7i •e TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. b. b. LETO XXIV / ŠTEVILKA 25 CELOVEC, DNE 22. JUNIJA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Club 33: Debata o dvojezičnih napisih v Beljaku HUt Za pretekli petek je povabil Club 33 v °kviru svoje diskusijske serije „Junges Karnten diskutiert" v beljaškem hotelu Ci- renske liste pri nasled občinskih volitvah Matura na Slovenski gimnaziji Med 12. in 15. junijem 1972 je bila na Dr-žavni gimnaziji za Slovence v Celovcu ustna matura. Po pismeni maturi je bilo pri-puščenih od 36 učencev in učenk 34 k ustni mautri. V 8. a razredu je opravilo od 20 pfed številnim zaintersiranim občinstvom So se o omenjeni tematiki na podiju menili 'teželni svetnik Leopold VVagner, deželni Poslanec in predsednik koroškega deželne-šolskega sveta Josef Guttenbrunner, dr. Franci Zvvitter za Zvezo slovenskih organi-e< zacij na Koroškem in dr. Reginald Vosper-n'k za Narodni svet koroških Slovencev, rd Po uvodnih stališčih vseh diskutantov na Ki Podiju se je razvnela živahna debata, v ka-jo tero je posebno ognjevito in s protisloven-ri- skimi emocijami posegal neki beljaški trgo-se vec Wernisch, ki si je želel vse tiste, ki jim iij '0 ne ugaja, čez Karavanke in ki je označil e- s|^enske napise kot nepotrebne, ker jih n3 1 Korošci itak ne razumejo. Razveseljivo,- da je številno navzoča mladina to stali-,spe enoumno odklonila in da se je od takih ir- lziav distanciral celo predstavnik beljaške-0' 9a odseka koroških brambovcev dipl. trg. 6’ Schuster. d3 Deželni svetnik VVagner in poslanec Golid1 *enbrunner sta tolmačila nazlranje Sociali-V stične stranke o dvojezičnih napisih, ki da g3 Pride do izraza v osnutku 205 vasi, čeprav je moral VVagner pozneje priznati, da je med td emi vasmi dosti takih s tremi hišami. Na d- *°2adevno vprašanje dr. Vospernika, ali bo-e- do dobile vse imenovane vasi, torej tudi ti-8' V,te> ki doslej takih krajevnih tabel nimajo, 3° ^ojezične napise, je VVagner odgovoril, da 3' °do napisi samo tam, kjer zakon to pred-Videva. Iz tega smemo sklepati, da vrsta iv ^Poncvanih vasi izmed 205-ih sploh ne bo ,a dobila napisa. o- Dr. Vospernik je za Narodni svet koroških a- 'Ipvencev iznesel predvsem tri pomisleke f»Ti zakonskemu osnutku na osnovi Ijud-j ?Ke9a štetja 1961. Državna pogodba, je de-^ la*’ govori o upravnih okrajih, medtem ko niso nobene upravne enote; ljudsko . tje se je vršilo 6 let po državni pogodbi, ^ poprav bi Avstrija morala izpolniti svoje občosti iz Državne pogodbe že 1955. Konč-110 Pa cementira zakonski osnutek teorijo teko imenovanih vindišarjih, ker tozadeven izjav ne tolmači kot slovenske. Dr. Vo-PGrnik je prepričljivo ovrgel tako jezikov-.? kot tudi politično plat vindišarske teo-'le in vprašal, če je v Evropi kaka manjšina, 1 nima svojih vindišarjev. Gre za narodno ,.ezaveden element, ki ga je rodila več kot 'Sočletna zgodovina asimilacije koroških °yencev. V tej zvezi je zanimivo pismo, ki j*a ie dobil beljaški Abvvehrkampferbund od anclerja Kreiskega in v katerem je izrecno ®ceno, da vlada vindišarjev ne prišteva k ^vencem. Zelo se moramo čuditi takemu ališču, kajti prvič v zgodovini koroških _ °vencev se ta teorija ovekoveči v kakem žakonu. Diskusijski prispevek starih borcev, ki vojega očitnega nacističnega duha nika-v°r niso mogli prikriti, niso našli pričako-anega odmeva, ker so bili deloma primi-pV°i in neresnični. Tako je nekdo trdil, da v aidkirchnu otroci lahko obiskujejo sloven-°ino, da se mora nemška večina odjaviti, a o slovenski gimnaziji ni govora v Državni 9°godbi, da je slovenski pismeni jezik nate! šele leta 1910 v Ljubljani itd. „ p|,edsednik Guttenbrunner je citiral sve-ano obljubo koroškega deželnega zbora J teta 1920, ki zagotavlja vsem Slovencem vsej bodočnosti popolno enakopravnost, n dodal, da oblast te obljube doslej ni izginila. Tudi o ugotavljanju manjšine je seveda / 'te govora. V diskusiji sta zastopnika Slo-K3 ;encev izjavila, da za tako ugotavljanje z8 ar>jšine ob vsej močni protislovenski pro-il( Pagantjj fij prjmernega vzdušja in dr. Vo-(Nadaljevanje na 2. strani) i ZASEDANJE SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV V TINJAH V nedeljo se je zbralo okoli 30 slovenskih občinskih odbornikov in kandidatov v Tinjah, da bi premotrili položaj po združevanju občin in pred novimi občinskimi volitvami dne 25. marca 1973. Referirala sta podžupan pliberške občine ekonomski svetnik Mirko Kumer in član občinskega odbora dobrlovaške občine dr. Luka Sienčnik. Mirko Kumer je v svojem govoru skušal odgovoriti na vprašanje ali je za manjšino bolje nastopati pri občinskih volitvah s samostojnimi listami ali se vključiti v avstrijske stranke. Ugotovil je, da so samostojni nastopi velike moralne in praktične vrednosti. Ukrepi se namreč narodna zavest prebivalcev, ki imajo možnost izvoliti v občinsko zastopstvo lastnega človeka, ki bo stavil o odboru njim ustrezajoče predloge. Občani lahko stopijo s svojimi željami do njega in on jim bo poskušal tudi pomagati. Samostojni nastopi so izraz kulturne in politične moči slovenskega prebivalstva. Veliko važnost morajo slovenski mandatarji polagati na sodelovanje z mladino in zastopati in razumeti njene interese. Sodelovanje z drugimi strankami je včasih potrebno, efektivno pa le tedaj, če so Slovenci združeni v lastni frakciji. V primeru vključevanja v večinske stranke pa se razbije slovenska politična enotnost, kajti vsi pripadniki manjšine ne volijo tiste stranke, pri kateri kandidira zaveden Slovenec na izglednem mestu. Za manjšinskega zastopnika v večinski stranki je usodna frakcijska disciplina. Vsa borba se namreč vrši za kulisami frakcije, in če je dotični zastopnik v frakciji uspel s kakšnim predlogom, potem na zunaj to ni njegov uspeh, temveč uspeh frakcije. Na ta način pa se narodna zavest uspava. Govornik je prišel do zaključka, da so samostojni nastopi za manjšino nujno potrebni in je predlagal, da bi koroški Slovenci nastopili v vseh dvojezičnih občinah z enotnim imenom stranke. Tako bi se tudi najbolje pripravili na morebitni samostojni nastop pri naslednjih deželnozborskih volitvah. Dr. Sienčnik jev svojem govoru posegel najprej v novejšo zgodovino manjšine in na podlagi te z vso ostrostjo odklonil vključevanje v večinske stranke. Pri tem je opozoril na brezuspešno strankarsko politiko slovenskih centralnih organizacij, ki je privedla do tega, da velika večina pripadnikov slovenske manjšine danes voli dVP ali SPd. To pa se s strani večinskih strank prav rado zamolči in le tiste štejejo za Slovence, ki so volili slovenske liste. Govornik je pozval koroške Slovence k skupnemu nastopu pri volitvah ne glede na ideološko opredeljenost, kajti le tako more manjšina v političnem življenju dežele nekaj pomeniti. Ugotovil je nadalje, da večinske stranke še niso odstranile šovinističnega duha, kar je najbolje dokazala proslava ob 50-letnici