe Beschriftung verschiedener Ortstafeln mit der slozvenischen Ortsbe-zeichnung, die in der Nacht zum 10. Oktober und nun ivieder erfolgte. Diese Be-schriftungsaktion erfolgte nicht nur bei den Ortsein-fahrten nach Klagenfurt, son-dern auch in Villach, Fer-lach, Rosegg, Eberndorf, Vol-kermarkt, Bleiburg und Glo-basnitz. Die Beschriftung erfolgte mit Schablone und Lackspray. Nun donnert es schrecklich. Gegen die „ndcht-lichen Schmierer“ wird or-dentlich vom Leder gezogen. Eigenartig an dieser Empo-rung ist der Umstand, dafl man kein Wort des Protestes las, als in der Nacht zum 10. Oktober die NPD Burgers sehr breit plakatierte, und durchuiegs an offentlichen Einrichtungen, wie Telefon-hduschen (innen und auflen), Briicken, ‘Transformator en, VPerkzcughiitten und Sand-kdsten der Straflenverzval-tung und so iveiter.
In den Orten, wo die Ortstafeln verandert wurden, sind auch Flugzettel verbreitet vjorden, die diese Aktion be-
griinden. Hdtte man Ortstafeln — wie im Staatsvertrag vorgesehen — von Amts we-gen zzveisprachig gemacht, wie dies in Siidtirol iiblich, ware alle Aufregung unter-blieben... In den Behorden gibt es Leute, die ernste Sor-gen haben, die sie bei Haken-kreuz- und NPD-Schmier-aktionen noch nie zeigten.
„Celovec“
Die Vorbereitung und Durchfiibrung des 10. Okto-bers in dieser 'aufgeblasenen Art fiihrte auch dazu, dafl sich auf slozvenischer Seite offenbar junge Leute fanden, die sich auf den Schwanz ge-treten fiihlten (wer rvundert sich, man trat doch recht krdftig) und sich zu riihren begannen. Schon unmittelbar vor dem 10. Oktober wur-den — wie gemeldet — Orts-namenschilder im Rosen- und Jauntal auch mit der slowe-nischen Ortsnamenbezeich-nung versehen, was im Sinne des Staatsvertrages ohnehin schon langst von der offentlichen Hand hdtte durchge-fiihrt zverden miissen.
In der Nacht zum Natio-
nalfeiertag haben, so ging es Montag von Mund zu Mund, die Ortstafeln an den Ein-fahrtstraflen zu Klagenfurt den Zusatz „Celovec“ erhal-ten. Polizei riickte aus, um diese „Slowenisierung“ wie-der riickgdngig zu machen, um nicht 70.000 Klagenfur-ter zu beunruhigen (so horte man es). Ob sich die 'Kla-genfurter vuirklich so rasch beunruhigen lassenf Es zvissen doch zu viele, dafl solche Aktionen ihre Wurzeln in der monatelangen (betont antislo-zvenischen) Vorbereitungsar-beit fiir den 10. Oktober haben.
Beide Teile sind Karntner. Wie man aber in den Wald hineinruft, so hallt es zuriick, diesmal aber nicht in dersel-ben Sprache. Wenn in der gleichen Nacht zum Natio-nalfeiertag Flugbldtter in Klagenfurt gestreut zvurden, auf denen die Erfiillung der Best imrnung des Artikels 7 des Staatsvertrages verlangt wird, so sehen wir doch, dafl es an den Behorden, an der Regie-rung liegt, das zu geben, was sie noch schuldig sind.
Volksvvillo, Klagenfurt, Nr. 248, 28. 10. 1970
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
svoj najboljši politični kader kakor čredo ovac in jih pustili v staji brez pastirjev in psov čuvajev. Zato vam predlagam, da krstiva to najino akcijo s šifro /volčji pokol'.” »Imenitno, Krviecke. Razmišljal sem o imenu in ta vaš predlog je zadel žebelj na glavo.”
»Priznati vam moram, major, da je H-8 imeniten agent, stara šola, kot ste večkrat dejali. Brez njegovih podatkov si ne bi upal vdreti v to rdečo prestolnico. Le nekaj me zanima, če se lahko zanesemo na razporeditev brigad. Saj razumete, vsaka sprememba je za nas lahko vzrok polomije. Vedno sem opravičeval igro s svojo glavo za svoj račun. Tu pa gre za mnogo ljudi.”
Major ga je prekinil: »Bežite no! V naši praksi se nenehno igra s tujimi glavami za svoj račun, če je vse v redu, in za tuj račun, če je kaj narobe! Na njegove podatke se zanesem. Ni slabih agentov v dobrih rokah! In tudi dobri agenti niso dolgo časa živi v slabih rokah. Samo poglejte njegove podatke: to spravi skupaj samo vojaško izobražen in močno domiseln človek. To ni fantazija papagaja, kot jo pri nas srečujemo. Zato ga bom čuval, ker ga bom rabil še za važnejši podvig. Moj Kniecke, če nama le uspe ta svinjarija! Zato ne bi bilo napak, če nekoliko osveživa spomin in ugotoviva, če sva 'kakšno malenkost prezrla. V našem delu odločujejo malenkosti. Zato sem malikovalec nepomembnih drobnarij."
Sklonila sta se nad mizo in pregledovalo položaj partizanskih brigad In bataljonov, razporejenih po hribovju okoli Cerknega.
»Včasih se mi zdi vaš načrt nor. Nisem vas mogel razumeti, zakaj nismo udarili tiste dni, ko so napadali na Gorenjskem."
»To bi bilo res neprimerno. Uspavajo se le takrat, kadar so brigade okoli rujih. Ko odidejo, pa so budni kakor I
zajci. Ne bi jih presenetili. Prav gotovo bi nam jo že po prvih strelih pobrisali."
Potem sta proučila podatke kaplana Piškurja in njegove skupine.
»Kako ocenjujete delo teh ljudi, gospod major?" se je zanimal stotnik, ki se je spomnil na prestrašenega, bledoličnega 'kaplana.
»Za to zadevo je bilo nekaj uporabnega. Drugače pa sem sit njegovih neumnih belogardističnih čenč. Ta človek ni iskren. Kot vsi belogardisti, tudi on vodi dvojno knjigovodstvo. Komaj čaka, da bi se nam pod nogami vdrlo in da bi se spajdašil z Anglosasi. Zoprno mi je vse, kar diši po Rimu, farjev načelno ne maram, čeprav se jih poslužujem. Ta bledolični, perverzni oznanjevalec praznih besed pa mi je zoprn. Volčji pokol bo dvignil prah. H-8 bo v veliki nevarnosti. Takoj bodo prišli na to, da je po sredi izdaja. Iskati bodo krivce. Da bi prikril delovanje H-8, sem se odločil, da bom kompromitiral Piškurjeve belogardiste. Naj se žrtvujejo za Kdstusa kralja. Lepo jim bo v nebesih, nam pa na zemlji."
»Čudovita kombinacija," je dejal stotnik. »Naj jih po-strele, škode ne bo nobene. Komunisti se bodo potolažili, mi pa bomo med ljudstvo vrgli parolo, da pobijajo duhovnike."
»Bistro mislite, Kniecke! Ljudi je treba zmesti. Komunistična revolucija jih vleče za sobo kakor velika voda. NOČ IN MEGLA naj bosta na vsakem našem koraku," se je pritajeno nasmehnil Walf. V roke je prijel nož in se z njim igral.
