Poštnina plačana v gotovini. V Celju, dne 2. novembra 1926. Leto L, Stev. lO.
Izhaja enkrat na mesec.	1"\	|3	rf	A	\/	IW1	1	Upravništvo	:	Celje,
Cena pos. številke 2 Din.	I	J	|\	W_j	t\ V 1^1 1	Cankarjeva	ulica	št.	11/11
Celje?' V rv arska* ^ K °f fl 1*.	¥	TnAI/	A	°g|a5i	po	tarifa.	.
tetice ne vfač^J^^Dopise | J J|	ki	I	J 1^1 | ^	poštni	čekovni	raCun
podpisati in frankirat,.	^	A M	št.	12.450.
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Vabilo
na
II. izredni občni zbor
društva državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo
sedaj v Celju
ki se bo vršil v nedeljo 14. novembra 1926 ob 10. uri dop. v hotelu »KOSOVO«, Grajski trg v Mariboru.
DNEVNI RED:
1. Poročanje o sedanjem stanju .društva.
2. Sklepanje glede prenosa društvenega načelstva iz Celja v Maribor.
3. Slučajnosti.
V CELJU, dne 2. novembra 1926.
T. č. predsednik:	T. £. tajnik :
Logar 1. r.	Orel 1. r.
Zapisnik
seje rednega občnega zbora' dne V. oktobra 1926 ob 9. url dop. v Celjskem domu.
G. predsednik pozdravi navzoče itn otvori ob 9. ura zborovanje, ker ob &9. uri ni bito zadostnega števila članov, ter preide na dnevmi red, t. j. ustanovitev »Pogrebuime«. Omeni, da so bili v to svrhio narejeni trilje osnutki. Dva se prečkata, Kosijev pa ne, ker je bil že razglašen v »Upokojencu«. K debati se oglasi prvi' g. Brumen, ki omeni-, da prvi, drugi itd. bi dobili omemjento pogrebnino, zadnji pa naič, kar pa g. predsednik zavrne s tem, da bode število članov vedno večje in ne manjše, ker bodo pristopali vedno no-voupokojerKci.
G. podpredsednik Dolinšek i!ma daljši govor in predlaga, da bi se njegov osnutek sprejel. Se ne sprejme z večino glasov. Gospod predsednik Logar predlaga tretji osnutek, ki se sprejme z večino glasov z opombo, da se vsled tozadevnega ugovarjanja gosp. Dolinška določba drugega (Dolinško-vega osnutka sprejme v taffijko, da ima vsak član navesti na pri-
stopnici-, komu naj se v slučaju njegove smrti pogrebnima izplača. Stavljeno na glasovanje je bilo soglasno sprejeto. Na predlog g. Dolinška se je soglasno sprejelo tudi novo besedilo § 27. in 28., ki se glasi.: § 27. Vsak, kateri je društveni član na 1. istega meseca, ki sledi oblastveni odobritvi tega dodatka, more postati član »Pogrebnine«. Pozneje morejo pristopiti upokojenci in vdove le v treh mesecih. Ta določba velja tudi za novoupokojen/ce in na novo postale vdove; vsi pa marajo predložiti tozadevne dokaize. § 28. pa se glasi.: Kdor hoče pristopiti ustanovi, iizpolni prijavo po doposfanem vzorcu, napiše na nje hrbtu natančen naslov osebe, kateri se ima izplačati, plača prvi obrok itn dobi člansko iizkaznico s pravili. Vsled tega odpade § 29. tretjega osnutka in se glaisi v novem besedilu: Pri vstopu plaiča vsak član za upra/vne stroške 5 Din in za prve smrtne slučaje 15 Din, torej skupaj 20 Din. Na predlog predsednika se sprejme določilo, da ima vsak pogrebninski član plačajta za vsak daljni smrtni slučaj., naznaanjen od 20. do 20. prihodnjega meseca, po 2 Dim in sicer iz raizloga, da se omogoči tudi najrevnejšim slojem pristop k »Pogrebnini«. Vsi drugi
stavki tega paragrafa ostanejo nespremenjena, kakor so v tretjem osnutku. Drugi paragrafi tretjega osnutka ostanejo. Se sprejme soglasno.