plebiscita. S takimi proslavami se hoče na eni strani ustrahovati slovenski element, na drugi strani pa je nemškemu življu vedno spet treba pokazati, da se še ni pozabila tradicija plebiscitnih časov. Do gotove mere pa so te proslave potrebne tudi vladajoči SPO, da nihče ne bi podvomil o njeni nacionalnosti. Dr. Sienčnik se je bavil nato z delom v občinskih odborih in nakazal težko stališče slovenskih mandatarjev. Potrebna je tesna povezava med odborniki različnih občin in je iz tega vidika pozdravil zasedanje v Tinjah. Zaključil je z apelom na slovenske od- bornike, da naj se vsak pri svojem delu zaveda, da je slovenski mandatar. Nato se je razvila živahna diskusija, v kateri so se vsi diskutanti izrekli za samostojen nastop pri občinskih volitvah. Razvidna je bila želja po nekaki slovenski politični stranki z enotnim imenom v vseh občinah. Program take stranke mora biti za vse Slovence ne glede na njihovo ideološko in organizacijsko opredeljenost sprejemljiv. Ob koncu zasedanja so navzoči enoglasno sklenili: 1. V občinah južne Koroške bomo kolikor mogoče nastopili pri naslednjih volitvah z lastnimi listami. 2. Ustanovi se 6-članski odbor, ki naj pripravi in premotri ustanovitev stranke s skupnim imenom v vseh občinah. Nedeljsko zasedanje je ponovno dokazalo politično voljo koroških Slovencev in privedlo do spoznanja, da more biti ob današnji koroški politični situaciji le samostojen nastop manjšini v prid. in dijakinj. Kot smo že poročali, so bili v tem razredu trije odličnjaki. V 8. b razredu je zaključilo od 14 učencev in učenk zrelostni izpit pozitivno 13 maturantov. Z odličnim uspehom sta mata rirala Mirko Borotschnik in Dušan Schlap per, z dobrim uspehom pa Marija Janežič V zadnjih desetih letih je maturiralo na Slovenski gimnaziji 280 dijakov in dijakinj Maturitetni komisiji je predsedoval nad zornik Slovenske gimnazije prof. dr. Valen tin Inzko. Razrednika obeh osmih razre dov, ki sta nastopila k maturi, sta bila ga prof. Slavka Hronek in prof. dr. Anton Wutte TISKOVNO POROČILO Na sestanku dne 18. junija 1972, ki sem ga sklical, so navzoči slovenski občinski odborniki in kandidati sklenili sledeče: 1. V bodoče nastopamo koroški Slovenci pri občinskih volitvah samostojno. 2. V vseh občinah nastopamo pod istim imenom. Za izvedbo tega načrta so navzoči izvolili šestčlanski odbor. Mirko Kumer, I. r. podžupan mesta Pliberk Kulturno poslanstvo Krščanske kulturne zveze OBČNI ZBOR V ZNAMENJU RAZGIBANE KULTURNE DEJAVNOSTI V sredo, dne 7. junija 1972, je bil v dvorani Mohorjevega doma v Celovcu letošnji občni zbor Krščanske kulturne zveze. V imenu odbora je podal delovno poročilo predsednik Lovro Kašelj. Od 28. februarja 1971 do 7. junija 1972 je beležila Krščanska kulturna zveza z včlanjenimi prosvetnimi društvi in kulturnimi skupinami Farne mladine 243 prireditev. Krščanska kulturna zveza je postavila ob začetku zadnje prosvetne sezone zahtevo po močnejši lastni kulturni dejavnosti tudi kot dopolnilo h gostovanjem iz Slovenije, o katerih je predsednik poudaril, da ne smejo biti nadomestilo za lastno kulturno ustvarjanje. To načelo je bilo odboru KKZ pri njegovem načrtovanju vedno vodilo. Poleg vrste dobro uspelih gostovanj iz Slovenije — gostovalo je na Koroškem tudi Slovensko ljudsko gledališče iz Celja — je izvedla Krščanska kulturna zveza tako v lastni režiji kot v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo lepo število koncertnih prireditev in nastopov. Kulturna dejavnost se manifestira med koroškimi Slovenci v raznih oblikah ter se tako ugodno razvija, da postaja potreba po lastnem Kulturnem domu za koroške Slovence vedno bolj pereča. Zato je predsednik Lovro Kašelj poudaril v imenu Krščanske kulturne zveze ponovno to prevažno zahtevo. Predsednikova izvajanja na občnem zboru smo objavili v našem listu v pretekli številki na uvodnem mestu. Iz poročila tajnika KKZ Nužeja Tolmajer-ja pa je bilo razvidno vse podrobno delo, ki ga je vršila KKZ tako organizatorno kot vsebinsko gledano v pretekli delovni sezoni. V Krščansko kulturno zvezo vključena slovenska prosvetna društva so beležila s kulturnimi skupinami Farne mladine 137 prireditev, gospod Vinko Zaletel pa je imel v okviru Katoliške prosvete še 106 predavanj v 50 različnih krajih Koroške, lepo število predavanj pa poleg tega še na Primorskem. Teh predavanj se je udeležilo v preteklem letu 4000 oseb. Tajnikovo poročilo je pokazalo, koliko pomoči nudi Krščanska kulturna zveza tudi krajevnim društvom s svojim delom. V tej zvezi naj omenimo vse predpriprave koncerta našega osrednjega pevskega zbora „Ja-koba Petelina-Gallusa", ki jih je v organi-zatornem oziru izvedel tajnik KKZ Nužej Tolmajer. S tem pa smo že v novi prosvetni sezoni, ki jo je uspešno pričela Krščanska kulturna zveza s posebno dobro uspelo kulturno prireditvijo v Šmohorju. Naj predstavimo še novoizvoljeno vodstvo Krščanske kulturne zveze. Za predsednika je bil ponovno izvoljen župnik Lovro Kašelj, podpredsednika sta prof. Janko Zer-zer in kaplan Peter Sticker, tajnik pa Nužej Tolmajer. Dr. Valentin Inzko, ki mu je poveril občni zbor nalogo, da vodi izvolitev novega odbora, je v zvezi z delovnim poročilom Krščanske kulturne zveze poudaril, da je bilo delo KKZ v preteklem letu razgibano in vsebinsko bogato. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler in predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss. Stran 2 Kulturni dogodek V mestni hiši v Šmohorju je otvoril v soboto, dne 17. junija 1972, župan in predsednik koroškega deželnega zbora Rudolf Tillian 3. simpozij slikarjev v Šmohorju ter razstavo slik, ki so nastale tekom lanskoletnega simpozija. Simpozij je strokovni sestanek, shod znanstvenikov, znanstveno posvetovanje, v tem primeru strokovno srečanje slikarjev alp-sko-jadranskega prostora. Ob priliki otvoritve umetniške razstave je poudaril župan Tillian, da je namen razstave v tem, da sooči prebivalstvo mesta Šmohorja s sodobno umetnostjo ter zbudi v njem zanimanje za to umetnost. Simpozij pa naj omogoči in pospešuje izmenjavo misli na umetniški ravni med Koroško, Furlanijo in Slovenijo. Tej kulturni odprtosti mesta in njegovega prebivalstva je odgovarjal tudi sprejem, ki ga je bil isti dan deležen v mestnem domu v Šmohorju slovenski mešani zbor „Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca. Koncert je vodil prof. Jožko Kovačič, priredila pa ga je Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s folklorno skupino „Planina“ iz Sel. Naj navedemo v zvezi s koncertom nekaj značilnosti, ki veliko povejo. Eno smo že navedli: kulturno odprtost mesta in njenega prebivalstva. Tako v nemškem kot v slovenskem jeziku je poudaril predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj pomen tega kulturnega srečanja. Po pesmi naj bi se zbližali, spoznali drug drugega ter našli preko nje do odkritega sodelovanja in boljšega razumevanja