»Sijajna poteza, gospod major! Ze takrat, ko ste ga zasnubili, sem zaslutil, da pripravljate zanj nekaj podobnega. Prosil bi vas, da bi zavarovali kurirko, 'ki mi je nosila obvestila. To dojemljivo dekle so Italijani naučili marsikaj
koristnega. Ne samo v postelji, seveda! Pravzaprav je na pol Italijanka, ker je bil oče Napoliitanec. Pri njej sem spoznal, da je mešanje ras učinkovita zadeva!"
»Nepoboljšljivi ste, Erich! Kaj, če bi general vedel, kako ste pokvarili svoj arijiski smisel za pravoverno parjenje."
»Razumite me, gospod major. Vedno sem se ravnal po vaših nasvetih. Večkrat ste mi rekli, da je treba agenta, žensko, navezati nase z dušo in telesom. To je kaj skromna hvaležnost za vse, kar tvegam."
Wolf ga je prekinil: »Važnejše se je polastiti duše."
»Res je, toda z dušo ne moreš v posteljo."
»Kaj pa, ali ste pozabili stotnik, da gre navadno telo za dušo tudi v posteljo," se je zasmejal Wolf.
Tudi stotnik je prasnil v smeh.
»Samo to vam povem, da za to vrsto uspehov ne boste dobili viteškega križca. Red hlačne podveze pa pri nas ni v modi! Dobro, če nama vse uspe, bom zaščitil vaše seksualne interese. Tudi vam bom na uslugo takrat, kadar boste pomoči najbolj potrebni."
»Hvala vam! — Včeraj je prinesla obvestilo, čaka me v stanovanju. Lahko jo boste videli in presodili moj okus."
»Me veseli. Privoščim vam ijo od srca. Nisem med tistimi, ki zaradi tega, ker sami ne morejo ali nimajo, ne privoščijo drugim."
»Res je," je dejal stotnik. »Že nekaj ur neprestano bistriva duha in delava telesu silo. Prav bi bilo, da bi nekaj pojedla."
»Nimam nič proti, čeprav ne čutim lokote nikdar, kadar me prežarja neka ideja ali sem zmenjen z kakšno imenitno žensko."
»Ne glede na to. Tako redek gošt ste in postregel vom bom z vsem, kar premorem."



mm
r \A
Hudobna mačeha in dobra pastorka
Hudobna ženska primoži s svojim revnim možem majhno deklico z imenom Marica. Potem dobi še eno hčer, ki jo ljubi in goji bolj kot svoje oko. Pastorke pa, ki je bila dobro in prelepo dekle, kar ne more niti s krajem očesa videti. Zato jo preganja, muči in mori; da bi jo prej ugonobila, ji meče najslabše ostanke jedi in še to kakor psu. Celo kačjega repa bi ji dala jesti, če bi ga imela; in namesto v posteljico jo pošilja spat v staro korito.
Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem tem dobra in potrpežljiva in da lepše raste kot njena hči, misli in misli, kako bi našla vzrok, da bi sirotico spodila od hiše, in si izmisli tole:
Nekega dne pošlje svojo hčer in pastorko volno prat; hčeri da bele volne, pastorki pa črne in ji strogo zažuga: „Če mi te črne volne tako belo ne opereš, kakor jo bo moja hči, mi ne hodi več domov, sicer te bom iztepla od hiše!" Uboga pastorka milo joče, prosi in govori, da ji tega ni mogoče storiti, ali vse je zaman. Ker vidi, da ni milosti, oprta volno in gre jokajoč za po pol sestro. Ko prideta na vodo, razprti ta svoja bremena in začneta prati. Kar se jima pridruži od nekod belo, lepo dekle in ju pozdravi: »Dobra sreča, prijateljici! Ali vama je treba kaj pomagati?" Mačehi-na hči reče posmehljivo: »Meni ni treba pomoči, moja volna bo takoj bela, ali tale volna naše pastorke ne bo kmalu." Nato stopi tuje dekle k žalostni Marici, rekoč: Daj! Bova videli, če se bo dala -ta volna belo oprati?" Obe pričneta zdaj mencati in prati in hipoma se črna volna beli kakor mlad sneg. Ko opereta, bela prijateljica spet nekam izgine. Ko mačeha vidi belo volno, se čudi in jezi, ker nima vzroka preganjati pastorke.
Nekoliko časa zatem pride huda zima in mraz. Hudobna mačeha še zmeraj misli, kako bi zatirala nesrečno pastorko. Zdaj ji zapove: »Vzemi košek in odpravi se v goro, tam mi naberi zrelih jagod za novo leto! Če mi jih ne prineseš, je bolje zate, da ostaneš na gori." Sirotica Marica milo joka, prosi in govori: »Kako naj reva zdaj v tej ostri zimi dobim
zrelih jagod?" Ali vse zaman — vzeti mora košek in iti.
Ko hodi vsa objokana po gori, jo sreča dvanajst junakov, ki jih lepo pozdravi. Oni prijazno sprejmejo pozdrav in jo vprašajo: »Kam gaziš, ljuba mala, tako objokana po snegu?"
Deklica jim vse lepo pove.
Junaki ji reko: »Mi ti hočemo pomagati, če nam veš povedati, kateri mesec vsega leta je najboljši?"
Marica reče nato: »Vsi so dobri, toda mesec sušeč (marec) je najboljši, ker nam prinaša največ upanja."
Junaki so bili z odgovorom zadovoljni in reko: »Le idi v to prvo dolinico na prisoje, ondi dobiš jagod, kolikor te je volja." In res prinese mačehi za novo leto poln košek najlepših jagod in pove, da so jih ji pokazali junaki, ki jih je srečala na gori.
Nekaj dni pozneje, ko je huda zima odnehala, reče mati svoji hčeri: »Idi tudi ti v goro po jagode, morda dobiš tiste junake, da ti dajo kakšno srečo, ko so se že naši umazani pastorki izkazali tako čudovito dobrotljivi."
Hči se ošabno obleče, vzame košek in odskaklja veselo v goro. Ko pride tja, res sreča tistih dvanajst junakov, ki jim napuhnjeno reče: »Pokažite mi, kje rasejo jagode, kakor ste pokazali naši pastorki."
Junaki reko: »Dobro. Če uganeš, kateri mesec vsega leta je najboljši?"
Ona hitro odgovori: »Vsi so hudi, mesec sušeč pa je najhujši."
Po teh besedah pa se vsa gora hipoma pooblači in vse nevihte udarijo nanjo, da je komaj prisopihala domov. Ti junaki so bili dvanajsteri meseci.
Medtem se dobrota in lepota psovane pastorke razglasi daleč po deželi in mlad, pošten in bogat gospod sporoči njeni mačehi, da pride ta in ta dan s svojim spremstvom pastorko snubit za ženo. Mačeha, ki je siroti zavidna, ji o tem ne zine niti besedice, ampak misli s to srečo obogatiti svojo hčer.
Ko pride napovedani dan, spodi brezvestna mačeha svojo pastorko zgodaj v korito spat.
Nato očisti hišo, pripravi večerjo, našopiri svojo hčer, kolikor jo največ more, in jo posadi za mizo s pletilom v rokah. Nato se pripeljejo snubači, mačeha jih prijazno sprejme, popelje jih v hišo in jim govori: »Tukajle je moja mila pastorka." Ali kaj pomaga, ko so imeli v tej hiši petelina, ki prične na ves glas in brez prestanka peti:
„KuJku-ri-ku, lepa Marica v koritu!
Ku-ku-ri-ku, lepa Marica v koritu!"
