Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Klerikalizem in vseučilišče.
Slovenski klerikalci so se štiri leta »bojevali« za slovensko vseučilišče. Kakšen je bil ta čudni boj, je našim čitateljem znano. Ovirali so ustanovitev italijanske juridične fakultete in temu so rekli »delo za slovensko vseučilišče«. Komedija je bila zelo očitna. Da se ne napravi nič za svoj narod, če se rogovili proti kulturnemu napredku drugega naroda, se lahko sešteje na prstih. Končno so morali slovenski poslanci sami to priznati s tem, da so ustavili obstrukcijo proti italijanski fakulteti in v četrtek je proračunski odsek z ogromno večino sprejel načrt zakona, s katerim se ustanovi kos italijanskega vseučilišča za štiri leta na Dunaju. Kam se potem prenese, je še neznano. O tem bodo nastali novi prepiri v novem državnem zboru.
Klerikalci so izpremenih svojo taktiko in svojim volilcem ter čitateljem svojih listov dopovedujejo, da je njih sedanja politika najmodrejša, tako kakor so jim lani dopovedovali, da ni na svetu nič modrejšega od tiste politike, ki so jo uganjali lani. Kdor je tako potrpežljiv kakor klerikalni backi, si ne beli glave radi tega in ne vprašuje, kako more biti letos pametno, kar je bilo lani neumno in kako da je naenkrat pošteno, kar je bilo še pred kratkim izdajalsko. Toda kdor se ne da s frazami preslepiti, bo zdaj morda vendar vprašal, kako to, da se naši klerikalci sploh toliko navdušujejo za vseučilišče. Drugače rimska družba ni prav preveč vneta za nauk 111 za izobrazbo. Saj vidimo, da bi povsod rada okrajšala še ljud-skošolsko izobrazbo. In kdor se spominja na tisto glasovito pastirsko pismo ljubljanskega škofa, v katerem je trdil, da je že v svetem pismu vse, kar more znanost resničnega povedati, in da je vse drugo, česar ni v svetem pismu, škodljivo, bo pač nekoliko zmajal z glavo, če sliši klerikalne deklamacije o slovenskem vseučilišču.
Umevna pa postane stvar, če si predstavimo, da klerikalcem sploh ne gre za vseučilišče, ampak da bi jim bilo všeč, če bi mogli v Ljubljano dobiti nov klerikalen zavod. O slovenskem vseučilišču sploh še precej dolgo ne more biti govora. To je jasno vsem, ki vedo, kaj je vseučilišče. Ustanovi se lahko juridična fakulteta, ali modroslovna fakulteta ostane še dolgo pobožna želja in ravno tako medicinska. Kajti za to ni dovolj poslopje in par profesorjev, ampak razven učnega materiala je treba vsakovrstnih dragih zavodov, ki se ne dajo izteptati iz tal. Ali če se ustanovi juridična fakulteta, tedaj mislijo klerikalci na tihem že danes na to, da se ji pridruži sedanji leme-nat kot »bogoslovna fakulteta«. In da pride potem celo »vseučilišče« v klerikalne roke, je lahko ugeniti. To pa bi prav izdatno pospešilo osvojitev Ljubljane, ki se doslej še vedno brani klerikalizma.
Zanimanje klerikalcev za vseučilišče bi bilo zelo nenaravno, če ne bi bilo te špekulacije. Kadarkoli govore o »narodnih« ciljih, mislijo na svoje strankarske namene. Tu pa jim prihaja prav razširjanje klerikalizma na avstrijskih visokih šolah. Najnovejši dogodki na krakovskem vseučilišču kažejo, kako teče voda na klerikalni mlin. Tam je bil za profesorja imenovan neki pop Zimmsrmann, čigar najglasovitejše literarno delo je nekaka smrdljiva knjižura o ženski, pisana tako, kakor da je namenjena v naslado svinjarskim pohotnežem. Ta človek je hotel predavati o »krščanski sociologiji« ne le na teološki fakulteti, za katero je bil imenovan, ampak kar vsem dijakom, Temu so se štndentje uprli in posledice so znane. Izbruhnil je dijaški štrajk, prišlo je do spopadov s policijo, sledile so okrutne kazni in vseučilišče se je zaprlo.
Radi teh dogodkov so se vložile interpelacije v državnem zboru in naučni minister grof Stiirgkh je odgovarjal nanje. Mož
je bil nekdaj liberalec. Ali njegov odgovor je bil tak, da so mu najglasneje ploskali krščanski socialci. Po njegovih nazorih je policija še premalo ostro nastopala; v bodoče bo že on poskrbel, da b: to drugače. Minister mora pač priznati, da bi bilo bolje, če ne bi bil Zimmermann spisal svoje knjige o ženski, a kar je počel na vseučilišču, se mu zdi popolnoma v redu.
Tako izročajo avstrijski naučni ministri vse šolstvo od ljudskih do visokih šol kleri-kalizmu in meščanske stranke nimajo dovolj moči, da bi se uprle temu početju. Na to je treba misliti, kadar se slovenski klerikalci ogrevajo za slovensko »vseučilišče«. Če bi imeli Slovenci dobiti zavod za svobodno znanost, tedaj bi Susteršičeva garda ne ge-nila z mezincem za to. In kdor ima to pred očmi, mora spoznati, da so klerikalci v tem boju nevarni zavezniki. Največja nevarnost pa je, če se pušča, da ostanejo na čelu tega gibanja in da ga vodijo. Od te strani še nikdar ni prišlo nič koristnega za Slovence in tudi ne bo.
Krošnjarski zakon.
Poslanska zbornica je v petek sprejela zakon, s katerim hočejo meščanske stranke nasuti obrtnikom peska v oči. A kjerkoli jemljejo gospodarska vprašanja količkaj resneje, se bodo smejali avstrijskim političar-jem, ki sprejemajo zakone, katerim se že čež plot pozna, da so mrtvorojeni. Precej časa je zbornica izgubila z zakonom o kro-šnjarstvu, a praktične veljave ne bo imela ta postava nikdar, ne le zato, ker je po svojem značaju nezmiselna, ampak še posebno zato, ker mrgoli v njej protislovij.
V državnem zboru sedi cel kup ljudi, ki obljubujejo obrtnikom že leta in leta rešitev. A ta obljuba je lažja kakor izvršitev. Zakaj obrtniško vprašanje je le del socialnega vprašanja. To pa je celota, ki se ne da razsekati na posamezne kose, da bi se reševal vsak posebej. Propadanje obrtništva je utemeljeno v kapitalističnem gospodarskem redu. In kakor bi bilo smešno, če bi kdo delavcem obljuboval, da jih bo rešil v kapitalistični družbi, tako so smešne obljube o rešitvi obrtnikov.