v deželi. Tej vzvišeni misli je odgovarjal tudi spored, saj je bila vključena tako v prvi kot v drugi del koncerta tudi pesem v jeziku večinskega naroda. Koncertne prireditve se je udeležila vrsta predstavnikov javnega življenja. Znano je, da je župan mesta Šmohorja tudi predsednik koroškega deželnega zbora, navzoč je bil tudi okrajni glavar dr. Scheider, kulturni referent mesta Šmohorja prof. Grabner, župan občine Brdo Hans Andrei, dekan VValcher iz Čajne, ravnatelj Muzično-pedagoške gimnazije v Šmohorju dr. Sattek, zastopstvo orožništva z okrajnim inšpektorjem Lo-serjem in kontrolnim inšpektorjem Jar-nigom na čelu ter vrsta drugih uglednih osebnosti. Pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus" je nastopil na odru z avstrijsko in koroško zastavo na pročelju dvorane, oboje simbol tudi naše zvestobe do skupne domovine. Kot posebno značilnost naj omenimo, da že dolgo ni bilo prilike slišati ob kaki kulturni prireditvi govoriti naše Ziljane toliko v njihovi mehki domači besedi. Saj so prišli na koncert z Gorij, Zahomca, Bistrice, s Čajne, z Melvič, Brda, Št. Pavla itd. Slovensko pesem so sprejemali z veliko hvaležnostjo, nekateri s solzami v očeh. Da, tam, kjer teče bistra Žila, je naša beseda še živa, še bolj pa bi prišla do veljave, če bi jo znali približati javnosti na tako visoki kulturni ravni, kot je to zmogel na koncertu v Šmohorju pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus". Z njim se nam odpirajo nove razsežnosti kulturne dejavnosti v deželi. Dr. V. Inzko CLUB 33 — (Nadaljevanje s 1. strani) spernik je še lakonično pristavil, da je proti ugotavljanju manjšine zaradi tega, ker lahko razni VVernischi izpovedujejo svoje nedemokratično mišljenje. Ob zaključku diskusije je dr. Franci Zvvitter povedal, da koroški Slovenci osnutku sicer ne moremo dati privoljenja, da pa nismo proti njegovi izvedbi, ker pomeni korak naprej na poti do uresničitve člena 7. Skoraj, je dejal, razume ob nakazanem vzdušju vlado, ki da je ubrala sredinsko pot. Dr. Vospernik je dejal, da se moramo ozirati pri iskanju skunne poti — današnja diskusija da je dokaz takega skupnega hotenja — na velike sinove naše dežele. Prof. dr. Theodor Veiter je na znanstvenem, Jo-sef Friedrich Perkonig pa na literarnem področju nakazal pot v lepšo in enakopravnejšo bodočnost. Radikalni boj pa je treba, je zaključil Vospernik, napovedati tistemu mišljenju, ki želi pomesti z vsemi drugače-misiečimi, kajti to mišljenje bi moglo privesti do ponovne katastrofe. In to ne bi bilo v smislu naše skupne koroške domovine. POLITIKA Obisk predstavnikov Slovencev iz Italije v Ljubljani Ljubljano je obiskala na povabilo mestne konference Socialistične zveze Slovenije skupina predstavnikov Slovencev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. Bili so: slovenski poslanec v rimskem parlamentu Albin Škerk, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, predsednik SKGZ Boris Race, deželni svetovalec in župan dolinske občine Dušan Lovriha, pokrajinski svetovalec iz Trsta Lucijan Volk, pokrajinski svetovalec iz Gorice dr. Peter Sancin, predsednik društva „lvan Trinko" iz Čedada Izidor Predan ter župnika iz Beneške Slovenije Emil čenčič in Marin Lovrenčič. V teku dneva (v torek, 13. junija) je delegacijo sprejel župan ljubljanske občine ing. Miha Košak, zvečer so zastopniki narodne skupnosti na javni tribuni govorili o delu, življenju, problemih, razmerah in boju slovenskega življa v Italiji. Predsednik SKGZ Boris Race je omenil, da Slovenci nasprotujejo štetju pripadnikov slovenske skupnosti, ker ne more, v obliki kot se uvaja, prikazati objektivne slike stanja. Govoril je nadalje o gospodarskem položaju Slovencev, o šolstvu, o kulturnih in gospodarskih ustanovah o slovenskem tisku in o športni dejavnosti. Poslanec Albin Škerk (KPI) je prikazal politiko partije do manjšine in omenil vse pobude, ki jih je le-ta storila za ureditev manjšinskega vprašanja. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je v uvodu orisal pot slovenskega naroda k samostojnosti in neodvisnosti in ugotovil, da je še vedno ena tretjina Slovencev zunaj meja svoje domovine. Podrobno je govoril o vlogi dežele, ki naj bi prevzela nalogo urejanja manjšinskih zadev. Ko je omenjal pomanjkljivost deželnega statuta glede zaščite manjšine, pa je ocenil kot pozitivno dejstvo, da so Slovenci z ustanovitvijo dežele od Kanalske doline do Tržaškega vendarle prišli pod skupno upravno streho, kar jim omogoča uspešnejši nastop in boj za njihove pravice. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je prikazal vse pobude, ki so bile storjene v deželnem svetu s strani slovenskih predstavnikov za ureditev manjšinskih vprašanj. Omenil je tudi predlog, ki ga je izdelala Slovenska skupnost za celovito zaščito manjšine. Na koncu je dr. Štoka izrazil vero v obstoj slovenskega življa v Italiji in se zavzel za čim večjo podporo matične dežele manjšini. Dr. Peter Sancin je ugotovil, da v krajevnih okvirih (na deželni ravni), obstaja ugodnejše ozračje, boljše sožitje in medsebojno razumevanje med večinskim narodom in slovensko skupnostjo, da pa v Rimu ni razumevanja za vprašanja narodne skupnosti in da od tam zaviralno delujejo na reševanje manjšinskih problemov. Po njegovih besedah bi bilo nujno, da dobi dežela pristojnost po zakoniti poti samostojno reševati manjšinska vprašanja. Močan vtis na navzoče so napravile besede župnika Emila Čenčiča, ki je orisal težak položaj beneških Slovencev. Povedal je tudi, zakaj ni med beneškimi Slovenci dovolj narodne zavesti. Govoril je, kako jim že sto let vcepljajo strah pred slovensko besedo, češ vse kar je slovensko je protidržavno in podobno. / Poudaril je, da Italija še dandanes ne pri- zna slovenskega značaja prebivalstva Beneške Slovenije in da naravni razvoj slovenskega ljudstva v tem delu dežele ogrožata izseljevanje in alkoholizem. Boli nas, je dejal g. Čenčič, ker naši zvonovi zvonijo samo mrličem, kajti krsti so v Beneški Sloveniji zelo redek pojav. Župnik Čenčič je govoril, kako se rušijo trije stebri slovenske zavesti v Beneški Sloveniji: Cerkev, družina in vas. Povedal je, da cerkvene oblasti premeščajo slovenske duhovnike v Furlanijo, furlanske pa v Beneško Slovenijo. Govoril je tudi o ukrepih, ki naj bi zaustavili propadanje slovenskega življa v Beneški Sloveniji in na koncu poudaril, da kljub tragičnemu in obupnemu položaju je nujno nadaljevati boj za pravice Slovencev, kajti branimo naravne pravice našega ljudstva. Tudi Izidor Predan je podrobno opisal Beneško Slovenijo in položaj prebivalstva, govoril je o ekonomski emigraciji, o zaostalosti dežele in o oživljenju prosvetne dejavnosti med beneškimi Slovenci. Naštel je prosvetna društva, razne časopise in razne pobude s katerimi si Slovenci skušajo izboljšati svoj položaj. Demokratični razvoj v Italiji in pa podpora matične domovine sta po njegovih besedah