Ko snubači zaslišijo in uganejo petelinovo petje, vele naj jim privedejo pravo pastorko iz korita. Ko jo zagledajo, se ne morejo dovolj načuditi njeni lepoti in ljubeznivosti ter jo še isti večer odpeljejo s seboj. Hudobna mačeha in njena hči pa sta ostali osramočeni pred vsemi ljudmi.
Marica je bila s svojim možem in z vso svojo hišo srečna do visoke starosti in umrla je lahke smrti — ker ji je bila vila prijateljica in vsi meseci prijatelji.
Slovenska narodna pravljica
POVODNI MOŽ
v Blejskem jezeru
Nekega večera v mraku — slo let bo že tega — se je drvar Matevž Santovec vračal z dela- v hosti. Njegova hišica je stala bolj na samem na vzhodnem bregu jezera, v Želečah. Pot do nje kajpada ni bila današnja široka cesta, ampak navaden ‘kolovoz, zavarovan proti jezerski strani z n-izkim zidom.
Prav tod je ta večer korakal Matevž, ko ga je neznan glas ogovoril:
»Lačen sem!"
Drvar se ozre za glasom in zagleda temno postavo, ki se vzdiguje iz vode. V hipu ga spreleti: saj to -je povodni mož! Z roko seže samogi-bno v torbo, kjer mu je še ostal kos kruha od južine. Takrat pa mu povodni mož ukaže:
»Pa semle na zidec položi kruh! Če mi ga daš v roko, bi ti jo lahko odtrgal, tako sem močan."
Drvar Matevž molče izpolni naročilo, povodni mož popade kruh in pravi:
»Ostani nekoliko tukaj in glej po vodi! Če bodo prišle na vrh -bele pene, me počakaj, da se vrnem in ti poplačam dobroto. Če boš pa videl krvave pene, me nikar ne čakaj!"
Vtem se je povodni mož potopil, drvarja Matevža pa je šele zdaj, -ko je ostal spet sam, pošteno stresel strah. Nič ni čakal belih ali krvavih pen, ampak se je kar pognal proti domu, kolikor so ga noge nesle.
<XXXXX><X><><><><><><X><><>O<X><XX><X><0><
MUHASTI DEKLAMATOR
Ko zjutraj pozno spat gremo, zvečer pa zgodaj vstanemo, reči prečudne zre uho, strmeč posluša nam oko, najtepšl vonj puhti kopriva, pod piščeta se koklja skriva.
Pastirja žene ovca past, denar pa gre tatove krast. Teliček dekli da sena, napajat hlapca vol pelja.
Očetu čevlji so otekli, ker v vodi so se mu opekli.
Zdravilo brž po dečka gre, da čevelj v nogo spravi se.
Grah brata mora zbrati, kosilo teto v skledo dati, hči hišo vzame si v roko, pometa metlo urno z njo.
Kolo očeta bo na voz dejalo, bo danes ga proso vsejalo. Možje so na otroškem vrtu, učenci pa so vsi zaprti, ker v šoli mirno so molčali in vse naloge preveč znali.
Otroke zmaj na nitko dene. visoko v zrak jih veter žene. Zanjica bo že skoraj zrela, pšenica jo bo kmalu žela.
To bo jih snopje s cepci bilo, mlatiče urno omlatilo!
Potem pa žito v mlin neso, da zmelje mlinarja drobno. Vzemo zdoj mati kruhek v roke, reko mu: »Moje snej otroke!" Tako je bilo in bo spet, kadar narobe bo ves svet.
Oton Župančič
<>o»>c><c>o<>o<x><><><x>o<>o<>o<xxx><><>ooo<x>
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Čez čas je stotnik nanosil polno mizo jedil in še dve buteljki dragega vina.
»To vino sem hranil prav za vas. Vaš obisk je zame doživetje."
»Verjamem vam, Erich. Zelo sem vesel, da -me nekdo z veseljem sprejema, ker se me ljudje navadno boje. To pa povzroča v človeku poleg ugodja tudi neugodje, včasih pa občutek osamljenosti. Veste, jaz imam mnogo opravka s hinavci in strahopetci. Zato mi je delo z vami, trontnim ofioirjem-operativcem, velik užitek. Dajete mi ideje, obenem pa preizkusiva ključe za izvedbo. Ne glede na vojno, je težko živeti v družbi, kjer je že nekaj desetletij v ljudeh strah pred resnico trajno prisoten. Med nama rečeno, v sistemu, ‘kjer se vse giblje in živi samo od povelj, nekoč mora priti do krize, če ta povelja niso res genialna. Pustiva to, da ne bova zašla predaleč. Omenil sem to le zato, da bi razumela uspehe naših nasprotnikov v tej deželi. Ker so vsi povezani in vsak dela samostojno, so tudi hitri in učinkoviti. Temu sem prilagodil delo svojega oddelka. Popolna prilagoditev situaciji je rešitev. Ne da bi branil staro, ustvarjam novo. Kolikor je to v mojih močeh, seveda. Poslužujem se metod, ki so v modi pri nasprotniku, s korakom naprej. Seveda moraš biti o stvari dobro poučen."
Kniecke je odprl steklenico penečega se vina, natočil In nazdravil gostu.
»Sieg heill" Trčila sta in popila stoje drug drugemu na čast in slavo.
Ko sta sedla, si je glede na izredno dobro majorjevo voljo stotnik Kniecke drznil iti še malo dlje. »Nekaj me zanima. 2e zadnjič sem vas mislil vprašati, pa ni bilo prilike; kaj je bilo z dekletom, ki se je pripeljala z nama v ta kraj?"
Wolf je priprl oči, zakošljal, da si je pridobil drobec časa. »To tudi mene zanima," je smeje odgovoril.
»Upam, da vam morda ni odveč, ‘ker se zanimam zanjo."
»Ker je moj posebni agent, mislile?" To bi lahko -pomenilo, da se razgovor o njej končuje. Toda Wolf je bil izredno dobre volje in je razpravljal tudi o stvareh, o katerih je drugače molčal. To je izrabil stotnik, ki je sklenil, da bo zvedel o dekletu čimve-č.
»Nič zato, Erich. Prav všeč mi je. Vidim, da -imava enak okus. To se pravi, da se navdušujeva za izredne."
»Nisem je pozabil. Če vam ne bi n-ikdar ničesar zavidal, za to žensko pa sem vam bil nevoščljiv."
»Saj ste bili lahko, toda z nljo sem v strogo službenih odnosih. Vašo odkritosrčnost cenim, čeprav jo običajno ne zamerimo -samo neumnim in slabičem. Videl sem, da vas je vrgla s tira. Gledali ste jo kat mačka -ribo v vodi. Všeč mi je bil-o, da je tako učinkovala -na vas. To me je potrdilo v prepričanju, da sem izbral pravo."
»Nekaj je zanimivo, ne morem je pozabiti. Neštetokrat sem mislil nanjo. Menda je maj tip, ker sicer žensko mimogrede pozabim."
»Točno, ona zbuja iluzijo, ki je verjetno lažna, toda velika protiutež življenju, ki ga živimo iz dnva v dan. H-8 mi sicer javlja o njej, da se je nekaj zataknilo, pa bom že uredil.
Speči agent je. Peklenski stroj z nevktjučenim vžiga-čem. Čuval jo bom. Namenil sem ji eno samo nalogo. Morda boste sodelovali. Naj o tem molčim, da ne obremenim preveč vaše fantazije in radovednosti."