Patentirani meščanski političarji čutijo čisto dobro, da ne morejo storiti nič resnega, nič odločilnega na tem polju. A da bi si ohranili obrtniške glasove za volitve, prihajajo s takimi igračami, kakršna je krošnjarski zakon, češ obrtniki bodo vsaj mislili, da smo kaj storili zanje. Trgovinski minister Weisskirchner, ki bi imel skrbeti za razvoj trgovine, je pa vedno hitreje pripravljen za take burke kakor za trgovinske pogodbe z balkanskimi državami ali pa za uvoz argentinskega mesa. V zakonu, ki ga je izdelala vlada, so take določbe, da bo človek v Avstriji laže postal minister kakor pa krošnjar. Pred triintridesetim letom ne bo dovoljenja za krošnjarstvo. Zahteva se triletno bivanje in podobni čudni pogoji. V nedeljo se prepoveduje krošnjarstvo sploh, ob delavnikih bo dovoljeno le ob trgovskih urah. In takih določb je še brez števila.
Kako so nezmiselne, se takoj spozna, če se le malo premišljuje. Po deželi je mnogo krajev, kjer je prebivalstvo že navajeno, da prihaja krošnjar ob gotovih časih zlasti z blagom, ki ga manjši trgovci nimajo, ker se jim ne izplačuje. Razni obrtniški izdelki se prodajajo le s krošnjarstvom. Poznamo tudi obrtnike, ki sami krošnjarijo s svojimi izdelki. Če bi jih morali prodajati potom redne trgovine, bi morali kmalu prenehati z izdelovanjem.
Da delajo krošnjarji obrtnikom in trgovcem škodljivo konkurenco, je sploh neumna trditev. Tam kjer se razvija stalna trgovina, preneha krošnjarstvo z dotičnim blagom samo po sebi, ker postaja nepotrebno in ne redi več človeka. Pogostoma kupi člo-
vek rad kakšno reč, katere pa ne bi kupil, če mu je ne bi slučajno ponudil krošnjar. Komu n. pr. dela konkurenco invalid, če proda v gostilni temu par gumbov, drugemu denarnico, tretjemu mošnjo za tobak, na kar ne bi kupovalci niti mislili, če jim ne bi slučajno prišlo pred oči?
V mogih krajih se izdeluje blago, ki se razpečava izključno ali pa večinoma s krošnjarstvom. Pri nas n. pr. ribniška suha roba. V drugih krajih živi velik del prebivalstva od krošnjarenja, pri nas n. pr. Kočevci in kostanjarji. Tu so poslanci za dotičue okraje morali zahtevati izjeme, ker so se bali, da bi drugače izgubili volilce. In tako se je sestavil zakon, v katerem je več izjem nego pravil. Jasno je, da v takem zakonu ne more biti .nnogo logike. Par sto izjem spraviti v skladen sistem je krstkomalo nemogoče. Vsled tega si vsakovrstne določbe zakona nasprotujejo. Cela postava je še bolj zamotana in nerazumljiva kakor ljubljanski občinski volilni red.
Vse to ni ženiralo večine meščanskih poslancev. Naj bi se sprejelo katero koli stališče, bi se bil moral zakon vendar predelati, da bi se odpravile iz njega nezmisel-nosti. V ta namen bi se bil moral vrniti odseku. To so predlagali socialni demokratje, a zaman. Ravno tako brezuspešno so predlagali izpramembe, ki naj bi bile odpravile iz zakona največja nasprotja. Večina meščanskih strank se je navdušila za spako, pa je glasovala brez premišljenja.
In tako s.i je izdelal zakon, ki ne bo nikdar mogel stopiti v veljavo, ker se nihče ne bo znal ravnati po njem. Baje ga bo gosposka zbornica res zavrnila; a tudi če bi ne storila tega, bi zakon ostal na papirju, ker ga niti oblasti ne bi mogle razlagati.
Tako se igrajo v avstrijskem parlamentu burke, in tako se trati čas, ki bi bil potreben za važnejše naloge. Temu pravijo v Avstriji »politika«. Prišel pa '^o čas, ko se je bodo volilci naveličali, ker bodo spoznali, da jih njih »reševalci« le vodijo za nos.
Politični odsevi.
Delegacije — ali velika stiskalnica.
Vojni odsek avstrijske delegacije je imel v pondeljek zopet sejo po daljšem odmoru, ki je bil potreben zaradi državnozborskega zasedanja. Razpravlja se seveda še nadalje o vojaških in mornariških zahtevah. Kaj naj bi tudi bilo tako važno, kakor krma molo-hova, nikdar sitega, večno odpiraiočega svoje žrelo ?
Pričela se je v pondeljek generalna debata o
mornariških zahtevah in oglasil se je avstrijski ministrski predsednik
baron Bienerth.
Čemu bi mož bil to, kar je, če ne bi zagovarjal vsega, kar zahteva nabrušena sablja? Saj je tudi on prepričan, da je ljudstvo zaradi države na svetu, ne pa država zaradi ljudstva. S tega stališča je govor ministrskega predsednika tako malo zanimiv, da bi bilo prav vseeno, če sploh ne bi bil govoril. Opomniti je treba le nekatere posameznosti. Baron Bienerth je omenil velika prekoračenja zadnjih let in izjavil, da bo tudi za 1. 1910. treba računati s prekoračenjem proračuna, ki bo znašalo
najmanj 25 milionov, najbrže pa več. Po računih ministrskega predsednika se bodo potrebščine do 1. 1916. tako povečale, da bodo znašale, če se vračunajo stroški za vpeljavo dveletne vojaške službe,
83 milionov
napram letu 1910. Od tega odpade na avstrijsko polovico po dohodkih carine, ne glede na izredni kredit, 46 V2 milionov. — Tudi nekaj medu imajo ministri skoraj vedno za svoje govore in tako je tudi baron Bienerth
pridigal, da se bodo morala nova bremena »pravično« razdeliti. Če bi se to res zgodilo, tedaj bi se opozicija delavskega ljudstva proti ogromnim zahtevam že nekoliko zmanjšala. Toda kakšna bi morala biti ta razdelitev, da bi bila res pravična? Edino to bi bilo pravično, da bi zemljiški in finančni mi-lionarji posegli v svoj žep, pa plačali, kar veljajo barke in kanoni. Vsaj podobno bi to bilo pravičnosti, zakaj popolne pravičnosti sploh ne more biti v kapitalističnih razmerah. Saj tudi milionarjem niso milioni padli iz nebes.
Ali kadar govori avstrijski ministrski predsednik o »pravični razdelitvi bremen«, tedaj že vemo, koliko je ura bila. Dokler država ne opusti indirektnih davkov, se o pravičnem obdavčenju sploh ne more govoriti.
Za ministrskim predsednikom so govorili delegati Dobernigg, grof Abens-berg, Steiuer in Darara, sami „patri-otje«. Njih govori so bili tako po militaris-tičnem kopitu, da si jih lahko prihranimo.
Potem je govoril
dr. Ellenbogen.
Nihče — je dejal — se ne bo dal preslepiti o tem, da sedanji mornariški načrt še nikakor ne razodeva zadnjih ciljev mornariške uprave. Poglavje VII. je le plašč, pod katerim se skrivajo
gradnje novih ladij. Načrt mornariške uprave poznamo samo do leta 1915., pa še tega le tedaj, če se bo uprava res držala določbe, da se proračun ne sme prekoračiti. Največji profit od novih ladij bo imel
železarski kartei,
kateremu se je mornariška uprava tako izročila, da počne z njo, kar hoče. Kartelova požrešnost bi se pa bila lahko omejila, če bi bila mornariška uprava povedala, da lahko ceneje dobi barke iz tujine.
