25 V sosednji vasi imajo netopirje v zvoniku, zakaj jih pa pri nas ni? Besedilo in foto: Klara Hercog V preteklih številkah Trdoživa je bilo že predstavljeno preučevanje vpliva osvetlitve cerkva na male podkov- njake (Rhinolophus hipposideros) v okviru projekta Life+ Življenje po- noči. Med tem pa je bila na polico Biološke knjižnice postavljena tudi diplomska naloga, v kateri sem se ukvarjala z vprašanjem, kako to, da mali podkovnjaki v nekaterih cer- kvah so, v drugih pa jih ni. Poletna zatočišča malih podkovnjakov so v srednji in severni Evropi izrazito vezana na stavbe, saj so jame tod pre- mrzle za normalno rast in razvoj mladi- čev. Cerkvena podstrešja in zvoniki so zelo pogosto mesta porodniških kolo- nij, a čeprav so si cerkve po Sloveniji po zgradbi podobne, malih podkovnjakov ne najdemo v vseh. Cilj diplomske na- loge je bil ugotoviti, ali lahko z razlika- mi v lastnostih cerkva in njihovi okolici razložimo, kateri so glavni dejavniki izbora zatočišč malih podkovnjakov v cerkvah. Na izbranem območju v severozaho- dnem delu Posavskega hribovja, na ka- terem stoji kar 90 cerkva, smo pregle- dali 58 podstrešij in zvonikov, v ostale pa nam vstop ni bil omogočen. V 44 cer- kvah smo našli male podkovnjake in lo- čeno prešteli odrasle živali ter mladiče, popisali zunanje in notranje odprtine cerkve, izmerili temperature prostorov ter zabeležili, ali je cerkev ponoči osve- tljena. Dodatno smo pridobili podatke o geografski legi cerkva, oddaljenosti najbližje drevesne vegetacije in o rabi tal v okolici, ki predvidoma predstavlja prehranjevalni habitat malih podkov- njakov. Podatke o cerkvah, kjer smo male pod- kovnjake našli, smo primerjali s podat- ki o cerkvah, kjer jih ni bilo, in ugo- tovili, da od lastnosti same cerkvene zgradbe izbor zatočišč malih podkov- njakov omejujeta predvsem odsotnost primernih preletnih odprtin ter nočna osvetlitev cerkva. V preteklih raziska- vah je bilo večkrat ugotovljeno, da mali podkovnjaki potrebujejo primerno ve- like preletne odprtine, saj se ne more- jo plaziti skozi razpoke. Naši podatki kažejo, da lahko manjše število malih podkovnjakov najdemo v cerkvah z od- prtinami, ki sicer omogočajo prelet, a so manjše od priporočenih, večje po- rodniške kolonije pa potrebujejo večje odprtine. Negativen vpliv nočne osve- tlitve na izbor zatočišč pred tem še ni bil neposredno opisan, znano pa je, da osvetlitev zatočišč povzroča kasnejše večerno izletavanje in negativno vpliva na razvoj ter rast mladičev. Pomemben dejavnik izbora na nivoju ožje okolice cerkve je bila čim krajša razdalja do gozda, ki je glavni prehra- njevalni habitat malih podkovnjakov. Od vplivov različnih kategorij rabe tal v okolici cerkva na prisotnost malih podkovnjakov je bil najbolj izrazit ne- gativen vpliv velikega deleža pozidanih zemljišč. To lahko povežemo z izogi- banjem antropogenim motnjam, saj so na naselja vezani tudi gostejši promet, svetlobno onesnaženje, večja verje- tnost neposrednega preganjanja neto- pirjev in njihovega žuželčjega plena ter seveda manjši deleži drugih, ugodnej- ših kategorij rabe tal. Poleg tega je bil v okolici zatočišč malih podkovnjakov tudi večji delež odprtih površin, kar je nekoliko presenetljivo, saj naj bi se mali podkovnjaki izogibali letu preko odprtih površin. Podrobnejši vpogled je pokazal, da lahko ta kategorija v našem primeru vsebuje posamezna drevesa, ki omogočajo malim podkovnjakom zna- čilen let v zavetju linearnih elementov in rastja. Izkazan večji delež gozda, ki je glavni prehranjevalni habitat vrste, v okolici zatočišč se sklada tudi z ugoto- vitvami druge študije iz Avstrije. Res pa je tudi, da je naše raziskovano območje veliko bolj gozdnato kot proučevana pokrajina v Avstriji, tako da verjetno sam delež gozda ni glavni omejujoči dejavnik za izbor zatočišč v cerkvah na našem območju. Glede na mnoge opravljene analize podatkov lahko malo za šalo, malo za res povzamemo, da mali podkovnjaki za svoja zatočišča izbirajo takšne cer- kve, kot jih na raziskovanem območju najdemo v krajih z višjo nadmorsko višino. Če bi si torej radi ogledali, ka- ko urediti cerkev v domači vasi, da bi bila privlačnejša za male podkovnjake, priporočamo izlet na kakšen vrh Posa- vskega hribovja. Porodniške kolonije malih podkovnjakov v stavbah so ogro- žene predvsem zaradi preprečevanja dostopa v zatočišče, kar je mnogokrat povezano z obnovo stavb, dodamo pa lahko še nočno osvetljevanje stavb. Za varstvo kolonij je pomembno tudi ohra- njanje gozda in linearnih vegetacijskih elementov med zatočiščem in prehra- njevalnim habitatom ter zmanjšanje antropogenih motenj v primerih, ko se zatočišča nahajajo v naseljih.