»Preveč ste jo -izpostavili, gospod major, prelepa je, da bi izginila," je dejal stotnik nekom užaloščeno.
»Zal mi je, da je -nisem pridržal zase. Pa kaj, ko v tej vojni vsako minuto poginja toliko ljudi. Žrtvujem jo rOjhu,
če bo slučaj tako nanesel, da ne bo i-me-la sreče. Ali nisem velikodušen do našega novega reda? Tudi mene je motila. Moral sem jo poslati, če sem hotel ohraniti trezno glavo, mir in s tem tudi svojo eksistenco. Če se bo stvar posrečila, boste pripravili sestanek, ki ne bo tako strogo služben."
»Rad vam bom ustregel. Če pa vi ne bi utegnili, bi vas rade volje zamenjal."
Walf se je zasmejal. »O tem ne dvomim. Tu pa ne potrebujem namestnikov in ne pomočnikov. Celo pri generalu so me tožili zavoljo rije. Se general se je zanimal zanjo. Kakor bi lepe ženske delili po činih. Smešno, ali ne, Erich?"
»Po kakšnih kriterijih pa jih dele?" se je s svetlečimi očmi zanimal stotnik.
»Nagrada za neumne niso. Denar in položaj žensko sicer prikleneta, vendar je ne vežeta. Kdor jo dobi po tej zvezi, jo lahko tudi izgubi, ali pa je obsojen, da bo prej ali slej dobil pomagače. Sicer nekateri pravijo, da je bolje deliti nekaj posebnega, kot pa povsem sam obirati prazno in dolgočasno kost."
»To je stvar okusa," je odvrnil stotnik, zazehal in pretegnil ude.
Tudi majorju Wolfu so veke postale težke. »Mislim, da isva godna za v jaslice. Jutri pa vzameva v uk vašega poročnika Teichnerja.'
»Po vaši želji, gospod major. Zelo žal mi je, da imam zvito nogo in da sam ne morem z volčjim tropom v napad. Toda Teichner je najboljši. Zagotavljam vam, da bo naredil vse, kor bo mogoče."
V zvoniku je ura odbila tri, ko sta se odmajala po hodniku.
(Dalje v prihodnji številki)
na
poved
DINO
BUZATTI
dlani
Minister je vstopil in z zadovoljnim smehljajem sprejel ploskanje elegantne družbe. Grof Babino Badade se je priklonil in visokega gosta pozdravil v imenu vseh navzočih. Izrazil je upanje, da bo gospod minister v zvezi s slovesno posvetitvijo novih škatlic za vžigalice prebil prijeten večer. On, grof, da je že nekaj let želel sprejeti kakega člana vlade, toda doslej še ni imel te časti. Zdaj šele, ko gre za nove škatlice za vžigalice, je lahko gospoda ministra povabil na slavnostno večerjo.
Gospod minister se je ganjen zahvalil in govoril o industriji žveplenk in produkciji žvepla, izjavil, da nasprotuje izdelavi vžigalnikov in na podlagi statistik dokazal, da je povoščena vžigalica še vedno bolj v rabi kot lesena. V izbranih besedah je izrazil svoje priznanje umetnikom, ki so škatlice za vžigalice okrasili s svojimi umetninami in končal svoj govor med navdušenim odobravanjem gostov.
Vse to nima pomena za potek naše povesti, je pa koristno vedeti, če hočemo na kratko označiti okolje, v katerem se je zgodba začela.
Gospod minister je torej, brž ko je odobravanje izzvenelo, sprejel škatlico vžigalic in s palčnim nohtom strgal davčni kontrolni trak, orkester pa je zaigral cesarsko himno. Odprl je škatlico, vzel iz nje vžigalico, jo prižgal in pridržal plamenček ob cigareto grofice Badade. Gostje so spet pričeli ploskati. Ko se mu je grofica ganjena zahvalila, je minister škatlico vrnil grofu Babinu, sam pa grofici ponudil komolec in z njo zakoračil k polni mizi.
Tukaj nam izgine izpred oči. Gneča okrog mize nam ne dovoli, da bi sledili ministru in njegovi ljubeznivi spremljevalki. Sploh nas njegovo početje več ne zanima; mirno ga lahko prepustimo njegovi usodi.
Pač pa imamo zdaj priložnost, da se malo ogledamo. Gostje v hiši grofa Badade so same znane osebnosti iz sveta literatov, slikarjev, politikov in glasbenikov.
V veliki dvorani plešejo pari v ritmu sambe: v rožnatem salonu stoji nekaj mizic, kjer igrajo bridge in pri mizi si gostje nazdravljajo s šampanjcem.
Veselo razpoloženje in dobra volja vladata ta večer v hiši grofa Babina in grof Babino Badade se malone raztrga v prizadevanju, da bi svoje goste čimbolj zabaval; prav zares je dovršen gostitelj.
Prav zdaj se pogovarja s priletnim možakom. To je profesor Ugo Don-<la, redni profesor na univerzi, strokovnjak za pravilno uporabo orientalskih ločil, skratka po vsem kulturnem svetu upoštevan mož.
»Ne verjamem," reče profesor Do-donda.
„Pa le more biti nekaj resničnega v tern," ugovarja grof Babino Badade. »Že mnogokrat se je pripetilo, kar je bilo napisano. Rekel bi celo: vedno. Lahko vam navedem več kot sto primerov."
»Naključje," meni profesor, »samo naključje. Kar zadeva preteklost, je že mogoče, da ostane kakšna sled. Kar pa zadeva bodočnost, moram vse to zanikati."
»Kljub temu, da slovite zaradi vaših zmožnosti, da berete iz roke?" ugovarja grof.
»Tudi to je znanost, o tem sem Prepričan," reče profesor, »toda le, kar zadeva preteklost. Glede bodočnosti sem poln pomislekov. Seveda ne ki smel biti, ker sem po splošnem mnenju najboljši sodobni hiromant, Čeprav se poklicno ne ukvarjam s to umetnostjo. Kljub temu nimam pravega zaupanja v to stvar. Vidite, Srof, sam sem si bral z ]eve roke."
Profesor pokaže grofu svojo levo dlan.
»In niste ničesar dognali?" se pozanima grof.
»Do včerajšnjega dne že," odgovori profesor, »toda glede na bodočnost se mi upira misel, da bi moral že jutri umreti."
»Jutri?" vpraša grof in se zaprepaden zastrmi v profesorja.
»Da, jutri," se nasmehne profesor. »Sem pa trdno prepričan, da se to ne bo zgodilo. Mogoče ste opazili, da vsakomur rad ustrežem, če me poprosi, da bi mu bral iz roke. Toda vedno poudarjam, da se vse, kar bom povedal, po mojem prepričanju ne bo uresničilo."
»To je pa malce čudno stališče za hiromanta," meni grof. »Če bi bil jaz na vašem mestu, bi bil jutri vsekakor nadvse oprezen."
Profesor se zasmeje. „Pa še kaj. Nič mi ne manjka. Zdravja sem trdnega. Zlepa se nisem tako sijajno počutil kot prav zdaj."
»To me res veseli," reče grof, »čeprav me vaše dogajanje precej vznemirja. Sam namreč verjamem v te stvari."
»Ljubi profesor," zakliče nenadno grofica Gina Donagizo, se okrene nato k skupini prijateljic in reče: »Pridite, otroci. Profesor nam bo bral iz roke."
»Oh, prosim, gospod, profesor, samo malo!"
»Rada bi vedela, če me moj ženin ljubi!"
»Samo to mi povejte, če naj odpotujem ali ne!"