V delegacijah sede tudi člani, ki sede obenem v upravnih svetih onih akcijskih družb, ki so prizadete pri gradnji dridnav-tov. O tem bi bilo treba nekoliko misliti. Čegave interese bodo zastopali taki gospodje ? Vprašati bi se morali pač sami, če gre, da glasujejo v delegacijah o takih rečeh, ki se direktno tičejo profita njihovih družb.
Za Ellenbognom je govoril Clam Mar-tinic. Na to se je seja prekinila.
*	Avstrijska delegacija ima prihodnjo polno sejo dne 22. t. m. ob 3. popoldne. — Pododsek za vojaško dodajanje ima seje dne 15., 16. in 17. t. m.
*	Nemški princ Heinrich, brat cesarja Viljema, je imel na nekem komerzu govor, ki bi marsikateremu za vojaške zahteve navdušenemu dobrodušnežu lahko odprl oči. Visokorodni princ je namreč razodel, da je treba kanonov in bark proti — notranjemu sovražniku. Naglašal je, da uživa Nemčija »kljub 401etnemu miru« povsod ugled in da se ji ni treba bati nobenih zunanjih sovražnikov. »Tem več povoda pa imamo — je pravil — da smo na straži ter da se, kar nas je starih in mladih vojakov, zberemo okrog cesarja v boju zoper notranjega sovražnika, ki nastopa vedno bolj grozeče.« — Ne pravimo, da je povedal princ kaj novega. Za nas je stara stvar in izrekli smo to že dostikrat, da se oborožujejo kapitalistične države v prvi vrsti zoper svoje državljane, ki se organizirajo za zboljšanje svojega položaja. Ali kadar pravimo to mi, nam nočejo verjeti. Morda bodo rajši verjeli princu.
*	Durandov proces se obnovi. V francoskem parlamentu je poslanec Meunier in-terpeliral radi tega slučaja, o katerem smo obširno poročali. Ministrski predsednik B r i-and je obljubil, da se uvede revizija. »Agence Havas« poroča, da se snide komisija za revizijo še ta teden, da sklepa o stvari.
*	Za Albanijo so baje v Italiji začeli nabirati prostovoljce. Tako so poročali ča-
sopisi, ki ne morejo nikakor dočakati vojne. A tudi ta radost je bila kratkotrajna. Uradno se namreč iz Italije poroča, da je vsa vest izmišljena in da se Italiji niti ne sanja o taki pustolovščini.
*	Vstaši v Mehiki so zopet zavzeli mesto Mexcala. Vladni zastopniki so pobegnili na amerikansko ozemlje.
*	Vstaja na otoku Haiti je baje končana. Vladne čete so ujele generala Chapu-ceta, vodjo vstašev, ki so bili osvojili Guana-minth, ter generala Codio, ki je bil vodil vstaše proti trdnjavi Liberté. Oba sta bila na mestu ustreljena. Konzulom je predsednik Simon obljubil, da se ne bodo več izvrševale nobene smrtne obsodbe nad vstaši.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— „Slovenec" se tako navdušuje za bojne ladje po 60 milionov, da imenuje že vsako besedo proti brezmejnemu izžemanju ljudstva švindl. »Dobro informirani« list je nekaj slišal zvoniti o avstrijsko italijanski konferenci socialnih demokratov, o kateri je časopisje toliko poročalo, da bi se bil tudi škofov list lahko bolje poučil o njej, pa se že boji, da bi moglo priti ljudstvo do drugačnega mnenja o marinističnih zahtevah kakor Susteršič in njegovi trabanti. Kadar jemlje »Slovenec« besedo »švindl« v usta, je vedno sumljiv; tedaj je že precej gotovo, da ima zopet pripravljeno kakšno sleparijo. V tem slučaju pa je ni treba dolgo iskati. Naši klerikalci, ki se doma pred svojimi zapeljanimi backi kažejo rjoveče opozicionalne leve, glasujejo v Budimpešti za vse milione, ki jih zahteva vojno ministrstvo. Takega postopanja, še ni svet doživel od »opozicionalne« stranke. V tem dovoljenju je dvojno izdajstvo. Kdor zna toliko gobezdati o bedi »svojih« kmetov kolikor klerikalci, je slepar, če dovoljuje, da se tem kmetom — in seveda tudi delavcem — nalagajo taka ogromna bremena, da jih ne bi mogli prenašati tudi če ne bi bili časi v,gospodarskem oziru tako žalostni, kakor so. In kdor neprenehoma prisega, da je opozicionalec in uganja obstruk-cijo v parlamentu, je zoper slepar, če zapušča pri tako važnem glasovanju svoje politične zaveznike. To je klerikalcem dobro znano in zato hočejo volilce preslepiti o svojem sleparstvu. Zato so naenkrat zopet velikanski avstrijski patrioti. Zato gobezdajo, da hoče Italija napasti Avstrijo. Zato pq-zabljajo na svoje krščanstvo in na najvažnejše krščanske zapovedi. Ampak njihovo izdajalsko glasovanje mora imeti svoj namen. Patriotizem je za klerikalce vedno prazna fraza. Avstrijski patriotizem jim je ravno tako kupčijski predmet kakor slovenski patriotizem. Za dridnavte glasujejo ne zaradi Slovencev, ne zaradi Avstrije. Saj jih tudi Slovenci ne potrebujejo in ne potrebuje jih Avstrija. Ampak potrebujejo jih tisti, ki hočejo vse narode držati v pokorščini. Kdor jim daje sredstva za zasužnjevanje, sme pričakovati nagrado. In na to nagrado špekulirajo klerikalci. Plačalo jo bo seveda ljudstvo. Ali to jih ne boli, kakor jih nikdar ni bolelo. Montecuccoli bo dobil svoje barke, Schönaich svoje kanone ; kaj bo dobil Susteršič za to, bomo pa že zvedeli, kadar pride čas.
—	Reklamacijska doba se bliža koncu. Sodrugi, ki še niso vpogledali vo-lilske imenike, naj to store zanesljivo najkasneje v petek, dne 17. februarja, ker poznejše reklamacije bodo neveljavne in se ne bodo jemale v poštev. Volilski imeniki so sodrugom in delavskim volilcem na razpolago v društvenih prostorih v Selenburgovi ulici št. 6/II. od 8.—1. popoldne ter od 3. od 8. zvečer. Reklamacije napravlja odbor brezplačno.
—	Občinske volitve. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, se pri sedanjih občinskih volitvah v Ljubljani ne bo volilo po osrajih, temveč bodo volilci razvrščeni v 9 skupin po začetnih črkah priimkov. Volilo se bo torej na devetih krajih; kje bo vsak posameznik volil, bo napisano na legitimaciji, ki jo vpošlje vlada vsakemu po pošti.