Po sprejemu tega pravilnika se je predsednik občnemu zboru za stvarno sodelovanje zaihvalif ter iizrazil željo, da se pri vsakem smrtnem slučaju enega ali drugega člana vsi upokojenci dotičnega kraja korporativno udeležijo pogreba, da pokažemo tudi zunanjemu svetu, da smo, če tudi revni, vendar složni.
Končno je še stavila o predmetu ga. Tramšek predlog, da je člane dobro poučiti, komnu naj se izplača pogrebni-1 na, da je datična oseba še pri življenju, da izostanejo mogoče tozadevne ne-prifike. Predsednik Logar ji odgovori, da je to že v pravilih povedano, pač pa se bode naše čljane po našem listu »Upokojenec« poučilo, kako se ima v zadeva ravnati.
K točki 2. dnevnega reda predlaga predsednik g. Logar, da se 1. glede naših še ne rešenih peticij pri ministrstvih prepusti odboru nadaljne ukrepe, 2. kar se pa tiče deputacije v Beograd, se odbor že dalj' časa s to namero baivi ter je z našimi člani v Mariboru že v tozadevnih pregovorih.
Stavljeno na glasovanje se je soglasno sklenilo: 1. da ukrene daljine korake odbor glede še nerešenih naših prošenj, kakor tudi 2. da se odpošlje namen,jena deputacija na naše stroške čianprej v Beograd.
G. Marolt iz Kostanjevice je prinesel obč. zboru od 10 članov podpisano pooblastilo, s kojkn mu dajo pravico, da glasuje za pogrebnino in druge važne določbe tudi v njihovem imenu ter da sprejmejo vse, kar sklene občni zbor.
Ker je odboru znano marljivo delovanje g. Marolta za našo stvar, se mu je predsednik g. Logar v imenu vseh članov upokojencev kar najtopleje zahvalil in ga prosil, da naj v naš prid tudi še nadalje tako neumorno deluje.
Pripomniti' je še, da se je občnega zbora udeležil tudi g. podpredsednik Havliček iz Ljubljane in g. Križman ilz Krškega. Oba gospoda sta ponovno povzela besedo im stvarno pripomogla k ugodni rešitvi glede »Pogrebni-
ne«. Da se plačuje po 2 Dim za vsak smrtni slučaj, je zamišljeno od gosp. Havlička. G. Križman pa se je posebno zavzel za to, da se stori vse možne ko-raike, da dosežemo zaželiem cilj, dia bomo prevedeni z našimi pokojninami po novem zakonu.
Ker se k točki 3. »Slučajnosti« ni nihče javiil, je zaključil predsednik g. Logar shod ob 12. uri.
T. č. tajm. nam.:	Predsednik:
M. Lah.	Logar.
OadatBli za ustanovo .Pogrebnine'.
§ 27. Vsak, kateri je društveni član na 1. istega meseca, ki sledi oblastveni odobritvi tega dodatka, more postati član »Pogrebnine«. Pozneje morejo pristopiti upokojenci in vdove le v treh mesecih. Ta določba velja tudi za novo-upokojemce in na novo postale vdove; vsi,pa morajo predložiti tozadevne dokaze.
§ 28. Kdor hoče pristopiti ustanovi, izpolni prijavo po dopostanem vzorcu, napiše na nje hrbtu natančen naslov osebe, kateri se ima »Pogrebnima« izplačati, plača prvi obrok in debi člansko izkaznico s pravili.
§ 29. Pri vstopu plača vsak član za upravne stroške 5 Din im za prve smrtne slučaje 15 Dim, skupaj torej 20 Din. Za visak od 20. do 20. v sledečem mesecu naznanjen smrtni islučaj pa plača po 2 Din do 10. prihodnjega meseca. Obvestilo se izvrši po listu »Državni upokojenec«, kateremu se priloži položnica« Prispevek za uprav-'jie stroške določi občnti zbor in je plačljiv v naprejvv januarju vsakega leta.
§ 30. Za vsakim umrlim članom se izplača v prijavi določeni osebi tolikokrat po 2 Dim, kolikor je plačujočih članov, takoj, ko predloži čaJnsko izkaznico in smrtni lilst (umrlico), če so bili prispevki redno plačani.