»Moje drage dame," reče profesor, »če želite, vam rad ustrežem. Opozarjam vas pa, da sam ne verjamem niti besedice o tem, kar bom bral z vaših ročic."
Vsi se smejijo in so prepričani, da se profesor šali. Grofica mu prva ponudi roko in profesor si jo ogleda.
»Šli boste v kopališče," reče. »Toda brez dežnika in ko se boste vračali, bo deževalo. Kar se zadeva preteklosti, ste pred dvema letoma pri kuhi premalo pazili, pa se vam je pečena račka malo prismodila."
»Prav zares," reče grofica Gina Donagizzo vsa osupla. »To ste uganili."
»Nisem uganil," reče profesor, »tu je zapisano."
In s prstom se dotakne grofičine dlani.
»Kaj pa mi prinaša prihodnost?" vpraša grofica in srce ji močno utrip-
u®* _ _
»Vidim nesrečo," reče profesor. »Doza za puder se vam bo izmuznila iz rok in razbila stekleno ploščo vaše toaletne mizice."
»Joj, jaz reva!" zakliče očitno prizadeta grofica. »Nehajva! Bojim se, da mi boste napovedali še kaj hujšega."
»Nič se ne bojte," jo potolaži profesor. »Ne verjamem, da se bo to zgodilo."
Pregleduje roko druge mlade ženske.
»Vaš soprog," reče, »je lani nosil preozke čevlje. Vi boste raztrgali nov par najlonk in četrt ure ostali zaprti v dvigalu."
»Vi prerokujete samo katastrofe!" dihne ženska. Vsi se porazgubijo, zakaj vsi verjamejo te reči.
»Spet ste se uveljavili. Kot vedno," reče grof Babino Badade. »In to povsem upravičeno. Tudi jaz verjamem."
»Nikar no," reče profesor.
Toda grof mu pomoli levico in
profesor se nagne čeznjo. Potem pogleda in odkima.
»Niste rekli, da verujete v te reči?" vpraša.
»Seveda sem, in to izrecno potrjujem," reče grof.
»Potem vam žal ne morem ničesar povedati."
Grof pobledi in se strmo zagleda v profesorja.
»Saj ne morete odkloniti, da mi ne bi povedali, kaj ste prebrali v moji roki," reče. »Saj ste vendar moj gost."
»Nič zlohotnega nisem videl," zajeclja profesor, toda videti mu je, da ne govori resnice in grof ne popusti.
»Gotovo mi grozi kaj resnega," reče grof, »zato je nujno, da ukrenem vse potrebno. Če pa ničesar ne vem, se tudi ne morem ubraniti nesreče. Zato vas bom obdolžil za vse hudo, ki se mi bo pripetilo."
Profesor še nekaj časa okleva in skuša grofa prepričati, da so to samo prazne marnje in naj bi nihče ne verjel stvarem, ki jih kdo bere iz rok.
»Če pa že vztrajate," reče naposled, »vam moram povedati, da je v črtah vaše dlani zapisano, da boste še danes umrli."
Grof se vznemiri, profesor pa se glasno zasmeje.
»Pomislite no," reče profesor, »naj bi jaz jutri umrl. Bedastoča! Več kot smešno. Vi in jaz, oba se odlično počutiva. Ali pa imate morebiti kakšne težave?"
„Ne,“ odvrne grof s suhim grlom. »Če pa je moja zadnja ura blizu, se bom vdal. Potem pač usoda tako hoče."
Profesor ga potreplja po rami in ga skuša pomiriti.
»Jutri se bom spet oglasil," reče, »in stavim, da boste bolj živi kot kdajkoli."
»Kar pridite," reče grof, »jaz stavim, da me ne najdete več med živimi."
»Pridem," reče profesor.
Medtem se zabava približuje koncu. Vsi odidejo zadovoljni domov. Minister je odšel že precej prej, potem ko se je bil od grofa in grofice Badade prisrčno poslovil.
Vilo zaklenejo, luči pogasnejo. Že je tretja ura zjutraj.
Tudi mi bomo odšli spat.
Šele okrog enajste ure dopoldne se profesor Dodonda napravi in gre iz hiše. Spomni se včerajšnje stave in malo kasneje pozvoni pri grofovi vili. Videti je, da še vsi spijo. Ničesar se ne zgane, živa duša se ne prikaže. Profesorja spreleti zona in za hip pomisli, da se je morda njegovo prerokovanje le uresničilo.
Tedaj pa se odprejo vrata. Grof se prikaže na pragu in se smehljaje prikloni. Vzdih olajšanja — potem se grof umakne in profesor vstopi.
To je salon. Ostanki veselice vsepovsod. Gresta v knjižnico.
»Stavo sem dobil," reče profesor, »zdaj vidite, da sem imel prav. Vi bi bili morali to noč umreti, jaz pa danes. Noč je prešla, vi pa še živite."
Grof se smehlja.
»Zgodilo se je, ko se je poslednji gost poslovil. Ne vem, kako je prišel v hišo in prav nič nisem bi pripravljen. Vse je izropal, kar je bilo v blagajni."
»Kaj pravite?" osuplo vpraša profesor.
Grof se še kar smehlja.
»Stave niste dobili," reče grof, »jaz, ki sem te reči verjel, sem imel prav."
»Kako — prav?" zajeclja profesor in prebledi.
Tedaj se grof počasi obrne in profesor zagleda v njegovem hrbtu bodalo. Profesor izbulji oči, žile na vratu mu nabreknejo, obraz postane vijoličast. Roka mu seže h grlu, potem se s spačenim obrazom zgrudi na tla.
Ni težko ugotoviti, da ga je srčna kap na mah ubila.
Nekaj ur kasneje je trdil neki pešec, da je videl, kako sta grof in profesor počasi stopala proti pokopališču. Pogovarjala sta se in razločno je slišal, kako je profesor rekel: »Naključje, ljubi grof. Zaklinjam vas: to je naključje, oziroma dve naklj'učji, vaše in moje. Še vedno sem prepričan, da so vse to izmišljotine."
SLAVOMIR MROŽEK
pojedina v atomicah
Oj, visoko se je ipri nas povzpela tehnika, visoko!
Ženin je imel ob gozdu sorazmerno velik laboratorij, ob cesarski cesti pa kaka dva reaktorja. Na dvorišču je imel ne preveč veliko, vendar prijetno tovarno kemične sintetike. Nevesti je dal oče za balo celo elektrarno, stoječo na lepem kraju v centru vasi, ob cerkvi. Poleg tega pa je imela nevesta v pisani skrinji še kakih šest patentov s področja biološke kemije. Nič čudnega ni, če sta se mlada dva razumela in so se starši takoj strinjali s poroko.
V Atomicah so najavili gostijo.
Pravkar sem se ukvarjal z mrzlim lepilom, ko je prišel nevestin brat 'in me povabil na gostijo. Bil je priznan znanstvenik, moj kolega še s katedre.
Pozdravil je, si obrisal base noge ob slamnat predpražnik in sedel na stol.
Težko se je bilo pogovarjati, ker so se prav to leto zbrala za našim gozdom številna reaktivna letala in vsak trenutek je katero vzletelo, tako da je bilo besede komaj slišati.
—	Oa, poročila se bo, — je vzdihnil gost. — Samo da bi ne bilo na gostiji kakega škandala, — je dodal zaskrbljeno.
—	Zakaj pa natj bi bil, — sem rekel. — Saj bo to mirna gostija, mar ne?"