—	Kdo ima volilno pravico v ljubljanski občini po novem volilnem redu ? Pravico voliti imajo samo one osebe, ki so avstrijski državljani in so dovršile do dne prvič razgrnjenih imenikov — v predstoječih volitvah vsaj do 3. februarja letos — 24. leto. — Od izvrševanja aktivne volilne pravice so izvzeti vojaki, nadalje osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, pod varstvom in vse one osebe, ki uživajo iz javnih in občinskih sredstev trajno podporo ali so jo vsaj zadnje leto neposredno pred volitvami uživali ali pa žive sploh od javne milodarnosti, kakor na primer berači.
— V prvem ali drugem razredu volijo vsi oni 24 let stari davkoplačevalci moškega in ženskega spola, katerim je najmanj eno leto predpisan sploh kak občinskim dokladam podvržen davek, to je kakdrug davek kot osebna dohodnina, na primer obrtni davek, hišni davek, pridobninski
davek, zemljiški davek itd. Vse te osebe imajo volilno pravico neglede na bivališče. Ravno navedeni volilni upravičenci se raz-vrste po višini predpisanih občinskim dokladam podvrženih davkov. Prvi dve petini teh volilnih upravičencev volita v prvem razredu.
— Kdo ima volilno pravico v drugem razredu? Tri petine zgoraj označenih volilnih upravičencev, ki ne pridejo več v prvi razred, volijo v drugem razredu. Nadalje volijo v drugem razredu vse one osebe moškega in ženskega spola, ki plačajo več kot 30 kron osebne dohodnine na leto. Imeti pa morajo v Ljubljani najmanj dve leti svoje redno bivališče. Vsled svoje izobrazbe ali svoje službe imajo volilno pravico v drugem razredu tudi sledeče osebe, ča imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališče v Ljubljani in če niso že vpisane v prvem volilnem razredu: a) člani knezoškofijskega stolnega kapitelja in v dušnem pastirstvu, v službi cerkvenih oblastev ali na javnih ljudskih in meščanskih šolah nameščeni duhovniki vseh konfesij: vse te osebe tudi, če so stalno in začasno vpokojene; b) službujoči, stalno in začasno vpokojeni dvorni, driavni, deželni in javnih zakladov uradniki ter uradniki ljubljanske občine; c) častniki (avdi-torji, vojaški zdravniki, vojaški računovodje) in vojaški duhovniki v pokoju in v razmerju izven službe, kakor tudi aktivno službujoči, vpokojeni in v razmerju izven službe stoječi vojaški uradniki; d) voditelji in stalno nameščeni učitelji na javnih ljudskih in meščanskih šolah, ki so v občini, ter direktorji, profesorji in učitelji, ki so nameščeni na drugih javnih učiliščih v občini; dalje pa tudi stalno in začasno vpokojeni voditelji in učitelji javnih ljudskih in meščanskih šol ter stalno ali začasno vpokojeni direktorji, profesorji in učitelji javnih učilišč sploh; e) stalno nameščene ter stalno ali začasno vpokojene učiteljice javnih ljudskih in meščanskih šol; f) doktorji, ki so dosegli svojo akade-mično stopnjo na kaki tuzemski visoki šoli; pooblaščeni civilni tehniki in rudniški inže-nerji ter oni tehniki, ki so prestali na kaki tozemski visoki šoli stroge izkušnje, dalje magistri farmacije, ki so prestali na kaki tuzomski visoki šoli izkušnje, — vse te poslednje osebe pa le, ako imajo v občini domovinsko pravico.
—	Kako boš volil pri ljubljanskih občinskih volitvah, pouk delavskim volilcem in njihovim prijateljem, je naslov knjižici, ki je pravkar izšla in ki se dobi pri Splošni delavski zvezi »Vzajemnost« in vseh strankinih zaupnikih. Knjižica daje pojasnila o vseh volilnih zadevah in je le želeti, da si jo kupi vsak sodrug. Izvod stane samo 20 vin. Kol-porterji dobe znaten popust. Sodrugi, ki bi želeli vzeti brošuro v razprodajo, naj se zglase pri sodrugu Jos. Berdajsuv Selenburgovi ulici št. .6/11.
—	Kdo ima volilno pravico v tretjem razredu? V tretjem razredu volijo: 1. Vsi tisti volilni upravičenci, ki so vpisani v vo-lilskih imenikih prvega in drugega razreda; 2. tiste osebe moškega in ženskega spola, ki so plačali v zadnjem letu manj kot 30 kron osebne dohodnine in imajo v Ljubljani že najmanj dve leti svoje redno bivališče; 3. vsi moški, ki stanujejo vsaj že t r i let stalno v Ljubljani.
—	Volilni shod za poljanski okraj, ki je bil v nedeljo popoldne v gostilni g. Komana, se je obnesel prav dobro. Sodrug Kocmur je v kratkih obrisih navedel vprašanja, s katerimi se bo moral baviti prihodnji občinski svet ljubljanski, ako bo hotel biti kos svoji nalogi ter storiti kaj tudi za delavstvo, ki je bilo doslej brez vsakega zastopstva. Stanovanjska politika se bo morala izpremeniti tako, da ne bodo bežale cele trume iz mesta v okolico. Zadnje ljudsko štetje, po katerem je Ljubljana napredoval komaj za okroglo 4000 prebivalcev, medtem ko so okoličanske obe ,ie narastle za skoro 50 odstotkov, je dokaz, da se je na tem polju mnogo grešilo. Vsakdo se stokrat premisli, preden zapusti mesto, ampak v največ slučajih prevlada materialno vprašanje, da se zapostavijo vse ugodnosti, ki se jih ima od bivanja v Ljubljani. Novi občinski red odpira na stežaj vrata zemljiškim špekulacijam, kakršne so se pojavile na Dunaju, ko se je pritegnila okolica k mestu. Silno važna je točka o aprovizaciji Ljubljane z živili. Občina lahko mnogo upliva na omejitev draginje. V danih slučajih bo misliti na komunalno konsumcijo in produkcijo. Tržno nadzorstvo ne sme biti omejeno samo na mesarje in branjevke, temveč ga je razširiti na vse konsumne predmete. Azili za nesrečnike, ki so brez podstrešja, ter ogrevalne kuhinje, v katerih bi taki, ki so brez sredstev, dobili brezplačno prehrano, so nujno potrebne. Troške za to bi bilo dobiti z omejitvijo izdatkov za odgonstvo. Mestne bolnišnice Ljubljana uima, v deželni pa pozimi največkrat ni prostora. Strogi policijski red po mestnih ubožnicah mora izginiti. Za humanitarne zavode je vse premalo poskrbljeno. Govornik se je v nadaljnih izvajanjih
dotaknil tudi šolskega vprašanja ter sanitarnih in higijenskih naprav, ki so za delavce velike važnosti in na katere bo na vsak način misliti. Po končanem referatu se je razvila animirana debata, tekom katere so se vsi navzoči izrekli, da je volilni boj voditi v znamenju protiklerikalizma.