§ 31. Plačila in izplačila se izvrše potom poštne hranilnice.
§ 32. Kdor ne plača točno v določenih rokih, ali vsaj po enkratnem opominu, zgubi vse pravice, se črta kot član in ne more zahtevati nobenega povračila plačanih zneskov. Ponoven pristop je le mogoč, če poravna zaostale obveznosti pod prejemmimi pogoji kot nov član in če ga odbor sploh sprejme.
§ 33. V slučaju, da član »Pogrebnine« izstopi iiz društva vpokojeecev, zgubi pravico »Pogrebnine« ter se ga Črta kot člana te ustanove, brez vsake
■	' § 34. Člani ustanove tvorijo samo-
st ojtno skupino glede »Pogrebnine« im se upravljajo sami Vsak član ima aktivno in pasivno volilno pravico. Usta-
novo upravlja posebni občni zbor in posebno načelstvo. Načelstvo sestoji iz 1 predsednika, 1 tajnika, 1 blagajnika in 3 odbornikov' in ima vsak enega namestnika, razen tega 2 pregledovalca računov in 2 namestnika. 0 delovanju »Pogrebnine« se ima poročati vsako leto občnemu zboru, ki stori potrebne ukrepe.
§ 35. V slučaju razpusta ustanove se razdeli premoženje med člane »Pogrebnine«.
Za naše pravice.
V soboto, dne 30. oktobra t. 1. je imela SDS v Celju v Celjskem domu občni zbor, na katerem sta poročala, narodni poslanec g. dr. Pivko im bivši minister g. dr. Kramer o sedanjem delovanju .stranke in o politični situaciji v splošnem.
G. dr. Pivko je med drugim tudi povdarjal, kakšna krivica se godi sta-roupokojencem, ki so bili upokojeni pred uzakonitvijo službene pragmatike.
Gospod predsednik zborovanja dr. Kalan je stavil v resolucijo tega zborovanja tudi zahtevo, da se vprašanje staroupokojienoev čimprej povolj-no reši im sicer tako, da bodo vsi upokojenci deležni dobrot novega uradniškega zakona. (Gospodu dr. Kalanu srčna hvala, da ni ob tej priliki na nas pozabil. — Op. uredn.)
Dopisi.
Iz Maribora. Rednega mesečnega sestanka učiteljskih drž. upokojencev im upokojenk dne 7. oktobra se je udeležijo 22 upokojencev in dva aktivna tovariša. Najstarejši navzočih upokojencev je star 80, najmlaj&i 48, vsi sku-kaj 1500 let, povprečno eden 65 let. — Tovariš Podobnik pozdravi navzoče ter jih spodbuja, naj se polnoštevilno udeleže odkritja dr. Medvedovega spomenika in Eimšpielerjevega večera. Tovariš K. opozarja haivzoče na informativni sestanek O. Z. društev državnih uslužbencev' im upokojencev' v Ljubljani V Mariboru. — Prihodnji sestanek se vrši v četrtek 7. nov. t. L Na svidenje kličemo osobiito tilstrm v Mariboru bivajočim tovarišem, ki redno izostajajo. Tudi izven Maribora stanujoči upoko-JPhii tovariši (ce) so dobro došlif
NaSi umrli.
19. oktobra t. 1. smo spremiti v Mariboru k zadnjemu počitku vrlega člana im vnetega društvenega delavca gospoda Jerneja pl. Aljančiča, polkovnika v pok. Jako lepega pogreba sta se
udeležila med druigimi člani tudi predsednik in tajnik krajevne skupine Maribor. Pokojni je bil predsednik nadz. odbora Nabavljalne zadruge Maribor. — Taulšek Ivan, nadučitelj v p., je umiri 11. avg. t. 1. v mariborski bolnici. Bil je obče priljubljen učitelj ter je sodeloval tuidi uspešno na gospodarskem polju, posebno pri čebelarstvu. Blag mu spornim,! — Gerbec Ivan, višji stražnik v pok., je umrl 22. sept. t, 1. N., v m,, p.! — Gorinšek Anton, davč. upravitelj v p., je 24. sept. 1926 nenadoma preminul. N. v m. p.! — Jožef Stefan, kapetan v p., je umri dne 19. avgusta t. 1. N. v m. p.!