Posedela sva še kake četrt ure, gledala kako so se otroci po poti vračali z univerze, kako je stari Juzva peljal v gozd gorivo, potem pa se je kolega poslovil In odšel.
Prišel je čas gostije.
Bilo je malo nerodno, ker so pri nas prav v tistem času pričeli sprerrvinjoti naravo. Gozdove so civilizirali, puščave pa so pričeli pogozdovati. Tok reke so obrnili v nasprotno smer. V zvezi s tem je bilo tudi pot do cerkve malo daljša. Pri meni na dvorišču Ije stala velika gospodarska naprava, tako da vrat sploh ni bilo mogoče odpreti in sem lahko prišel iz hiše le z velikim trudom.
Ko sem prišel, so pravkar pričeli obred z nameščanjem kape na glavo. Dekleta so prepevala.
„Ko ti kapa na glavi stoji, poglej v strop, da bo kup tvojih otrok imel črne oči."
Potem so nevesti napravili elekiroanalizo in jo zaprli v prostor z visokim pritiskom.
Medtem je prihajalo vse več svatov. Vsi so bili oblečeni v ljudske termostate. Pri nekaterih so se skafandri že sušili. Na dvorišču so piloti streljali iz cevi.
Psi so lajali.
Toda šele po cerkvenem obredu se je pričela prava gostija.
Stal sem pred hišo, da bi se nadihal svežega zraka. Iz hiše so prihajali nekaj časa živahni zvoki dodekatonične glasbe in nekaj časa sintetične. Vrtinčile so se proizvodne moči. Na nebu se je utrnila zvezda. Otroci so se obmetavali s kamenjem.
Gostija je bila v največjem hrupu, ko je pred enajsto uro stopil na sredino sobe mladi Smiga izza gozda, strastni plesalec, preveč in šaljivec. Nekajkrat se je obrnil, se postavil pred orkester in v trenutku zapel:
„Pred našo vasjo se svetla prihodnost poraja,
od sreče družbe do sreče človeka
— od kraja do kraja."
To je vsem zelo ugajalo. Razlegla sta se smeh in bučno odobravanje. Mladi Pero pa je že poskočil, udaril s pretami, si obrnil kapro in pričel odgovarjati:
„Najprej je treba pričeti
z moralo:
do sreče družbe z duhom čistoče/“
Nato se je spet razlegel smeh s ploskanjem. Nekateri so pričeli kričati Smigi, naj odgovori Peru. Smiga pa r>i rekel ničesar. Lahkotno se je približal Peru in ga po hrbtu udaril z atomsko bojno glavo, ki jo je imel skrito za nedri. Pero
se je obrnil in pričel oddajati žarke, vendar mu je še usprelo pritisniti na gumb na suknjiču, da je s konstrukcije, ki jo je imel skrito v nogavici, poslal Smigi naravnost v celo raketo srednje moči. Gotovo bi bil likvidiral Smigo, če bi mu ne odpovedal srednji del rakete, zarodi česar je ta zgrešila cilj. Smiga se je naslonil na toplotno pregrajo, ki je počila, in pričel je leteti v globino toplote, ki je vse bolj stopnjevala svojo moč.
— Ljudje, kaj delatel — je zakričal nevestin oče in pokazal na starinski stenski Geigerjev števec.
Vendar je že nastalo kričanje s paniko, v sredini pa je že pričela rasti ogromna plava praprot — običajen pojav pri povečani radioaktivnosti v zaprtem prostoru. Tudi druge rakete so že pričele leteti, samo Banbula ni izgubil prisotnosti duha in je običajno ravnal z nožem. Nenadoma se je slišal oster pisk. Gospodar, ki je videl, da ne bo mogel pomiriti gostov drugače, je stopil v hišni rezervoar in pričel spuščati bojne pline. Vsi so skočili v zaščitne obleke. Ker sem dognal, da svoje ne morem hermetično zapreti, vrhu tego sem pa bil tudi že zaspan, sem se odločil, da bom zabavo zapustil in počasi krenil proti domu.
Noč je bila svetla, saj se je z dvorišča, kjer je bila gostija, tako svetlikalo, da sem brez truda našel pot. Stopal sem živahno, ker me je nekajkrat poškropil radioaktivni dež. Malo me je samo motilo nekako trgonje po organizmu, vendar je po zabavi to običajna stvar. Vrhu tega so mi pričele rasti dodatne noge, trije pari na vsaki strani, na čelu mi je pognal zelen rog. Kljub temu mi je usprelo priti do hiše, kjer sem se potegnil skozi razpoko v okenskem okviru, in ko sem našel prijetno mesto na listju za omaro daleč od hrupra, sem mirno zaspal in se spominjal, kako je bilo na tej živahni gostiji.
Športni vestnik
•	ROKOMETNE TEKME ZA POKAL KARAVANK
Konec minulega tedna se je v Celovcu, Gradcu in Borovljah odvijal zadnji kolo rokometnih tekem za Karavanški pokal, v katerih so sodelovali dva kluba iz Gradca (ATSE in ATV), dva kluba iz Slovenije (Slovan iz Ljubljane in RK Šentvid) ter domači moštvi FTV-Pago Borovlje in KAC-Schartnerbombe. Koroškima zastopnikoma tudi v zadnjem kolu ni uspelo premagati favoriziranih rokometašev iz Slovenije, ki so igrali odličen napadalen rokomet. Vse štiri tekme, ki so bile igrane pred domačo publiko, so koroški rokometaši izgubili: FTV-Pago : Šentvid 18:20, FTV-Pago : Slovan 14:23; KAC : Šentvid 16:20, KAC : Slovan 17:33.
Zmagovalec tega turnirja za Karavanški pokal je postalo rokometno moštvo Slovan iz Ljubljane, ki je osvojilo v sedmih tekmah maksimalno vsoto točk (14), ipred ATSE Grazom z 10 točkami in ATV Grazom (8 točk). Četrto, peto in šesto mesto so po vrsti zasedli Šentvid, FTV-Pago in KAC-Schartnerbombe.
•	BOKSARSKI DVOBOJ ORSOLICS - CHARLES
Še dva tedna nas loči od ponovnega nastopa avstrijskega evropskega boksarskega prvaka v kategoriji svelter Flansa Orsolicsa, ki se bo pred dunajsko publiko srečal z izzivalcem evropskega prvaka Ralphom Charlesom iz Anglije. Hans Orsolics, ki se je dobro opomogel od zadnjega hudega boja proti Perkinsu (kakor znano je Avstrijec podlegel s knock outom v 4. rundi), se v Berlinu skrbno pripravlja za ta boj, ki se bo odvijal 20. novembra v dunajski Mestni hali. Boj proti Charlesu je za Orsolicsa zelo pomemben, saj se bo skušal gledalcem opravičiti za nedavni poraz proti nekdanjemu svetovnemu prvaku Perkinsu.
Poleg Hansa Orsolicsa se pripravlja za boj v evropskem prvenstvu tudi njegov prijatelj Marklewitz, ki ima 27. novembra možnost postati v boju proti Špancu Joseju Hernandezu evropski prvak v juniorski srednji kategoriji. Mark'lewitz je to možnost imel že leta 1969, toda naziv evropskega prvaka je izgubil v boju proti Italijanu Golfariniju.
Če bo na Dunaju 20. novembra prišlo do Orsolicseve zmage nad Charlesom, potem bo tudi Orsolicsev treninški partner Don Davis pozval Charlesa na dvoboj.