—	Volilni boj in klerikalci. Klerikalci, ki so se od začetka z vso silo vrgli v volilni boj za občinski svet ljubljanski, so zadnji čas nekam sumljivo umolknili, tako da bo menda resnično, kar se nam poroča z izvestne strani. Volitve se bodo namreč vršile na nedeljo v abecednih skupinah tako, da bodo volili moški na devetih krajih, ženske pa popolnoma zase v enem oddelku. Ljubljanski škof, o katerem je znano, da je silno iznajdljiv, namerava baje izdati posebno pastirsko pismo, ki bo določalo za dan volitve pos;bne volilne pridige. Pristop k tem pridigam bodo imeli samo volilci, ki bodo pred vstopom v cerkev oddali volilne legitimacije, ki jih bodo pobirali ministranti. V šenklavško cerkev bodo baje smeli samo voliti od A—B; v frančiškansko od C—F; v trnovsko od G—I; v križevniško volilci črke K; v šentjakobsko od L—N; v florjansko od O—P; v šentpetersko od R—S; v jezu-itsko od S—V; v salezijansko na Rakovniku od W—Ž. Ženske volilke se zbero v nunski cerkvi, okoličanski volilci ter oni, ki bodo volili s pooblastili, pa v kapeli pri Sv. Križu. Mrliči imajo baje sestanek v cerkvi na starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Po končanih pridigah, ki bodo seveda primerno ocvirkane, odkorakajo katoliški volilci in volilke pod razvitimi banderi in vodstvom faj-moštrov in kaplanov na določena volišča, kjer jim pred vstopom na volišče mežnarji vrnejo njih legitimacije, vrhtega pa še volilne kuverte s pristno katoliškimi kandidati. Po končanih volitvah se zbero vsi katoliški volilci v Ljudski kuhinji na Starem strelišču, kjer se jim podeli blagoslov in postreže s češpljevo kašo. — Ta vest zveni sicer nekam čudno, toda če se pomisli, da so se enkrat že napravile volilne litanije in izpostavile monštrance, se ne bomo prav nič čudili, če se tudi topot zgodi kaj sličnega. Odgovornost za resničnost gorenjih navedb prepuščamo seveda izvestitelju.
—	Lokalni odbor v Sp. Šiški ima v sredo 15. t. m. točno ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Reberška važno sejo, na katero nujno vabi vse člane.
—	Za poljanski okraj se vrši na splošno zahtevo v soboto dne 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Tonkatu Poljanska cesta štev. 63, nov shod, na katerem bo poročal sodrug Anton Kristan. Sodiugi iz tega okraja so naprošeni, da se udeleže shoda polnoštevilno in razvijejo zanj kar najživah-nejšo agitacijo. Vabljeni so tudi sodrugi in delavci iz bližnje okolice.
—	Volilni shod za kolodvorski okraj I. bo v soboto ob 8. zvečer v Aurovi restavraciji na Dunajski cesti. Vabljeni so zlasti volilci iz delavskih hiš, ki so naprošeni, da razvijejo agitacijo tudi po bližnji okolici.
—	Redni celoletni občni zbor skupine pekov v Ljubljani bo v četrtek, dne 16. t. m. točno ob 2. popoldne v salonu gostilne »pri Levu«, Marije Terezije cesta. Pekovski pomočniki se poživljajo, da se ga polnoštevilno udeleže.
—	Odbor skupine lesnih delavcev v Ljubljani ima v četrtek, dne 16. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih važno sejo. Odborniki in člani kontrole, pridite vsi.
Jos. Babšek.
—	Mladinski odsek „Vzajemnosti" priredi v nedeljo dne 19. februarja 1911 ob 4. popoldne v salonu restavracije gosp. F. Balija na Glincah zabavno priredbo s sledečim sporedom: 1. # * * »Naprej«; 2. F. Gerbič: »Lovska«; 3. ,x. * ,K. »Pastirska«; 4. P. Balog: »Venec narodnih pesmi«; 6. dr. G. Ipavec: »V mraku«; 6. M. Kegel: »Socialistična koračnica«. Pevovodja sodr. Pavel Balog. Na sporedu so tudi deklama-cije, šaljivi prizori in druge zabave. Po sporedu ples. Vstopnice v prednabavi 30 vin., pri blagajni 40 vin. Prosi se za agitacijo in obilen poset.
—	Sodrugom po deželi. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Ljubljani pripravlja brošuro, ki bo pojasnjevala novi ob • činski volilni rad za Kranjsko, izvzemši Ljubljano. Izvod bo veljal 20 vin., pri večjem odjemu se bo dobil znaten popust. Sodrugi in organizacije, ki bi hoteli vzeti brošuro v razprodajo, naj takoj naznanijo svoje naslove in število naročenih izvodov sodrugu I. K o c-murju v Ljubljani, Gosposka ulica št. 12. Naročila organizacij morajo biti opremljena z društveno štampilijo in podpisom načelnika in blagajnika. Ker bo knjižica imela tudi primeren uvod, se toplo priporoča.
—	Društvo hribolazcev se snuje v Novi vasi št. 47 (gostilna pri Mescu.) Voditelj je g. Ivan Hofferl.
Trst.
—	Društvo „Ljudski oder" v Trstu
priredi dvoje predavanj v četrtek dne 16. in
v petek 17. februarja 1911. Predava v »Delavskem domu« ulica Boschetto št. 5 Etbin Krist a n, pisatelj v Ljubljani in sicer v četrtek 16. t. m. o predmetu: »Zupančič in njegove poezije«, v petek 17. t. m. o predmetu: »Revolucija, socializem in de mokratizem«. Začetek predavanj ob
8.	in pol zvečer. Vstopnina na vsako predavanje 20 vin. za osebo. — Na prvem predavanju nam bo govornik opisal največjega sedanjega slovenskega pesnika O. Zupančiča z njegovimi velikimi idejami in cilji ter recitiral najlepše in najgloblje njegove pesmi. Na drugem predavanju nam bo pa raztolmačil razliko in vezi med revolucijo, socializmom in demokratizmom. Nudi se nam torej zopet izreden duševni vžitek. In kdor je imel priliko uživati lepe večere, ki nam jih je dosedaj nudil Etbin Kristan s svojimi predavanji, ta se bo gotovo rad udeležil tudi teh dveh predavanj. — Dne 16. in 17. t. m. tedaj vsi v »Delavski dom«.
—	Javen ljudski shod sklicuje politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu v soboto, dne 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International« ul. Boccaccio 25. Dnevni red: 1. Politični položaj in nova obremenitev delavnega ljudstva. 2. Obč in a in ljudske koristi. O prvi točki bo poročal sodrug E. Kristan. Ozirajoč se na važnost dnevnega reda je pričakovati, da se zavedno delavstvo udeleži tega shoda v največjem številu.
Istra.