Rimski pakt.
Vsak, še pod staro Avstrijo upokojeni državni nameščenec ima pravico do svojemu stanu primerne pokojnine v smislu St. Germaimske mirovne pogodbe im iz nje sledečega rimskega pakta z dne 6. aprila 1922, sklenjenega od vseh nasledstvenih držav (čl. 3.), ki se glasil: »Za slučaj, da notranja zakonodaja vsake (nasledstvene) države ne določa drugega, izmera pokojnim, ki jih je plačevati vsakemu upokojencu, ne sme biiti manjša, nego izmera, ki je bila določena, od poprej pristojne (avstrijske) uprave.«
To se pravi, da morajo prejemati upokojenci po bivši postavi izplačilo v valorizirani veljavi, t. j toliko zlatih kron, na kolikor se glasi njih dekret pokojnine.	(
To rimsko konvencijo izvršujejo vse druge nasledstvene države, le naša SHS ne, ki je niti še predložila ni narodni skupščini v ratifikacijo.
Ali ne hi bila umestna pritožba na Društvo narodov, ki je že predstav-ko za avstrijske upokojence sprejelo im jo odka.zaio posebnemu komiteju v natančen pretresi? Saj člen 5. navedene rimske konvencije določa, da se predloži vsako nesporazumljenje z državo v tem oziru na zahtevo upokojencev mednarodnemu pristojnemu arbitražnemu razsoditišču.
Uradniško vlado hočemo.
V št. 14 »Našega Glasa,« z dne 20. maja 1926 je sprožil pisec članka »Naš bolni parlamentarizem« misel, ki je vredna, da bi našla najširši odmev ne samo med državnimi uslužbenci, ampak tudi med celokupnim našim narodom, osobito med vofikn. Članek zasluži, da bi ga. čltali i!n o njem razmišljali vsi sloji jiuigoslovenskega naroda im je te obžalovati, da ga radi njegove objek-tiivhiasti in neprMramosti ne priobčijo rikši politični dnevniki. NI flamreč pri-
čakovati, da bi se kak strankarski list zamzemal za stvar, od katere njegova stranka nima nobene neposredne ko>* tisti.
Venete to ne bi smelo strašiti onih neštetih prijateljev resnega in smotre-nega dela, ki znajio kljub strankarski pripadnosti krotiti svoje politične strasti in so v stanu presojati kako pametno idejo tudi z drugega, ne samo strankarskega ali' političnega stališča. Klic po nevtralni uradniški vladi bi'se moral že davno raizširjati po vsej naši državi. Daši sem sam organiziran stran-kar, vendar nisem tako zaslepljen, da bi pričakoval n. pr. v uradniškem vprašanju iskrem e, nesebične naklonjenosti od kake politične stranke ali da ne bi opazil pogubnih posledic za naš narod, ki jih povzroča že od prevnsJta neprestana borba raznih političnih' strank za držam o krmilo. Ali smo že imeli kako vlado, ki bi ji bil blagor naroda res pri srcu? Ge abstrahiramo
toliko konsolidirana, je v prvi vrsti zaslug ji potrpežljivosti ‘in trezne preudarnosti naroda; da pa ni bolj urejena in popolnoma konsolidirana, je v prvi vrsti krivda raznih vlad, ki niso imele smisla za resno delo, ampak so izrabile čais svojega vladanja za to, da so svojima političnim strankam izposlovale kolikor mogoče veliko privilegijev, potrebe ljudstva pa so jim bile deveta briga. Neposredno za vladami odgovarjajo za tako brezplodnost seveda poslanci, ki podpirajo take vlade itn ki, čim zasedejo sami ministrske stolce, pozabljaijo, da so mandatarji naroda in da jim je posredno baš narod prir-pomogel do ministrskih položajev, ker je vanje zaupal in jih izvolil za poslance.