V boju za svetovno prvenstvo je r 5inul i teden italijanski svetovni prvak v srednje-težki kategoriji Nino Benvenuti doživel proti Argentincu Carlosu Monzonu neljubo presenečenje. Boj, ki se je odvijal v Rimu, je docela stal v znamenju argentinskega izzivalca Monzona. Pred 15.000 gledalci je v 12. rundi svetovni prvak iz Trsta podlegel Manzonu s knock outom. Zanimivo je dejstvo, da je Benvenuti za izgubljeni boj dobil 100.000 dolarjev, dočim je Manzon »zaslužil" za zmago le 15.000 dolarjev — toda tudi naziv svetovnega prvaka, ki ima brez dvoma tudi svojo vrednost.
•	HOKEJ NA LEDU
Po petih igrah avstrijskega državnega prvenstva v hokeju na ledu je avstrijski prvak in lanskoletni finalist v boju za evropski pokal KAC iz Celovca ponovno prevzel vodstvo na lestvici. KAC, ki doslej še ni bil poražen ne v prvenstvu in tudi ne v tekmah za evropski pokal, bo v soboto 14. novembra nastopil proti najhujšemu nasprotniku v borbi za prvenstvo IEV iz Innsbrucka. KAC je v letošnji hokejski sezoni proti nasprotniku iiz Innsbrucka dosegel zmago 5:0 v Celovcu in neodločen rezultat 3:3 v Innsbrucku. Vse to kaže, da bo tudi tekma v soboto stala na visoki ravni, saj igra KAC s svojim najmočnejšim moštvom (Del John bo po prekršku zopet igral za Celovčane).
Po sobotni hokejski tekmi v Mestni hali se bo moštvo KAC napotilo na dolgo pot v francoski La Chaux de Fonds, kjer bo nastopilo proti tamkajšnjemu hokejskemu klubu v tekmi za evropski pokal. Da predstavlja ta nasprotnik težko nalogo, priča njegova nedavna zmaga proti švicarski hokejski reprezentanci (4:1).
Kratka športna vest
Ker bo po vsej verjetnosti štadion za otvoritev XX. olimpijskih iger v Munchenu premajhen, morajo gledalci računati za slavnostno otvoritev z vstopnicami, ki bodo segale do 100 nemških mark. Organizatorji olimpijskih iger 1972 računajo namreč s tem, da novozgrajeni štadion za 80 tisoč gledalcev ne bo mogel sprejeti vseh interesentov za otvoritvene slavnosti. Seveda velja omenjena vstopnina za najboljše prostore, medtem ko bodo vstopnice za povprečne sedeže stale približno 10 nemških mark.
Izdajatelj, založnik In loitnlk: Zveza tlovenaklh organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado JaneflC; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava 9021 Klagenlurt - Celovec, Gasometergaoe 10, tel. SS-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
RADIO CELOVEC
Porožila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled —
7.00	Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna porofila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert —
11.25	Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste
—	13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu
—	13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležile sl — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila
—	22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 14. 11.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 10.00 šolska oddaja —
11.00	Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk Pisano sobotno popoldne — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna In kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Vesel začetek
—	14.20 Godba na pihala — 15.30 Po željah — 17.10 kurilne periode — 21.30 Portret v glasbi — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 15. 11.: 6.08 Igra na orgle — 7.35 Ko petelin zapoje — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je nove-ga — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča
—	13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Združeni v glasbi.
Ponedeljek, 16. 11.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Učenje in nadaljnja izobrazba — 10.00 Enodejanke iz svetovne literature — 10.45 Prevzgoja na področju ženskega dela — 11.00 Na seniku — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz
CITY ZllRICH
Gesucht per sofort oder nach Verein-barung
T O C H T E R
zur Mithilfe in modem eingericbteter Kiiche. Gute Gelegenheit das Kochen z« erlernen. Sehr hoher Lohn, nette Stelle. Offerten an: Fran Aeschbacher, Restan-rant Schwanen, Tel. 051 — 32 18 04, Predigerplatz 34, CH 8001 Ziirich
(Schweiz).
štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Proti tabujem — 16.30 Trije narodi v ogledalu svojih pripovedk in pravljic — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 20.10 Radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira — 22.10 Teden dni svetovnih dogodkov.
Torek, 17. 11.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Svetovna književnost iz Skandinavije — 9.30 Vesele note —
10.00	Kulturna zgodovina živil — 10.20 Pravice in dolžnosti državljanov — 11.00 Koroški fantje — 14.45 Koroška v evropskem vidiku — 15.00 Skladbe Adolfa Vancure — 16.30 Lovska latinščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci v Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Veseli nasveti.
Sreda, 18. 11.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Bele puščave — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Pozdravljena, draga planina — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem
—	15.00 Ura pesmi — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Od ljudske igre do amaterskega gledališča — 21.00 Za prijatelja planin —
21.15	Iz domovino.
Slovenske oddale
Sobota, 14. 11.s 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji —
14.00	Minljivost v ljudski pesmi.
Nedelja, IS. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 16. 11.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad — Za vašo knjižno polico. Torek, 17. 11.: 13.45 Informacije — športni mozaik
—	Koroška povest.
Sreda, 18. 11.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 19. 11.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Petek, 20. 11.: 13.45 Informacije — Portret občine: Sele.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 -24.00.
Dnovne oddaj« (razen ob nedeljah In praznikih);
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6,00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go9te —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 14. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godala v ritmu — 12.10 Romantične uverture — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 14.10 Glasbena pravljica —
14.20	Igramo za prijetno razpoloženje — 15.40 Poje boslst Nikolaj Gjaurov — 16.40 Dobimo se ob Isti url
—	17.10 Gremo v kino — 17.50 Poje Marjana Deržaj
—	18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino —
21.15	Ponoroma zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 15. 11.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Glasba za najmlajši svet — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši
—	10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža —
13.50	Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tedna
—	15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz operetnega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.22 Pisan koncertni spored — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 16. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb —
9.20	Cicibanov svet — 9.40 Priljubljene slovenske popevke — 12.10 Iz Delibesovega baleta ..Coppelia" — 12.40 Koncert holandskih pihalnih godb —■ 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje oktet ..Gallus" iz Ljubljane — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne
—	18.35 Mladinska oddaja — 19.15 S Slovenskim Instrumentalnim kvintetom — 20.00 Operni koncert —
21.00	Bistvena etično-estetska vprašanja ob Beethovnovem človeškem liku — 22.15 Za ljubitelje jazza —
23.15	Za ples igrajo znani orkestri.
Torek, 17. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 12.10 Iz Poli-čeve opere ..Deseti brat" — 12.40 Filmske melodije — 14.10 Moj svet je glasba — 14.40 Mladinska oddaja
—	15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo
—	17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine —
19.15	Z ansamblom Lojzeta Slaka -— 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Skladbe Antonlna Dvoraka — 23.15 S popevkami po svetu.
Sreda, 18. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 S slovenskimi pevci — 12.10 Baritonist Thomas Carey poje črnske duhovne pesmi — 12.40 Zvoki iz glosbenih revij — 14.10 Igramo za razvedrilo
—	14.35 Voščila — 15.40 Emil Adamič: Tatarska suita
—	16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Ob 25-letnlci plesnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 Iz opere ..Pikova dama" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra in zbora RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza —• 23.15 Popevke iz studiov Beograd, Zagreb in Novi Sad.