—	Deželna konferenca istrskih italijanskih sodrugov. V nedeljo, dne 5. t. m. sa je v Pulju vršila deželna konferenca istrskih italijanskih sodrugov. Bilo je na konferenci 40 delegatov. Deželno organizacijo jugoslovanske socialno demokratične stranke v Istri je zastopal sodrug Hasamina. Iz Trsta je pa prišel sodrug Regent. Konferenco je otvoril sodrug dr. No bi le. V predsedstvo so bili izvoljeni: dr. Ritosa, predsednik, Percovich, podpredsednik in dr. Ras man, tajnik. Sklenilo se je poslati sožalni pozdrav nemškim sodrugom povodom smrti sodruga Singerja ter sožalni pozdrav japonskim sodrugom vsled žalostnih dogodkov na Japonskem. Poročila odbora se vzamejo na znanje. Tudi poročilo deželnozbor-skih poslancev se vzame na znanje ter se sklene resolucija, v kateri se nalaga poslancem, da nadaljujejo svoje delo v zmislu socialističnih načel in narodne enakopravnosti. Pri tej sočki je sodrug Regent priporočal deželnozborskim poslancem več stike s slovenskimi sodrugi. Sklene se pričeti izdajati s prvim majem političen tednik za Istro. Končno je bil voljen odbor iz sledečih sodrugov: Filippi, Lirussi, Percovich, Fransin, Pugliese, Nobile, Petronio.
—	Konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke. Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke za Istro ima v nedeljo, 26. t. m. ob
9.	dopoldne svojo letno konferenco v »Delavskem domu«, ulica Clivo Castello št. 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje konference. 2. Poročilo o delovanju politične organizacije. 3. Blagajniško poročilo. 4. Razširjenje politične organizacije. 5. Socialistično časopisje. 6. Volitev novega odbora. 7. Raznoterosti. Na konferenco, ki je velikega pomena za razvoj jugoslovanske socialne demokracije v Istri, opozarja politični odbor zlasti sodruge iz Pulja in okolice, pa tudi iz ostalih istrskih krajev. Stranko čakajo važne naloge, o katerih ima konferenca sklepati, pa je zato jako važno, da se je udeleže vsi zavedni sodrugi. Naj torej nihče ne izostane 1
Štajersko.
—	Rogaška Slatina. Celjska nemško nacionalna klika si je ustanovila tudi pri nas nekako podružnico, kateri je na čelu tukajšnji črno pobarvani dr. Franz M u 11 i; njegov adjutant pa je Robert Kuri. Ker ima ta mladi junak delavce pod svojo komando, ne bo odveč, če nekoliko označimo njegove navade, za katere bi se smel tudi slavni deželni odbor štajerski nekoliko bolj brigati nego se. Kuri si je izuril delavce tako, da mu prinašajo jajca, klobase, slanino, meso, krompir itd. Če bi se delavcem dobro godilo, Kuri pa bil potreben, bi nič ne rekli. Toda ravno narobe je. Kuri ima prav čedno plačo, delavci pa garajo za par ušivih vinarjev na dan in imajo življenje, ki ga ni privoščiti nobenemu psu. Od takih revežev, ki morajo računati z vsakim vinarjem, sprejema ta gospod Kuri darila. O njegovi umazanosti govore ljudje že po gostilnah in po cestah. Neki delavec, ki ga Kuri dobro pozna, trdi, da mu je znosil za 100 kron takih daril, a ko mu je postalo tega preveč, ga je Kuri spoznal za pijanega in spravil od dela. Doma morajo delati žena in otroci, da more delavska družina sploh živeti, mož pa naj od svojega bornega zaslužka dela »šenke«. Razmere so pri nas sploh take kakor v Sibiriji. Ko: elj je od zunaj res lepa in mikavna za gospodo, delavci pa spe po hlevih in po takih luknjah, da bi pošten gospodar ne zaprl
r.mmmp
SJ p F? unar.prva največja domača	tiz
exnortna tvrdka ur zlatnirre stvena znamka: esimirg. ¡n srebrnine. bastna tovajna ur v Švici

svojega psa vanje. Ali naši delavci pretrpe vse. Tudi pri prisilni požarni brambi so. In če jim tam včasi namesto šnopsa privale sodček piva, pa spusti gospod haupman Mulli prazno govoranco, katere nobeden izmed poslušalcev ne razume, tedaj mislijo delavci, da se jim je storila bogve kakšna dobrota. Haupmanov štelfrtreter Kuri zakriči »heil«, delavci, ki ne razumejo, kaj je to, zakličejo »haj, haj, her derekterl« in drugi dan se začenja suženjstvo iznova. Kakor da bi bila Rogaška Slatina nekod v srednji Afriki I
Umetnost in književnost.
Slovensko giedališče. Variatio delec-tat — to je star pregovor. Izprememba razveseljuje. Toda tudi pregovori imajo le relativno veljavo. Če odpeljejo obsojenca iz celice pod vislice, je to gotovo izprememba, ki ne razveseljuje vsakega. Tako je tudi skok od Schillerjeve Marije Stuart do Hercze-g o v e g a Dobovskega gradu prevelik, da bi se človek ob njem naslajal. Uprizoritev Schillerjeve tragedije je podala dvojen dokaz, ki bi ga lahko veselo pozdravili. Prvič je pokazala, da se naše dramatično osobje lahko loteva višjih umetniških nalog in da bi jih prav lepo zmagovalo, če bi imelo več prilike zanje in s tem več vaje-, drugič pa je bilo videti, da je med našim cbčinstvom vendar še ne prav majhna skupina, ki bi se z dobrimi rečmi dala zvabiti v gledališče. Ker se klasična drama pri nas skoraj nič ne goji, se ni čuditi, da se ji je občinstvo že precej odtujilo. Ali poizkus z Marijo Stuart je v tem oziru dosegel toliko uspeha, da bi bilo vredno nadaljevati. Seveda bi bilo treba tudi med klasičnimi deli izbirati in uprizarjati to, kar je v naših razmerah, z našimi močmi in na našem odru mogoče. Po uprizoritvi Marije Stuart ni pretežko ugeniti, kaj bi se dalo z uspehom postaviti na deske ljubljanskega gledališča. Ne more se reči, da je bila tragedija škotske kraljice tako inscenirana kakor na Burgtheatru, toda z mirno vestjo se lahko pravi, da je bila predstava, zelo dostojna in je presegala navadno višino pokrajinskega gledališča. Zasluga gre pač izključno igralcem in režiji. Z inventarjem je naš oder ža take naloge na slabem, dekoracije in kar je s tem v zvezi, podpirajo prav malo ilu-zjjo gledalcev; ali končno se pretrpi vse to, če je igra tako krepka, da more ukleniti zanimanje poslušalcev. Na tej višini pa je bila ljubljanska predstava. Gdč. Šetrilova je v naslovni vlogi pokazala sposobnosti, katere je bilo po rezultatih v prejšnjih nastopih slutiti. V njeni igri se druži velika tehnična okretnost z inteligenco in tako dobivajo njene kreacije značaj celote. Njeni Mariji se je pa poznalo, da je bila miselno Zasnovana, pa je bila tudi izvedba dosledna do vseh posameznosti. Nekatere pomanjkljivosti v izvajanju niso tako težke narave, da se ne bi dale z marljivo vajo in čvrsto voljo odpraviti. Njena nasprotnica Elizabeta je bila v rokah gospe Danilove, kakor je bilo treba. Vloga ni bila nova zanjo; toda med njeno nekdanjo in sedanjo Elizabeto so razlike, ki kažejo, da je ga. Danilova prav pojmovala tisto važno pravilo gledališke umetnosti, ki pravi: Učiti in izpopolnjevati se neprenehoma. Glavno je, da je dobro pogodila značaj Elizabete; da je našla prave izraze v najrazličnejših situacijah, zlasti v momentih, ko se mora hliniti, je znamenje njene velike igralske rutine. Ker je bila vsa njena vloga premišljena, je nedvomno, da bi pri večkratnih reprizah izginile še nekatere mimogrede se pojavljajoče neskladne geste, ki sicer ne zapuščajo trajnega vtiska, a za trenotek vendar motijo. Z dojiljo gdčne. VVintcove bi bili lahko popolnoma zadovoljni, če ne bi prepogostoma tako tiho govorila, da je sploh ni slišati. Mortimergospoda Nučiča je bil tako, kakor je bil zasnovan, izvrsten; vsekakor je bil originalen. Sicer bi našemu pojmovanju bolje ugajal, če bi nekoliko bolj brzdal svoj temperament. Ali o tem so dovoljeni različni nazori. S priznanjem je omeniti igro gdov. Skrbinška, Danila in Bukšeka. O Francozih je pač bolje mol-
čati, ravno tako o črnih ženah v zadnjem aktu, ki so menda mislile z najvišjo galerijo vred, da nastopajo v opereti. Neumesten ni bil samo smeh, ampak tudi tisto komedian-tovsko ihtenje, ki bi bilo komaj v kakšni burki umestno. V celoti bi nas veselilo, če bi Marija Stuart dobila kaj naslednikov; tudi Shakespeare je n. pr. dramatik, čigar veljava še ni pokopana.