tista dejavnika, ki lahko občutno vplivata na izboljšanje razmer beneških Slovencev. Dušan Lovriha je orisal vlogo občin pri zaščiti pravic slovenskega življa, rekoč, da so občinske uprave pomemben dejavnik, ker so v slovenskih in naprednih rokah, da uveljavljajo dvojezičnost, podpirajo športno, kulturno in drugo dejavnost, pri tem pa je poudaril težaven gospodarski položaj občin, ki imajo prav zaradi dvojezičnosti dosti večje stroške v šolstvu, prosveti in drugod. Lucijan Volk se je zadržal na vprašanjih urbanizacije in odtujevanja slovenskega o-zemlja. Prikazal je nevarnost asimilacije, ki jo povzroča odhajanje mladine z domačega kraja in poudaril velik pomen dejstva, da so slovenske občine začele izdelovati lastne urbanistične načrte, s katerimi lahko zaščitijo etnični značaj svojega ozemlja. Nato se je razvila živahna debata. Vsi predstavniki zamejskih Slovencev so poudarjali potrebo po čim tesnejšem in vsestranskem sodelovanju in povezovanju manjšine z matično deželo in pozdravili dejstvo, da ustavna dopolnila postavljajo pred republiko Slovenijo kot dolžnost skrbeti za zamejske dele slovenskega naroda. Svet in dežela Kapitalistična doba je prinesla sanje o „velikem" narodu. Sredi prejšnjega stoletja so začela Evropo in svet pretresati trenja med velikimi kapitali oziroma kapitalu služečimi državami, poizkusi ustvarjanja „večnih" Reichov in Grande Nationov. Začeli so se spopadi, ki so dosegli svoj višek v dveh svetovnih vojnah v tem stoletju, v poizkusu zavojevanja in delitve sveta. Spopadi držav in kapitalov niso bili po volji ljudstva, niso bili po volji ljudi ne večjih ne manjših narodnosti. Porajal se je pritisk od spodaj proti državi, njenim ustanovam in birokraciji, ki niso odražale teženj in potreb ljudstva, katero jih je s svojimi davki vzdrževalo. Organi države so bili nad ljudstvom in oddaljeni od njegovih potreb, niso mogli pravočasno slediti spremembam, ki jih je prinašal in jih še prinaša gospodarski in družbeni razvoj. Celo tam, kjer je država kazala potrebo po čim boljšem reševanju zadev svojih ljudi, je zaradi svojih osrediščenih upravnih organov zaostajala za napredkom. Dežela — nova družbena ustanova Gospodarski in družbeni razvoj je vedno bolj pritiskal, država bi morala biti vedno bolj gibčna in mu slediti s svojimi zakoni in predpisi, toda bila je prevelika in ljudem v posameznih krajih predaleč, da bi mogla reševati skladno z razvojem posebna vprašanja posameznih krajev in pokrajin. In tako stopa v ospredje nova družbena ustanova — dežela. Seveda obstaja država še naprej in določa vse okvirne zadeve, ki so nekemu narodu ali skupnosti glede na skupno zgodovino, skupni jezik ali zemljepisno navezanost enotne. Dežele pa prevzemajo pristojnosti, za zadeve, ki so jim značilne in za take zadeve, ki jih je treba hitreje reševati. Evropa postaja domovina dežel Evropa sama je na tem, da postane domovina dežel ne držav in niti ne narodov. To nam kažejo že živahni odnosi med posameznimi deželami. Slovenija npr. zelo živo sodeluje s sosednjo Furlanijo-Julijsko krajino, s Štajersko in tudi s Koroško, z Bavarsko, z Alzacijo in še drugimi. Upravne dežele v Nemčiji in Avstriji so po zadnji vojni postale zvezne dežele in dobivajo vse več pristojnosti. V Italiji, kjer je bilo pojmovanje države tradicionalno centralistično, je prišlo prav zadnji čas do korenite spre- ti ZASEDANJE PARITETNE KOMISIJE O „PAKETU" V palači Chigi je začela zasedati paritetna komisija, ki jo predvideva novi statut dežele Tridentinsko — Gornje Poadižje in sta- k tuti avtonomnih pokrajin Trento in Bože® p (Južne Tirolske). Komisija razpravlja v zve- P zi z izvajanjem „paketa" in ji predseduje podtajnik predsedstva vlade Evangelisti, k ri MEDNARODNA KONFERENCA n PROTI ONESNAŽENJU OKOLJA ir V Stockholmu se je zaključila prva med' z narodna konferenca za varstvo človeškega okolja in to pod okriljem Organizacije zdru; s Ženih narodov. Konferenci so prisostvoval' s predstavniki iz 112 držav, med temi tudi Ki' k tajske, Jugoslavije in Romunije. Albanija t< ni odposlala svojih delegatov. Druge komU' z nistične države niso bile zraven iz protesta ii ker ni bila Vzhodni Nemčiji priznana pravica do glasovanja. Konferenca je imela pred' g vsem namen urediti postopek, po katerec1 n bi se dalo zadržati nadaljnje zastrupljanj6 s ozračja. d I; ZAHODNONEMŠKI ANARHISTI V ROKAH POLICIJE V Frankfurtu je policija po pravi pravcat' bitki prijela znanega zahodnonemškeg6 anarhista Andreja Baaderja in njegoveg6 tj glavnega pomočnika 27-letnega Jana Karl6 d Rasperja. V spopadu s policijo sta bila si' cer ranjena, vendar ne težko. Baader mor6 obsedeti še 27 mesecev od treh let, na k3" R tere je bil obsojen leta 1968 zaradi požig6 ^ veleblagovnice v letu 1967. g Nemška policija je aretirala v Hamburg6 ^ še 31-letno študentko Gudrun Ensslin, v Z3" u hodnem Berlinu pa 22-letno Birgit MohH' haupt in 26-letnega Bernharda Brauna, na; ^ daj se je nemški policiji posrečilo aretira*' v Hannovru tudi proslulo Ulriko Meinho* 1 voditeljico nemške anarhistične skupine, k' je bila odgovorna za številne atentate pro*1 ameriškim vojaškim postojankam in sede-žem desničarskih organizacij. ZAHODNIM NEMCEM NE DAJO * POTNEGA LISTA n V smislu sporazuma o Berlinu, ki so 96 n podpisali pred kratkim predstavniki Sovje*" ske zveze, Združenih držav Amerike, Velik® _ Britanije in Francije, bi morala Vzhodna Nemčija vsakomur, ki bi to zahteval, izda*' potni list za obisk vzhodnega Berlina. Takšne prepustnice naj bi izdajali na petih mestih. Zahodni Nemci se pritožujejo, da stva* še ni stekla. Le v redkih primerih, kakor v primeru bolezni, so predstavniki vzhodnonemških oblasti izdali zaželene prepustnice- V PONEDELJEK STAVKALO j 40.000 PILOTOV Predsednik mednarodnega Združenja P1' lotov IFALPA, finski letalski stotnik, je v Helsinkih izjavil, da je bila 24-urna stavk6 letalskih pilotov v ponedeljek uspešna. & ne bodo izpolnili zahtev le-teh, bodo sledile nadaljnje stavke. IFALPA zahteva učinkovite ukrepe na letališčih, podpis konvencije proti zračnim gusarjem vseh držav n® _ svetu in čim hitrejši podpis konvencije OZN proti ugrabitvam letal. t< ti membe in država se je podelila na dežel® z rednim pravilnikom poleg tistih z izrednim pravilnikom (Dolina Aosta, Južna Tirolska, Furlanija-Julijska krajina, Sicilija 'n Sardinija), ki so zaradi svojih posebnost' (tudi prisotnosti neitalijanskih jezikovni skupnosti) obstajale že poprej. V Franciji ie opaziti zelo močno težnjo po priznanju z9° devinskih dežel, ki jo sili razvoj, dasi se *®' ga francoska centralistična mentaliteta 6® ni jasno zavedla. Dežela dobiva mednarodni pomen Nastanek dežel izhaja iz zgodovinsk® preteklosti in iz pokrajinsko zemljepis*1® navezanosti. Ljudje, ki doživljajo celo z9°' dovino skupno usodo in se v vsakdani6*11 življenju vedno srečavajo na svojih P°*'^ začutijo, da so si blizu. Začnejo skupno k6 turno ustvarjati, gospodariti in živeti. Soro nost z drugimi deželami jih veže nato skupnost v posebni državi in s svetom- P® žela je danes pretežno notranje državne9 pomena, toda vedno bolj stopa tudi na me narodno raven. Njeno mednarodno uveijaV Ijanie pa je odvisno od njenega položaj na stičišču poti in kultur. Zato si pot na sv® tovno raven utrejo najhitreje in najusp65 neje tiste dežele, ki znajo svoj položaj 66 bro izkoristiti in se zavedajo vseh možnos • ki jim ga le-ta nudi. Švicarska deželna (k3*1 n P (i ri n p tl p d k * c P s z s k li J v d v s i< o Gallusov koncert v Šmohorju st- |e V soboto, 17. junija, sta pevski zbor Jata- kob Gallus-Petelin in plesna skupina iz Sel en Unesla v Šmohor v Ziljski dolini slovensko e" Pesem in slovensko folkloro. 