četrtek, 19. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Popevke s slovenskih festivalov — 12.10 Iz opere „Don Kihot" — 12.40 Igra orkester Caravelli — 14.10 Otroški in mladinski zbor madžarskega radia — 14.40 Mehurčki — 15.40 Koncert madžarskega zbora „Zoltan Kodaly" — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe
—	17.10 Operni koncert — 18.15 Popevke slovenskih avtorjev — 18.45 Kulturni globus — 19.15 S triom Silva štingla — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Iz koncertne literature Igorja Stravinskega in Bele Bartoka — 23.05 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Od popevke do popevke.
Petek, 20. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Instrumentalne melodije po ljudskih pesmih — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino
—	14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Čikaški simfonični orkester — 16.40 Rad Imam glasbo
—	17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Pianista VVilhelm Backhaus in VVilhelm Kempff v Beethovnovih sonatah — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka —■ 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana —
20.30	„Top-paps 13" — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih
—	23.15 Jazz pred polnočjo.
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 14. 11.: 14.35 ORF-koncert — 15.30 Listamo v slikanici — 15.50 Za otroke — 16.20 Daktari — 17.10 Potepuhi v živalskem svetu — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč —
18.25	Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Canrads — 19.16 Pregled sporeda —
19.30	čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prenos iz gledališča — 21.40 šport — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Golo nasilje.
Nedelja, 15. 11.: 15.30 Lolek in Bolek — 15.30 Cappu-ccetto — 16.05 Kolesarji v cestnem prometu — 16.10 Flipper — 16.35 Film zate — 17.05 Teden knjige na Dunaju — 17.35 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice —
18.25	Otrokom za lahko noč — 18.30 Oknar — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Klasična glasba iz Berlina — 22.40 čas v sliki.
Ponedeljek, 16. 11.: 18.00 Teletest — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Mož od včeraj — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 FBI: Hudičev krog — 21.00 Poštni
Sejem
plemenske živine
Zveza re)cev pinegavskega goveda za Korožko In Vzhodno Tirolsko priredi v torek 17. novembra ob 9.30 uri v Lienzu sejem plemenskega goveda. Za sejem je prijavljenih 150 krav in telic. Vse živali prihajajo Iz obratov, ki so prosti tbc in bangove bolezni ter so cepljene proti slinavki in parkljevki.
Se|em bo nudil ugodno priložnost za nakup plemenske živine z visoko zmogljivostjo in posebej prikladne za alpske predele.
PISARNA V CELOVCU
liče pisarniško moč z znanjem obeh deželnih jezikov. Ponudbe na upravo lista.
predal 7000 — 21.15 Šport — 22.15 Post seriptum —
22.45	čas v sliki.
Torek, 17. 11.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Prenos iz gledališča — 22.05 Mobilizirana arhitektura — 22.35 čas v sliki.
Sreda, 18. 11.: 10.00 Kapucinski red — 10.30 šele mesto dela zgodovino — 11.00 Diamantni biljard —
12.30	šport — 16.30 Za otroke — 17.10 Mednarodni mladinski obzornik — 17.30 Tukaj pride Peter — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.2S Slike iz Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Panorama — 21.15 Novembrski zločinci — 23.2S čas v sliki.
četrtek, 19. 11.: 10.00 Ureditev šolskega akvarija
—	10.30 Obisk razstave — 11.00 Fizika za vse — 12.00 Neznano sosedstvo — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik —•
18.50	Oče Brown — 19.16 Pregled sporeda — 19.30f čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Spodnji desettisoči
—	22.25 Mobilizirana arhitektura — 22.55 Čas v sliki. Petek, 20. 11.: 10.00 Oknar — 10.30 Zvok iz človeške
roke — 11.00 Spodnji desettisoči — 18.00 Kakor so-drugi videli — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komisar
—	21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.35 Mednarodni dnevi jazza na Dunaju.
■	~ TV AVSTRIJA 2
Sobota, 14. 11.: 18.00 Iz sveta, v katerem živimo —
18.30	ORF-report — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Hrepenenje žena — 21.50 Telereprize: Čas v sliki, ZelenT svet.
Nedelja, 15. 11.: 18.30 Oblikovan iz ilovice — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.50 Mednarodna televizijska univerza — 20.10 Vzgoja — 20.15 Diamantni biljard, komedija — 21.45 Družina Addams — 22.10 Telereprize: Kultura aktualno, šport, Čas v sliki.
Ponedeljek, 16. 11.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Postanite lepši, ostanite mladi — 19.30 čas v sliki —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.15 The Co-coanuts, filmska groteska — 21.45 Telereprize: Čas r sliki, Slike iz Avstrije.
Torek, 17. 11.: 18.30 Nepoznano sosedstvo — 19.00 Svet naših živali — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda -— 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Emigrirana bomba — 21.00 Oddaja o Hansu Moserju — 22.05 Telereprize: Seniorski klub, Kultura aktualno« čas v sliki.
Sreda, 18. 11.: 18.30 Fizika za vse — 19.00 Klasičnf eksperimenti fizike — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja •— 20.15 Elektra mora žalovati — 22.05 Telereprize: Teletest« Čas v sliki.
četrtek, 19. 11.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Tako je treba napraviti — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Elektra mora žalovati — 21.50 Telereprize: čas v sliki, Slike iz Avstrije, športni mozaik.
Petek, 20. 11.: 18.30 šele mesto dela zgodovino —
19.00	Svet nove matematike — 19.30 Čas v sliki —
20.00	Na poti ob koncu tedna — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Zgodovina demokracije — 21.15 Ponovitev želja, potem Telereprize: Slike iz Avstrije, čas v sliki.
|TV JUGOSLAVIJA I
Sobota, 14. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce — 16.55 Obzornik — 17.00 Po domače — 17.50 Državno prvenstvo v košarki — 18.35 Mozaik — 19.20 Po poti slovenske državnosti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Festival zabavne glasbe v Skopju — 22.10 V svetu gora —
22.50	Nepremagljivi — 23.40 Kažipot — 24.00 Poročila.
Nodelja, 15. 11.: 9.00 Madžarski pregled — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja -—
10.45	Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.55 Kažipot — 13.30 Radost Evrope, nato športno popoldne — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.30 Videofon — 21.45 športni pregled — 22.15 Poročila.
Ponedeljek, 16. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.0G Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —
16.45	Madžarski pregled — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, mladinski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbeno oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vsak dan en doldr, drama — 21.40 Blejski bolnik, reportaža — 22.10 Poročila.
Torek, 17. 11.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.55 Vrtec — 17.15 Ludwig van Beethoven: Druga simfonija — 18.00 Kako sta sl mački kupili televizor« pravljica — 18.15 Obzornik — 18.30 Akademski plesni orkester — 19.00 Mozaik — 19.05 če osedlate tigra —
19.30	Kozmetika — 20.00 Dnevnik — 20.35 In vse druga Je tišina, zahodnonemškl film — 22.20 Poročila.
Sreda, 18. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.48 Napoved sporeda — 17.50 Veliki in majhni, oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 športna oddaja —
19.00	Mozaik — 19.05 Narodna in zabavna glasba —
19.20	Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 Monitor.
čotrtok, 19. 11.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošno Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Zapojte z nami: Jakov Gotovac — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 S festivala športnih in turističnih filmov v Kranju —
19.00	Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primeri dr. Finlaya —
21.25	Kulturne diagonale — 22.05 Ludvvig van Beethoven: Peta simfonija — 22.55 Poročila.
Petek, 20. 11.: 9.30 šolska oddaja ■— 14.40 šolsko oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu: Aljaska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Semlnole, ameriški film — 22.00 Plošča Evrope.