V soboto in nedeljo se je igrala Her-czegova komedija «Na dolovskem gradu«. Herczegov epični talent je priznan, ali da je njegova komedija epičnega značaja, se ne more smatrati za pohvalo. Sploh ne bi bila izguba prevelika, če bi se ne bili seznanili s to igro. Slovenski pisatelj se dandanes gotovo ne bi smel drzniti s tako rečjo na dan. Madžarska komedija je spisana po znanem receptu: Dekle in mlad mož ; naloga je, da se dobita; toda izmisliti je treba toliko zadržkov, da si padeta še le po petem aktu v naročje. Figure, ki prihajajo na dolovski grad, so nam že davno znane iz drugih, ne najboljših del. Georges Ohnet pa Maurus Jo-kai, pa še marsikdo je že operiral z njimi. A drugi so nas vsaj bolje seznanili z njimi in z njih dejanji. Tukaj so nam pa večinoma nerazumljivi. Vedenje barona Merlina je ravno tako absurdno kakor ono gospe Domahazy. Psihologija gospodične Vilme je veliko vprašanje. Čemu vodi avtor skupino parforce lovcev čez oder, ne ve živ krst; menda tudi on sam ne. In nazadnje se nam ne zde zgodbe teh konvencionalnih ljudi niti zanimive. Človek ostaja pravzaprav le iz uljudnosti do konca igre. Škoda za dobro izvedbo, ki je bila izgubljena za tak brezpomembni komad. Če odštejemo, da se je nekoliko preveč za-vlačilo, je bila uprizoritev jako dobra. Glavno vlogo je imel gospod N u č i č , ki je izčrpal iz nadporočnika Tarjana vse, kar se je dalo. Ustvaril je jako dober vojaški tip, ali potrudil se je tudi, da ga je poglobil, kolikor je bilo le mogoče. Njegoye tovariše so dobro reprezentirali gospodje Bukšek, Šimaček in Bohuslav. Hvaležni vlogi sta imeli gdčni. Šetrilova (ritmojstrova žena) in W i nt r o v a (graščakova hči), pa sta tudi porabili vse prilike. Vloga ge. Danilove je bila šablonska; izvedla jo je jako dobro. Tudi gospod S k r b i n še k je imel s svojim Merlinom tako nalogo; lepo je igral. Iz brezpomembnega pa ne more nihče ustvarjati kaj velikega. Gospod Danilo se je imel prikazati na odru; to je biio skoraj vse. Tudi sicer so bile le še epizode.	e. k.
Naši Zapiski. Drugi letošnji zvezek te socialne revije je izšel s sledečo vsebino: X.: Uvodnik. — Dr. H, Turna: Sociologija-— A b ditus : Rudokopstvo. — Pregle d: Literarni, socialni, dijaški in kulturni. — Pregled je izredno bogat in obsega nekoliko daljših zanimivih referatov. »Naši Zapiski« so edina slovenska socialna revija in zaslužijo največjo pažnjo inteligentnega delavstva. Zaslužili bi pažnjo slovenske inteligence sploh, če bi se ta sloj našega naroda sploh nekoliko bolj zanimal za kulturne pojave. Nihče ne more več tajiti, da je socialno vprašanje najvažnejše vprašanje našega časa in dobro urejevana socialna revija je velika potreba. Našim Zapiskom se že mora dati izpričevalo, da so jako dobro urejevani. Toda »Naši Zapiski < bi bili lahko dvakrat tako veliki kakor so, če bi se le zanje zanimali vsi, ki so poklicani za to. Delavstvu, ki želi zdrave duševne hrane, so »Naši Zapiski« zanesljiv voditelj po znanstvenem polju. Njih posebna prednost je v tem, da so kljub svojemu znanstvenemu značaju lahko umljivi vsakemu d iavcu, ki zasleduje politično življenje in čita politično časopisje. Zato se pač sme upati, da se bodo »Naši Zapiski« med delavstvom tako razširili, da bodo čimdalje bolj lahko izvrševali svojo lepo in koristno nalogo.
Delavsko gibanje.
Skupina lesnih delavcev v Ljubljani
je imela v nedeljo dne 5. svečana t. 1. svoj petnajsti celoletni občni zbor v salonu gostilne „pri Levu« na Marije Terezije cesti. Poroča se nam o njem sledeče: Predsednik
sodrug Babšek otvori občni zbor ob V2IO. dopoldne in naznani dnevni red; 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcionarjev: Predsednika, blagajnika, knjižničarja in kontrole. 3. Volitve novega odbora in kontrole. 4. Delovanje društva v prihodnjem društvenem letu in končno 5. Predlogi in nasveti.
Preden se je prešlo na dnevni red, se je sodrug Tokan v toplih besedah spominjal v poslovnem letu umrlega člana Antona Mrve, povdarjajoč, kako potreben je za delavstvo boj za dosego zavarovanja vdov in sirot. Sodrug Mrva je namreč zapustil vdovo in tri, oziroma štiri nepreskrbljene otročiče. Navzoči so se v znak sožalja dvignili s sedežev.
Na to je prečital sodrug Jagodic zapisnik, ki je bil brez ugovora vzet na znanje.