Res je sicer, da je od prevrata dalije zagledalo beli dam razmeroma veliko števdto raznih zakonov, d asi tudi bi jih bilo iahfco pri zdravih parlamentarnih razmerah še enkrat toliko. To-< da, ako bi mogli vsi ti zakoni ostati le na papirju, ali ako bi se imeli izkrivljati in vsak mesec raznim mogotcem na ljubo spreminjati, je bolje, da jih na). Le poglejmo si n. pr. uradniški zakon.! Niti senca že ni več načrta, na katerem so delali strokovnjaki in kateri je bil že pred uzakonjenjem na vse strani okrnjen. Koliko sprememb je pa doživel še po uzakonjenj a, skoro ni mogoče ugotoviti«. Pove se le lahko neč kratko: kar je bilo za nameščence ugodnih določb, so jih deloma kratko-malo črtali, deloma nadomestili z re-akeijonarnejšiimi, druge pa čakajo raznih 1}odatnili izvršilnih naredb in pra-
vilnikov, za katere tekom treh let mi- j nilstri še niso našli časa, da bi jih predpisali. Po žalostnih izkušnjah pa smemo pričakovati, da bodo ukinjene preji ali slej tudi te določbe, nakar odpade potreba po pravilnikih. Slično se dogaja tudi z drugimi zakoni. Zakonske dolločbe se kratkomalo prezirajo ali pa se ne morejo izvrševati, ker ni tozadevnih izvršilnih naredb.
Ali se je potem čuditi, aiko se je pod lakirni razmerami razpasla korupcija, ako gineva volja za splošno, ..nesebično im požrtvovalno delo v korist naroda? Ako čitamo naše zakone, skora j ne moremo verjeti, da so jiih izdelali in odobrili naši »ljudski« zastopniki., ampak bi prej mislili, da so to naredbe kakih srednjeveških vlasto-držcev, ki so svojliim tlačanom kratkomalo diktirali davke in jih na vse načine pritiskali k tlom. Kadar se pri nas kak zakon dela, takrat navadno poslanci pozabijo, da je njihova.prva
da Zanjo so vsi, ki so stvarno motrili delo dosedanjih vlad in ki so zaman pričakovali zboljšanja gospodarskih im sociijainih razmer. Ali je popolnoma JzMjnicemo, da bi prišla vsaj za poizkus nevtralna uradniška vlada na krmilo?
bi morale v tem pravcu sodelovati v ptvi vrsti raižne stanovske in gospodarske Orgahiizaeijie, saj mislim, da so se do danes že vse prepričate, da od | političnih strank nimajo pričakovati ! podpore. Zlalsti bi bila v to poklicana Osrednja Zveza in Glavni Savez državnih nameščencev, da propagirata uradniško vlado, s katero se pozneje menda ne bi bili o treba tako brezuspešno boriti, kot s politično. Dostikrat se cujie, koliko je med poslanci državnih uradnikov in nisem prevelik optimist, ako trdim, da bi se jiiih v vsakem klubu našlo vsaj par, ki bi zagovarjali poiiz-kils uradniške vlade in skušali pridobiti zanjo tudi dnuge poslanske tovariše. Naloga Glavnega Saveza bi bila, da na primeren način poišče take poslance v posameznih klubih. Res je sicer, da so tudi ti poslali bili izvoljeni kot politični eksponenti, dvomim pa, da bi bil' v njih zamrl že vsak čut za pošteno delo v korist širokih ljudskih mas. Nekateri imajo vendarle resno voljo, da bi opravljali svoje poslanske dolžnosti časfno im v blagor naroda, toda imajo vezane roke’ vsled strankine discipline ali raznih drugih »kalnosti Taki poslanci bi gotovo podpirali nevtralno uradniško vlado; pa tudi vlada sama brez parlamenta bi bila boljša, kakor so bile dosedanje. *
0 blagodejnih posledicah uradniške vlade ne dvomim niti malo, v tem se popolnoma strinjam s piscem vee-l krat omenjenega članka. — Riba smrdi pri glavi! Ozdra.vinno najprej našo | državno upravo iln vse drugo bo prišlo samo od sebe. •— Dovolj je sedem
'Mnenja sem, da bi se z malo stvarno agitacijo spočetka v nepolitičnih, pozneje pa tudi v političnih listih kmalu pripravila tla Za tako vlado. Smotreno
suhih let brezplodnega
prerekanja v
Zdravilišče
Rogaška
Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vreld: Tempel, Styrla, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sessona : maj — september.
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaSka godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišče BogaSka Slatina.