'je Dvorano mestne hiše je tokrat sestavljalo kai pestro občinstvo. Največ je bilo seveda rojakov Ziljanov: spoznali smo jih po njih mehki pojoči govorici. Nemški sodeželani 'n tujski gostje so bili na koncertu častno d- zastopani. ^ ^ Pozdravne besede je spregovoril pred-,j Sednik Krščanske kulturne zveze Lovro Ka-)■ ®elJ- Napovedovalca Mojka Mišja in Vili Ra-'a t Ušek sta v ot3eh jezikih vodila od točke do ' °^ke sporeda. V izbranem, pesniškem je-z'ku, a ne dolgovezno, sta tolmačila umetne .j m narodne pesmi ter rajalni nastop Selanov. - Prvi del sporeda je bil po pozdravnem ^ 9eslu „Naša pesem naj zaori“ posvečen res-■e n' glasbi starih mojstrov. Gallus, Kranjec, spada k njim. Njegove skladbe pojejo vsi d°bri zbori. Besedilo je po tedanji navadi v 'atinščini. ŽUPANČIČEVE NAGRADE Te dni so podelili Župančičeve nagrade, radicionaina priznanja, ki jih vsako leto posuje Svet za kulturo pri ljubljanski mest-n' skupščini. Nagrade so namenjene tistim umetniškim dosežkom, ki so posebej pomembni za kulturno življenje v Ljubljani, agrade (6000 din) sta podelila predsednik veta za kulturo Stane Bernik in predsed-Zll"ije Boris Kain. Prejeli so jih naslednji ustvarjalci: Kovačič: za knjigo »Sporočila v sl>=.hju — resničnost11; Eva Novšek-Houška: Za Pevske poustvaritve slovenskih del na oncertnih odrih v Ljubljani v letu 1971; 'ar Meško: za izredno, razstavno dejavnost minulem letu in še posebej v Ljubljani; ekspenmentaino gledališče „Glej“: za uprizoritev predstave »Spomenik G“; Oblikovalna skupina: Ing. arh. Peter Skalar, aka-emski slikar Matjaž Vipotnik, ing. arh. Ja-»az Suhadolc, ing. arh. Judita Skalar: za Mkovno oblikovanje ljubljanske banke. GORŠETOVA RAZSTAVA V KOSTANJEVICI Lamutov likovni salon bo priredil 30. junija zvečer, ob 19. uri veliko retrospektivno razstavo akademskega kiparja Franceta Goršeta. ^ Uvodno besedo pri odprtju bo imel -akademik prof. dr. France Steie. p Katalog je v slovenščini in angleščini s kritično portretno študijo akademika dr. Steleta. Razstava bo odprta julija in avgusta, to je čas trajanja XII. mednarodnega simpozija kiparjev „Forme vive“, pa katerem sodelujejo tudi umetniki 'z Anglije, Nizozemske, Japonske, Nemčije in Jugoslavije. Temu uvodnemu težjemu delu je sledil nastop selske folklorne skupine. Sproščeno je zarajala selska mladina ob zvokih harmonike; dekleta in fantje v rožanskih nošah z nasmejanimi obrazi so napolnili cel oder. Gallusov zbor je ustanova pokojnega dr. Franceta Cigana. Zdaj je pomlad — to Cankarjevo besedilo — je dr. Cigan mojstrsko uglasbil. Gotovo bo ta pesem prišla na sporede vrhunskih zborov. Ženski zbor je zapel nežno in zelo pevno uspavanko Milke Hartmanove, ki izzveni v opomin »Krepko rasti in zibke ne pozabi11. Zadnja pesem prvega dela je bila Mira Kernjaka »Spomini11. Odmor je bil skoro prekratek, če bi hoteli pozdraviti vse znance. V drugem delu je prišla na vrsto narodna pesem, ki je seveda našla posebno dober odmev. Slišali smo Pesem o rojstvu, Mlinarja, Gorenjsko serenado in Dečva to mi povej. Zbor in solist so se prav lepo ujemali. Bil je pravi užitek poslušati to izredno kultivirano petje. Tudi v drugem delu je nastopila plesna skupina iz Sel, ki je sprejela hvaležen aplavz. Prijetno je bilo gledati mlada, zala dekleta in gibčne fante. Ob koncu smo spet čuli tri slovenske narodne in nemško v narodnem slogu. Vse so užgale in močno odobravanje je izsililo dodatke. Pevci, pevovodja prof. Jožko Kovačič in solist prof. Janez Kampu š so vzpostavili s poslušalci kontakt, da je bilo vse enota. Spet smo občutili, kakšno izredno moč ima pesem, da res povezuje, blaži in dviga. Upamo, da bo Gallus svoje poslanstvo nadaljeval. Želimo mu dosti uspeha, pevcem pa vztrajnosti in idealizma v taki meri kot doslej. Pevovodja je preizkušnjo prvih velikih nastopov dobro prestal; naj z zborom raste in napreduje. Slovenščina na ameriških univerzah V »Našem tedniku11, od 18. maja, smo v članku »Slovenska izbira11 omenjali, kje vse se na evropskih univerzah poučuje slovenščina. Omenili smo tudi, da so jo uvedli tudi na nekaterih univerzah v Ameriki. Kakor pa nam slovenski dnevnik »Ameriška domovina" iz Clevelanda v Ohiu (ZDA) poroča, bo pouk slovenskega jezika od naslednjega šolskega leta redno na učnem sporedu vseučilišča Cleveland State University. V istem dnevniku pa nam univ. predavatelj g. Joseph F. Kess sporoča, da je na University of Victoria v Britanski Kolumbiji (Kanada) poučevanje slovenščine že sedaj na sporedu. V naslednjem letu bo slovenščino uvedla v svoj učni spored tudi University of Edmonton v pokrajini Alberta (Kanada). Nadalje g. Kess tudi omenja, da je na več univerzah v ZDA poučevanje slovenščine že redno v učnem sporedu, ena od teh univerz je tudi Indiana University v Bloomingtonu. Vse Slovence v stari domovini bi gotovo zelo zanimalo, da bi nam naši ameriški rojaki sporočili, katere so univerze v Severni Ameriki in mogoče tudi v Južni, kjer se slovenski jezik poučuje. In za vse tiste naše ljudi, ki verjamejo v odrešilnost nemškega, angleškega ali še kakšnih »velikih11 jezikov: sapienti sat. V Benečiji prvi tečaj slovenskega jezika Na pobudo kulturnega društva „lvan Trin-ko“ iz Čedada so pred kratkim uspešno zaključili na učiteljišču v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji prvi tečaj slovenskega jezika. Tečaj je trajal dva meseca in ga je vodila mlada beneška učiteljica iz Ažle Iris Bataino, ki je lani diplomirala na slovenskem učiteljišču v Gorici. Ob zaključku tečaja je predsednik društva Izidor Predan pozdravil vse udeležence in izrazil željo, da bi znanje slovenskega jezika še izpopolnili. V spomin jim je podaril nekaj slovenskih knjig. Tečajniki so bili: študentje, nekaj šolnikov in uradnikov, prodajalke in delavci. Po večini stanujejo v beneških vaseh, nekaj Furlanov pa je prihajalo tudi iz Čedada. Zanimivo je, da je tečaj pokazal, da je mogoče v nekdaj umetno zastrupljenem okolju ustvariti pristne človeške odnose, če obstaja želja po medsebojnem spoznavanju. Pred začetkom tečaja so nekateri nasprotniki te pobude skušali ustvariti težave pri- rediteljem (postavili so celo pogoj, da bi morali poleg slovenščine poučevati še nemščino). Toda s trdno voljo, ki jo je podžigal vpis zmerom večjega števila ljudi, je društvo »Ivan Trinko11 uspešno izpeljalo tečaj. Le-ta je bil samo priprava na druge tečaje, ki jih bodo prirejali v prihodnje. Izidor Predan je dejal, da so beneški Slovenci pokazali, da obstaja v Benečiji volja po učenju sloven-ščine-materinega jezika tamkajšnjega prebivalstva, kar bodo morali upoštevati tudi odgovorni dejavniki. V zadovoljevanju jezikovnih pravic bo potrebno uvajati pouk slovenščine tudi v šole. Pričakujejo, da bodo vsaj v nekaterih srednjih šolah omogočili slovenskim otrokom delni pouk v materinščini. JUBILEJNI KONCERT SLAVE KLAVORE V okviru praznovanja 25-letnega dela KUD Slava Klavora iz Maribora, je minuli teden proslavil svojo obletnico tudi moški pevski SLOVENCI dL&ma in pa 10etn f DR. ANDREJ BUDAL V triinosemdesetem letu je pred kratkim umrl naš primorski rojak dr. Andrej Budal, narodni mož, ki je svoje vztrajno in vestno pisateljsko pero dobrih šestdeset let sukal temu edinemu namenu: slovenskemu prerodu in ohranjevanju slovenskega rodu na Primorskem. Pokojni se je rodil 31. oktobra v Standrežu pri Gorici. Po končani goriški gimnaziji je odšel na Dunaj študirat romanistiko in je tam leta 1913 tudi doktoriral. Prvo svetovno vojno je preživel kot vojak v Ljutomeru, Ljubljani, Trstu in Vidmu. Po italijanski zasedbi Primorske pa se je zanj začelo obdobje prestavljanja s službenega mesta na službeno mesto. Kot profesor francoščine in slovenščine je najdlje prebil v Vidmu, kjer je z vmesnim kazenskim postankom v Perugii in dveletnim poučevanjem slovenščine na beneški visoki ekonomski in komercialni šoli dočakal tudi konec druge svetovne vojne. Med njegovo zgodovinsko povestjo »Križev pot Petra Kupljenika11, s katero je nastopil v Ljubljanskem zvonu leta 1910, in zadnjo zbirko povojnih esejev in člankov, izšlo pod naslovom »Odmevi z roba", leži — kot so našteli poznavalci njegovega pisanja, najmanj deset obsežnejših leposlovnih del, štiri literarno-zgodovin-ska dela, vsaj štirinajst večjih prevodov iz tujih književnosti in dolga vrsta razprav, člankov ter razmišljanj v zbornikih, koledarjih in drugih publikacijah. zbor, ki se imenuje po narodni junakinji Slavi Klavori. Hkrati s 25-letnico nadvse uspešnega in mednarodno priznanega zbora Slava Klavora, je praznoval tudi njegov dolgoletni dirigent prof. Jože Gregorc, ki se že štirideset let udejstvuje na kulturno-umetniškem področju. Prof. Jože Gregorc je postal u-metniški vodja zbora leta 1955, dve leti pozneje pa je zbor spričo izredne kvalitete že začel nastopati v tujini. Generalni konzul dr. Riesenfeld - odlikovan Pretekli teden je postal »častni član univerze v Gradcu" avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld. Priznanje je prejel dr. Riesenfeld za zasluge, ki si jih je pridobil na področju avstrijsko-jugoslovanske kulture in znanstvene povezave in tesnejšega sodelovanja med graško in ljubljansko univerzo. Pomen temu priznanju je dala navzočnost vidnih osebnosti iz Slovenije, tako npr. prorektorja ljubljanske univerze prof. dr. Janeza Milčinskega, načelnika urada izvršnega sveta za mednarodno sodelovanje Marka Kosina, jugoslovanskega generalnega konzula v Gradcu Marjana Cu-c u I i č a in drugih. Darujte za tiskovni sklad! 'onal *9ko na) skupnost npr. ne bi nikoli dosegla . _ pomembne vloge na mednarodni rav-'■ ae ne bi znala dobro ceniti in izkoristiti I °°žaja, ki ji ga prinaša prisotnost treh r°2iroma skupno z retoromansko, štirih) načrtnosti, ki se na tem prostoru srečavajo, 'emške, francoske in italijanske. Kulturni, politični in gospodarski predstavniki iz vseh jezikovnih svetov se na tem prostoru počutijo domače, obenem pa vedo, da bo-tukaj srečali pripadnike iz drugih jezičnih prostorov in zato radi izberejo Švico a kraj svojih srečanj in sestankov, kar Svinskim kantonom prinaša tako pomembno ednarodno vlogo in družbeno-gospodar-Sko korist. , Zmerom boljše sožitje med slovensko 'n italijansko narodno skupnostjo v Italiji Bogastvo jezikov in kultur so zadnje čase sačelj ceniti tudi v Italiji. Italijanska javnost , vedno močneje zanima za miselno in j.^turno bogastvo, ki so ga ohranile neita-'lanske skupnosti v Italiji. Poleg nemških vužnih Tirolcev živijo v italijanski državi slo-yenski Primorci in francoski Valdotanci v volr|i Aosta, v deželi Abruzzo živi v nekaj aseh §e hrvaška skupina, v Kalabriji alban-i a 'n v obrežnih predelih Apulije, Kalabri-Q, 'n Sicilije tudi grška; v deželi Piemont st°ja v hribovitih predelih še provansal- ska skupnost, zato so uvedli tudi v šolah provansalščino v prizadetih hribovskih občinah piemontske dežele. Na Sardiniji govorijo tudi nekatera katalonska narečja. Na Primorskem sta prisotni italijanska in slovenska narodna skupnost, ki zadnji čas vzpostavljata medsebojno vedno prisrčnej-še stike. Pomemben korak na tej poti je bil storjen pred kratkim v Trstu, kjer so izdali pesmi Srečka Kosovela v italijanskem prevodu v izredno lepi opremi. — Tržaška škofija ima posebnega vikarja za Slovence. Najpomembnejši korak pa je v cilju skladnega sožitja med primorskimi Slovenci in Italijani napravila goriška nadškofija, ki je ustanovila v Gorici posebno slovensko župnijo, katera bo združevala slovenske ljudi iz vseh mestnih župnij, tako da bodo ti člani posamezne mestne župnije in še slovenske župnije. To je bilo storjeno zaradi tega, da se slovenski ljudje ne bi izgubljali med župljani drugega jezika in pa da bi dušno pastirstvo med slovenskimi ljudmi kar najbolje uspevalo. Tako soglasje je mogoče, če se obe narodni skupnosti trudita, da bi živeli v medsebojnem spoštovanju in v duhu krščanske ljubezni. Koroška je dvojezična dežela Dvojezična je tudi dežela Koroška. Združuje nemško in slovensko koroško skup- nost in preko njiju germanski in slovanski svet in kulturo. To bogastvo bi Koroški druge dežele morale zavidati, če bi ga sama znala izkoristiti. Pridobila bi si lahko sloves dežele, kjer se srečavata Sever in Jug ter Vzhod in Zahod; kjer bi se srečavale ugledne osebnosti iz kulture in politike, gospodarstva in znanosti iz obeh velikih prostorov, germanskega in slovanskega. Lepota dežele daje vsemu temu še dodatni pomen. Slovensko-koroška skupnost se dvojezičnega poslanstva dežele jasno zaveda, kakor se zaveda tudi svoje pravice do življenja in razvoja, ki ji gre po božjem in naravnem pravu. Zato se nikakor ne bo vdala poizkusom spodkopavanja ali pačenja njenega izvirnega porekla, grožnjam in pritiskom. Zaveda se tudi znamenj časa; zaveda se, da tudi na koroškem zanaprej ne bo več mogoče svetu tajiti in prikrivati in izigravati njene nadtisočletne prisotnosti v deželi. Zaveda se, da si bo Koroška pridobila svoj mednarodni ugled in veljavo le, če si bo izoblikovala skladno sožitje obeh narodnih skupnosti v dežele, nemške in