Predsednik Babšek poroča, da je bilo v pretečenem letu 9 shodov, 12 odborovih sej in več delavniških sestankov. Za blagajnika sodruga Golarja je podal poročilo o denarnem prometu in blagajniškem stanju računovodja sodrug Viktor Zore. Poročilo se glasi:
Dohodki: 12.743 prispevkov a 64 vin. • . K 8155 52 172 » » 50 » . • » 86-— 15 „ » 30 » • • » 1-50 163 vpisnin »50 » . . » 81-50 1 » » 30 » • » 30 Vsota dohodkov . . K 8324*82 Od glavne blagajne je prejela
skupina........... 97.70
Skupno dohodkov . . K 8422-52 Izdatki:
Brezposelna podpora.....K 705 74
Potna podpora........» 214 40
Izredna podpora.......» 10"—
Podpora pri orožnih vajah ...» 101— Preselilna in zadržna podpora ■ » 43 90
Pomnožitev knjižnice.....» 55-70
Časopisje........... 977-70
Stroški za shode........ 13 60
Inkaso ........... 130-36
Lokalni blagajni.......» 774 66
Bolniška podpora.......» 1420-30
Pogrebni stroški.......* lOO ^
Skupni izdatki........K 4456 36
Glavni blagajni se je oddalo . . » 32.66;16 Skupno • ■ K 8422-52 To je poročilo glavne blagajne. Poročilo lokalne blagajne je sledeče: Blagajniško stanje od leta 1909 K 197'96
Dohodek leta 1910......? 774.§6
Skupaj dohodkov • . K 972 62 Izdatki:
Izredna podpora.......K 202-77
Agitacija........... 115-28
Upravni stroški........» 144,57
Stanarina ........... 180 —
Strokovni komisiji v Ljubljani • » 160 86
Delegacije........... 25'—
Razno............. 960
Skupaj izdatkov . . "K 838 08 Blagajniško stanje za leto 1911 • » 134-54 Skupaj ■ • K 072-62 Kar se tiče lokalnega sklada za stavke, se poroča o njega stanju izključno le članom na zaupnih shodih.	(Konec prihodnji?.)
Za veselico „Vzajemnost na Glincah se
dobe vstopnice v predprodaji pri sodr. Josip Buda tobačna tovarna, Ivan Erjavec v zadrugi mizarjev, v restavraciji pri Balija, konsumnem društvu in v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6 II.
"jPozorll
SI. občinstvu se vljudno naznanja, da se toči od danes naprej
v gostilni pri „PANJU,,
Vegove ulice št. 10. belo in črno vino po 72. vin. iiter.
Dobiva se tudi izboren pelinkovac. Za obilen obisk se priporoča
lastnik Leonando Galante.
Delniška družba združenih pvovaren Žalec in Laški trg
Telefon štev, 168.
V LJUBLJANI
priporoCa svoje
Telefon štev. 168.
Cez
ga ni!
Po njem ti jed diši. Želodec ne boleha in glava ne boli!
Zahtevajte izrecno „MR1AN"! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana.
Postavno varovano.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
zimm.
Za vse dokaze sočutja ob bolezni in prerane smrti soproga oz. očeta gospoda
fvatoa kletofetfda
strojevodje južne ž&eznfce,
bodi na tem mestu izrečena vsem prijateljem in znancem pokojnika naša iskrena zahvala.
Zahvaljujemo se pa še posebno postajnimi uradništvu in osobju južne iti državne železnice na častni udeležbi. pri sprevodu, za krasne vence, in za ganljive žalostinke cenjenega pevskega odseka .Vzajemnosti*.
Vsem iskrena hvala!
Ljubljana, 13. feb. 1911.
Žalujoči ostali.
Uax&sin
ižborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Ljubljana
Dunajska cesta 17
priporoča sv 6jo bogato zalogo
Mf^hib strojen-
za rodbino in obrt Pisalni stroji „-A.cLler"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Kavarna
,Uniooe v Trstu'
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
fr!M »^H *r« »^r«
Občno konsumno društvo v Zagorju,
vpisana za.cLnj.g-SL z omejenim poroštvom
vabi svoje člane na
redni občni žboe redni letni občni zbor
Občno konsumno društvo v Idriji,
vpisana zadruga z omejeno zavezo,
vabi vse člane na
ki bo
dne 26. februarja 1911 ob 2. popoldne v dvorani g. R. Mihelčiča v Zagorju.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Računsko poročilo za leto 1910;
3.	Poročilo nadzorništva;
4.	Sklepanje o čistem dobitku;
5.	Velitev 3 nadzvrnikov, 1 namestnika in 3 članov v predstojništvo;
6.	Vprašanja in interpelacije.
Vstop je dovoljen samo članom.
Za nadzorništvo:
Josip Medvešček,
zapisnikar,
Ivan Wallend,
predsednik.
ki bo 19. svečana ob 9. dop. v dvorani pri ,Črnem orla'.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo računov za 1. 1910.
3.	Poročilo nadzorništva in podelitev odveze predstojništvu;
4.	Razdelitev čistega dobička;
5.	Volitev treh članov predstojništva;
6.	Volitev nadzorništva (3 članov in njih namestnikov);
7.	Prememba pravil § 1. in 4. (poroča sodr. Anton Kristan);
8.	Predlogi in nasveti.
Nadzorništvo.	Predstojništvo.
Pristop je dovoljen na podlagi članske izkaznice ozir. potrdilu v oddanih znamkah.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite nii poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Ceno posteljno perje!
2sT&1'bolJtti íeélti nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljeneaa 640 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. NaroČila od 5 lig naprej franko.
Ugotovljene postelje g^íSS t:
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicaina, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-niče 3, 3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70, 17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
i wo m
m imri jp m\ j: k j 1
Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon štev. 97,
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj-solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
ANTON ZUPANČIČ,
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
slomškova ulica št. 31.
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela.
= okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
Izdeluje tudi jako
, SLAVIJA
vzajemno zavarov. banka v pragi,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka .Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popoino varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala Svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719' —. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE' VZAJEMNO ZAVABOVALNE B^V^STKIE "V X,JUBLJA-USTI.
wmmmmmmmmmmm»
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
registrovsna zadruga z omejeno zavezo
m
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in Izvržuje vsa mi?arska stavbna
=__dela;_—
tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
V dobi
neznosp
važno je zlasti za vsako
O
da ne izdaja po nepotrebnem denarja za kurjavo.
To pa stori vsakdo, kdor kupuje drug premog ko Šentjanžki.
SentjapžHi premog
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi po 060 h pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog.
Prodaja se namreč
na drobno v hišo postavljen, po K 1-20 kg 50.
Naročila za Šentjurski premog sprejema
Prodajalna pisarna v Šeienburgovi ul. 7. I. nadstr.
Poleg tega more se ta premog naročati še pri teh tvrdkah:
IE51on.STJ.mxio cLriaš-tvo za. X-ij\x"bljsLn.o in okolico.
Prodajalne: Vodmat, Bohorič, ul. 12 Sp. Šiška, Kolodvor, c. 150. „ na Glincah. B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Anton Sušnik, Zaloška cesta;
Pisarna: Selenburgova ulica 6/11: Prodajalne: Sodna ulica 4;
Krakovski pristan 10; [van Babic, Dolenjska cesta; Mih. Kastner, Kongresni trg; Ed. Kavčič, Prešernova ulica; L. Kotnik, Spodnja Šiška; Leskovic & Meden, Pod trančo;
Fran Trdina, Stari trg; Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg.
I. Mencinger, Sv. Petra cesta;
Za Šiško sprejema naročila in denar za premog g. L. Kotnik, trgovec, Šiška.