Ribiška družina Barje (1. del)
V viški občini deluje Ribiška družina Barje, ki ima
svoj dom na Mesarici ob sotočju Malega Grabna in Ljubljanice. V dnižino je vključenih okrog 270 čla-nov. Dolgolelna člana sta tudi predsednik Teodor Gantar in gospodar Lojze Kupljenik, ki nam je povedal veliko zanimivega.
Ribolov je le skromen delček dejavnosti ribičev. Glavna naloga RD Barje je gospodarjenje z ribjim življem in vodami. Osnove za to pa so spremljanje kvalitete vod, stanje ribjega staleža, lov in gojitev rib ter spremljanje fizičnih in onesnaževalnih posegov v vodotoke. Razen tega redno organizirajo akeije čiščenja vodotokov in sodelujejo v čistilnih akcijah. Urejeno imajo operativno čuvanje voda in ribiško inšpekcijo, kar obsega nadzor nad aktivnostjo ribičev in krivolovom ter gradbenimi in onesnaževalskimi posegi. Na področju tekmovalne ribiške dejavnosti pa sodelujejo na državnih tekmovanjih in jih tudi sami prirejajo. Ne zanemarjajo niti organizacije dru-žabnega življenja za člane in druge v obliki tekmo-vanj, druženja slovenskih ribičev, zabavnih priredi-tev itd. Za člane in pripravnike pa organizirajo izo-braževanja.
Področje vod, ki ga upravlja RD Barje obsega Ljubljanico od Gruberjevega kanala do mostu pri Podpeči, Mali Graben od jezu na Vrhovcih do izliva v Ljubljanico, Iščico od Hauptmanc do izliva, Iško, Želimeljščico, Škofeljski graben v vsej dolžini in vse druge pritoke Ljubljanice. Prav tako skrbijo za ribni-
ke Tivoli, Krimsko jezero, ter Rakitno, Slrahomer in Turjak. Nadzirajo še vse kilometre nereguliranih in reguliranih kanalov na Barju.
Posledica človekovih poseganj v naravo so poško-dovana drstišča in ribjega zaroda je vedno manj. Da bi ohranili naravno ravnotežje je potrebno umetno gojenje in vlaganje rib v vodotoke. Ribje mladice gojijo v posebnih gojitvenih potokih, po potrebi pa jih še dokupujejo. Potok najprej izpraznijo z elektro-odlovom, omamljene ribe pa prenesejo v druge vo-dotoke. V vodo vložijo ribje mladice, ki tu rastejo v dve leti trajajočem ciklusu, nato pa jih spet prene-sejo v vodotoke, kjer ni drstišč. Razen teh gojitvenih odlovov poskrbijo še za intervencijske odlove, pri katerih umaknejo ribe na varno preden se pričnejo gradbeni in drugi posegi v vodotoke. Tako so npr. odlovili vse barjanske potoke pred rcgulacijo in ohranili ribji zarod.
To je teiaško, fizično napomo delo ribičev, pri katerem je treba gaziti po blatu do kolen in pasu. Vse opravijo s prostovoljnim delom, pri čemer znaša letna kvota pet do sedem tisoč delovnih ur.
Sredstva za vzgojo in nakup mladic pridobijo s prodajo dovolilnic in iz odškodnin. Letna kvota vloženih rib znaša štiri do pet ton. Tako vložijo letno konzumnega krapa 1,5 do 2 toni, šarenke 2 toni, mladic enoletnega krapa 3500 kosov, platic in podu-sti 30.000 kosov, mladic sulca 2000 kosov in mladic Iipanal500kosov.                                             F. V.