slovenske. Sinoda koroške Cerkve nam priča, da je to spoznanje začelo neustavljivo prodirati. Koroška Cerkev pa si bo pridobila pečat krščanske pravičnosti in ljubezni šele z enakopravnim upoštevanjem obeh v deželi prisotnih narodnih skupnosti, kar ji do danes ni uspevalo. Bodočnost pa bo to prinesla, če bodo njenim sklepom sledila tudi dejanja. Eno takih pa ni javno ščuvanje in sramotenje od enega njenih članov, ki svojo mržnjo že leta nemoteno širi in zaseda povrh vsega še položaj ob najstarejšem svetišču dežele, kjer je grob sv. Modesta, apostola Koroške, ob svetišču, ki je nemškim in slovenskim Korošcem enako drag. Ali bo prebujenje Koroške prepozno? Zgodilo se bo lahko, da bo prebujenje Koroške prepozno. Pametni Gradec prav nič ne čaka in prizadevno ter uspešno navezuje kulturne in poslovne stike s Slovenijo, s Hrvaško, z Ogrsko in Furlanijo-Julij-sko krajino. Na drugi strani pa svetovljanska Ljubljana uprizarja svetovna prvenstva. Uprizorila jih je že osem, da ne štejemo številnih mednarodnih prireditev in srečanj. Ali bo kasneje, ko bodo vloge izoblikovane, na prostoru med Alpami, Panonijo in Jadranom možno še kakšno središče za mednarodna srečanja? Do kdaj le se bo Koroška izčrpavala s takimi stvarmi, kot so dvojezični napisi in podobno? Po vsem tem, kar je bilo povedanega, bi mogli domnevati, da bo postalo prav kmalu jasno, kdo prizadeva deželi pri njenem cilju po večji uveljavitvi največjo škodo. A. S. Pistno. btcJUev: NA SALZBURŠKI UNIVERZI SE UČIMO SLOVENŠČINE Na slavističnem inštitutu salzburške univerze sem našel v začetku tekočega semestra v seznamu predavanj za jezike tudi „slo-venščino za začetnike". Kot reden študent univerze v Salzburgu sem z zanimanjem pričakoval predavanj slovenščine, katero smo govorili kot otroci v mojem rodnem kraju, v Borovljah, pa sem jo kasneje pozabil. Na dan prvega predavanja sem se podal v avditorij slavističnega inštituta. Bil sem sila radoveden, koliko študentov bo navzočih. Prijetno pa sem bil presenečen, ko je prišlo nad dvajset slušateljev; torej več kot za druge jezike. Predavanja obiskujejo rojaki in rojakinje s Koroškega, in sicer študentje teologije in absolventi Slovenske gimnazije v Celovcu, pa še drugi, katerih materinščina je nemščina. Slušatelji smo bili izredno veseli, da je našla tudi slovenščina pot na salzburško univerzo. Na prvem predavanju nas je lepo pozdravila in sprejela naša cenjena gospa prof. dr. Marija Slodnjak-Petrov, doma v Sakušaku pri Ptuju na slovenskem Štajerskem. Gospa profesorica je strokovnjakinja za slavistiko. Prvo lekcijo smo zaključili s petjem naših koroških rojakov. Bil je, kot vidimo, zelo lep in prijeten začetek. Metodično nas lepo uvaja v gramatiko slovenskega jezika predavateljica. Razveseljivo je tudi, da ima univerza še kar lepo število slovenskih knjig; uspelo nam je dobiti celo en izvod stare slovenske Biblije. Tisti študentje, ki se prvič učijo slovenskega jezika, so spoznali, da ni tako brezpomembno učiti se slovenščine, že zaradi tega, ker je le-ta najbolj blizu ruščini od slovanskih jezikov. Slovenski jezik torej zares ni manj vreden, kot to trdijo nekateri zlobni krogi, saj je slovenski narod obogatil svetovno literaturo v marsičem. Naš krožek na univerzi se veseli predavanj slovenščine, kajti vsako od teh je za me in moje kolege resničen domovinski večer v tujini. I. H e y e r Slovenska delegacija na Koroškem Pretekli teden je obiskala Koroško delegacija vidnih osebnosti kulturnega, gospodarskega in političnega življenja iz Mežiške doline, med njimi tudi trije poslanci iz Ljubljane. Gostje so se odzvali povabilu Avstrij-sko-jugoslovanskega društva za Koroško. Najprej so si gostje iz Slovenije ogledali zaprto kopališče v Celovcu, kjer jih je v imenu župana pozdravil mestni svetnik Teu-ber. Naslednji cilj slovenske delegacije je bil ogled mladinskega doma v Seebachu pri Špitalu ob Dravi, v katerem je nastanjenih okoli 40 pohabljenih otrok. Tu je goste v navzočnosti jugoslovanskega generalnega konzula Bojana Lubeja, okrajnega deželnega glavarja dr. Lientschniga in šolskega ravnatelja Prascha pozdravil dvorni svetnik dr. Machart, ravnateljica ga. Anni Kavallar pa je delegaciji razkazala dom. Močan vtis je napravil na goste najrazličnejši način zdravljenja otrok, saj gre pri tem za to, da bi le-ti v poznejšem življenju lahko opravljali svoje delo samostojno. Delegacijo so potem avstrijski gostitelji peljali na Dobrač, kjer so si ogledali novo poslopje in stolp radiotelevizijskega oddajnika. Le-ta je pohvalila veliko gradbeno storilnost ter bila navdušena nad lepoto alpskega sveta v tem delu prelepe Koroške. Zvečer so bili zastopniki Mežiške doline gostje beljaške mestne občine. V VVarmba-du jih je v srbohrvaščini in nemščini pozdravil podžupan inž. Sereinigg. V svojem govoru je med drugim orisal komunalno-politični položaj Beljaka, hkrati pa je poudaril dobrososedske odnose z Jugoslavijo in Italijo, ki zagotavljajo mir v našem življenjskem prostoru, s tem pa tudi ekonomski in kulturni razvoj naših sosednjih dežel. V odgovoru se je župan velike ravenske občine (Prevalje, Guštanj in Mežica) Ivan Strmičnik zahvalil za gostoljubnost in prisrčne stike na Koroškem. V imenu Avstrijsko-jugoslovanskega društva pa je predsednik Krassnig govoril o obmejni kulturni dejavnosti društva, pri čemer je omenil zlasti medsebojno sodelovanje med sosednjima deželama. Folklorni festival v Celovcu je navdušil „Teden srečanja" sta zaključila v petek in soboto v Domu glasbe dva uspela večera: p iv ije bil posvečen narodni glasbi in pesmi Slovenije, Furlanije-Julij-ske krajine in Koroške, v drugem so se nam predstavile folklorne skupine Danske, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. TRADICIJA IN NOVE STVARITVE TREH POKRAJIN Napovedovalec koroškega radia Arno Patscheider nam je v strokovni razlagi, ki so jo prispevali glasbeniki dr. Valens Vodušek (Slovenija), prof. Claudio Noliani (Furlanija) in prof. Helmut Wulz (Koroška), povedal pomen in nastanek narodne glasbe. Tako smo v razlagi čuli, da je dandanes že težko najti nekoga, ki bi zlagal nekaj pristno narodnega. Vse se suče okoli potvorjene narodne pesmi oziroma instrumentalnih viž. Razširjanje takih manjvrednih (v literaturi bi jih nazvali šund ali kič) del je mnogo lažje in pogosteje, saj delajo zanje radio in v gostilnah muzikboksi silno reklamo. Nekako v sredi pa je narodnozabavna instrumentalna glasba, ki so jo prvi začeli bratje Avseniki (v nemškem prostoru jih nazivajo „Die lustigen Oberkrainer"). In vprav to glasbo čisto napačno nazivajo in jo pojmujejo kot ljudsko glasbo, a je le kratkotrajne vrednosti. Komaj jo slišimo, že gre vpozabo, prav tako kot popevke ali melodije v pop glasbi. Primerjava s tem se nam vsiljuje na petkovem večeru narodnih pesmi in melodij. Edino čisto pristne pesmi in viže v narodnem tonu smo lahko občudovali in slišali od slovenskih skupin, bratov Kranjc iz Hajdine s svojima orglicama (žveglama) in od ženskega pevskega kvinteta iz Velike Varnice. To je še narodna pesem, ki se je tam na vasi ohranila po izročilu prav v današnje dni. Ta dva primera pričata, koliko neizčrpnega narodno-glasbenega bogastva je še ohranjenega pri naši sosedi Sloveniji. Tudi „Alpentrio W i e t i n g “ in „Worther-See-Quintett“ se močno približujeta pristnemu narodnemu tonu. Ansambli, pa najsi bosta to odlična za-bavno-inštrumentalna ansambla „ D o b r i znanci" iz Ljubljane s sestrami Potočnikovimi, ali ansambel v isti zasedbi „D i e lustigen Oberkarntner" so za uho zelo prijetni, a so le umetne glasbene tvorbe. PLEŠOČI IN POJOČI ANSAMBLI 4. „Teden srečanja" pa je v soboto zvečer v polni dvorani zaključila prireditev narodnih plesov štirih dežel: Danske, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Na začetku prireditve je celovški župan Hans Ausservvinkler v kratkih besedah poudaril pomen srečanja raznih narodov v Celovcu (14 po številu), ki so se v osmih dneh zbirali na 25 uspešnih prireditvah. Celovec, kot se je pokazalo tokrat, je ponovno postal, že četrtič zapovrstjo središče plodnih kulturnih razgovorov in aktivne dejavnosti. Nato je župan pozdravil vidne osebnosti, med njimi jugoslovanskega veleposlanika v Avstriji V o š n j a k a , veleposlanika Madžarske K u r t a n a , super-intendenta P e 11 a r j a , jugoslovanskega generalnega konzula Lubeja, italijanskega generalnega konzula dr. Veniera, generalnega konzula Zvezne republike Nemčije dr. Ko p pa in druge. Sobotni večer je nudil navdušenemu občinstvu zares sijajno sliko plešoče Evrope, od Danske do Madžarske, katero je v prvem delu programa povezoval odlični učiteljski kvintet s pevskimi vložki. Prvi je nastopil na odru, ob spremljavi dveh violin, danski folklorni ansambel v krasnih narodnih nošah iz 17. in 18. stoletja. Fantje in dekleta iz Gladaxa (pobra-timsko mesto Celovca) so pokazali avditoriju plese danskega ljudstva, ki so v glavnem umirjeni, a dosežejo svoj višek v hrupnem renskem dvokoraku. Nekaj čisto novega je bil nastop slovenske folklorne skupine (Jugoslavija) iz Beltincev v Prekmurju, ki je pod vodstvom Borisa Z a I i g a predvajala prekmurske plese v originalnih narodnih nošah ob spremljavi malega orkestra: violina, cimbale, klarinet, kontrabas in harmonika. Dečve so imele raznobarvne rute, jopice in predpasnike, stasiti fantje pa bele platnene hlače in srajce. Zakaj se je vodstvo prireditve odločilo ravno za prekmursko folklorno skupino? Jaz bi našel razlago, ki je morda v tem, da se ti plesi odlikujejo po svoji enostavnosti in preprostosti. Pomislimo samo na izvajanje stanovskih plesov srednjega veka, kot npr. tkalska ali šustarska, šmar-janka, trojka ali šimširi. Znan pojav v etnologiji, da se na obrobnih ozemljih neke kulture ohranijo sorazmerno dolgo starinska izročila, ki so povsod drugje že zdavnaj izumrla. Slovenski primeri to potrjujejo: Rezija, Koroška, Prekmurje in Bela krajina. Tako sta Bela krajina in Prekmurje, ki imata enako kot ves vzhodni obrobni predel Slovenije mnogo skupnega s sosednim hrvaškim kajkavskim ozemljem, ohranila v nekaterih običajih in navadah najstarejše oblike, ki so med Hrvati že izumrle. Zlasti je očaral njihov nastop s svatovskimi plesi ob spremljavi godbe. „lgralci, pevci in plesalci iz Bad Goiser-na, pod vodstvom L o i s a Neuperjaso na starih inštrumentih (dve violini, kontrabas in diatonična harmonika) predvajali staro tradicionalno narodno umetnost pokrajine Salzkammerguta in tako častno zastopali Avstrijo. Tu naj omenim lepe jodlarje, medtem ko je plesni ansambel: dekleta v dečlah, fantje v kratkih irhastih hlačah pokazal bogastvo Jandlerja in štajrerja", nazadnje pa turbulentni svatovski ples (petje in copotanje z nogami), ki se konča z ugrabitvijo neveste. Drugi del folklorne prireditve je pripravila madžarska plesna skupina iz Zalaeger-szega. Le-ta je pokazala občinstvu plesne običaje in navade iz vseh predelov Madžarske. Tu smo videli, da gre tej folklorni skupini bolj za obdelavo tradicionalnega narodnega plesa, ki se potem izraža v baletni umetnosti. V različnih krasnih narodnih nošah in ob spremljavi desetčlanskega narodnega orkestra (zraven sta tudi dve mladenki: klarinet in violina) je madžarski ansambel zadivil z ognjevitimi plesi svoje domovine, ki spominjajo že na cirkuško akrobatiko (podobnost z dinamičnimi srbskimi, makedonskim iin ruskimi plesi). Občinstvo je z izrednim zanimanjem sledilo plesom posameznih narodov in je bilo vidno zadovoljno ter je posamezno folklorno skupino ob vsaki novi obliki viharno nagrajevalo z dolgimi aplavzi. Na koncu festivala se je upravnik koroškega radia prof. Goritschnig zahvalil vsem sodelujočim skupinam in sodelavcem za uspešno sodelovanje in za srečen zaključek „Tedna srečanja". B. L. Petje blaži, dviga, navdušuje .. VELIK USPEH KONCERTA SLOVENSKEGA OKTETA V SELAH Sele so bile svojčas širši javnosti komaj poznana naselbina gorskih kmetov in drvarjev, ki je imela le malo stikov z zunanjim svetom. Odkar pa so s cesto bolj dostopne, so tudi bolj znane ne le po Koroški, temveč tudi po slovenskem jugu. Izletnikov prihaja vedno več. Privablja jih gorska pokrajina, nova moderna cerkev s farnim domom, spomeniki in drugo. Letoviščarjem, ki se želijo v miru oddahniti od mestnega hrupa, nudijo naša gostišča prijetno bivanje. Kulturno so Sele razgibane. Dvojno prosvetno društvo, pevsko drušvo, športna u-druženja to dokazujejo. Igralci prosvetnega društva „Planina“ nastopajo z igrami doma, pa so tudi že gostovali na raznih krajih na Koroškem, pred kratkim pa tudi že v Gorici. A tudi v Selah smo že mogli par-krat pozdraviti goste iz juga. Že več let obstoja med selsko in škofjeloško občino bratska vzajemnost, ki se izraža v medsebojnih obiskih. Škofjeloški župan g. Krvina, poklican v višjo službo, je v slovo naši občini poklonil izreden kulturni užitek: koncert svetovno znanega Slovenskega okteta. Privlačna moč tega pevskega zbora je v nedeljo, 18. junija, napolnila vso dvorano in balkon farnega doma ne le z domačini, marveč s številnimi prijatelji petja iz bližnje in daljne okolice. G. župan Herman Velik je v nagovoru pozdravil tovariša Krvino in ostale častne goste, oktet in njegovega vodjo. Spomnil se je tudi 85-letnice rojstva do- Naše prireditve Katoliško prosvetno društvo v Globasnic vabi na OTVORITEV DRUŠTVENEGA ODRA v nedeljo, 25. junija, ob 15. uri pri Šoštaif v Globasnici. Na sporedu so: pevski koncert, plesni zabava, pri kateri igra ansambel »Štirje k<>' vači“. Odbor Slovensko prosvetno društvo Radiše vab' na ljudsko igro LOVSKI TAT v soboto, 24. junija, ob 20. uri v farni dv« rani v Škocijanu. Ljubitelji odrske umetnosti, posebno P* lovci, prisrčno vabljeni! Odbo' Slovensko prosvetno društvo »Košuta' Sele-Kot vabi na LITERARNI VEČER ki bo v soboto, 24. junija, ob 20. uri v