I
Prešernova ui. IQ v Celju Prešernova ni. 10
v poslopju starega okrožnega sodlifa	-ss
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim!	zadrugi	kot	Člani.	Svoji	k	svojim!
Cene konkurenčne.
ustavo in zakon o zaščiti države, moramo priznati, da imajo pri urediitivi države razne stranke prakleto malo zaslug. Da je naša država danes koFikaiv
iin pravzaprav edina dolžnost, . ščititi interese ljudstva, ki jih je zato izvolilo, da mu ustvarijo pravične in socijalne zakone. '	/
Prepričan sem, da je poleg pisca uvodoma omenjenega članka še mnogo razočaranih voliloev za uradniško vla-
parlamentu, dovolj večnih vladinih kriz! Naj sledi vsaj enako število rodovitnih let, let stvarnega, intenzivnega dela v korist naroda.
(»Naš Glas« s dne 10.16. 1926, M. 16.)
Razne vesti.
Amerikanske železnice.
V Amerifci je vse gigantsko. Zato so gigantske tudi železnice, lokomotive, vagoni itd. Vagoni za osebni in tovorni promet so izdelani iz železa, ne iiz lesa. Razred poznajo samo eden im ta je zelo udoben. Tudi oddelkov ni, ampak ves vagon je en sam coupe. Po sredi je prehod in na vsako stran so sedeži za dve osebi. Na sedežih se more udobno dremati!. Kdor hoče potovati še udobneje, doplača 25 odstotkov na običajno karto im s tem ima dostop v tak oz va n »Pullman« vagon. Tu se nahajajo fotelji, umivalnik s toplo im mrzlo vodo, milo in drugi toaletni predmeti in pa obrieače. Potniki so navajeni, da si pred izstopom umijejo roke, rabljene brisače pa pomedejo v koš. Posebni sluge, ki so navadno zamorci, skrbe za nove in sveže brisače. Vsak vlak ima jedilni vagon. Jedilni listi so zelo mnogovrstni. Kadilci imajo posebne prostore. V vagonih so tudi pisalne mize. Na vsaki postaji pobere poseben poštni uradnik brzojave in oddajo došle brzojave za vozeče se potnike, katerih imena glasno kličejo. — Ameriške železnice opravijo ogromen promet. Letno prevozijo kakih 412 milijard ton blaga.
Smeh In značaj.
Leta 1662. je izšla neka knjiga, v kateri pisatelj razmotriva o medsebojni zvezi smeha in značaja- Pisatelj določa značaj človeka po črki, v kateri izzveni njegov smeh. Trdi pa sledeče: Ljudje, ki' se smejejo na samoglasnik »ai«, so odkriti im poštene narave, svojo živahnost im svoje razpoloženje hitro menjajo. Kateri se smejejo na >e<, so skeptiki, omahljivci, melanholiki, v svojih potrebah skromni im z malilra zadovoljni. Smeh na »it« izdaja naiven, lahkoveren značaj, ki ne kaže im nima zlih namenov. Zlasti se otroci smejejo na »i«. Kdor se smeje na »o«, kaže ple-. m eni tast im neusirašemost, odločnost v obnašanju im nastopanju. Glede tistih, ki se smejejo na »u«, pravi’ pisatelj, da se jih je treba varovati, ker so malopridneži, lažniki im trdoglavci. — Tako so ljudje izdajali svoj značaj pred 300 leti. Če še danes ta pravila držijo, naj čiitateljii' skušajo prepričati se alil pa ustvariti novo razporedbo.
■ Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1SS9.
Poštni ček 10.533.
j Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
■ sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer ■ S proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge S proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge In obresti, tudi tekočega računa,
/e večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnicnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem
■	premoženjem	ter	davčno	močjo. Vprav radi tega nalagajo
pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni
in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
mm
ai
SIR
13311
CELJE, Razlagova ulica. 7.	—
Telefon 67.	Ustanovljena	1906.	,	..idh	Podružnica	Telefon	67.
v Trbovljah.
Ustanovljena 1906. Lastni kamnolonti.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz‘marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture 2a spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zante- vajte načrte in proračune.-------------
Ugodni plačilni pogoji!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta. 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in
porcelan«	,
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. - Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Pran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju.