(^oifnina psvšaliirana.
MARIBORSKI II
Političen Stal
Naročnina znaša:
l dostttvljaniem na dom a!l po pošti K 10'— mesečno.
četrtletno K 30-—.
Cs pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru.
Lisi tehaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna Številka stane 60 »in.
OreciniStvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica Št. 4.)
Telefon uredništva St, 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, petek 28. maja 1920.
St. 117.
Masarvk izvoljen za predsednika čehoslovaške republika
Osbata o vladni izjavi. — General flflaisier v Beogradu. — Poljska ponuja boljševikcm
Dunajske intrige.
Dunaj — nikoli ne bo naš narod pohabil tega imena, pozni rodovi se ga bodo •spominjali, naša najtemnejša zgodovina bo govorila o njem. Dunaj je bil stoletja prestol naših tiranov, stoletja izvor našega gorja in
mir.
Usoda, ki je zadela Dunaj in ž njim sploh vsejavstrijske Nemce je sicer zaslužena, kljub temu pa je vendarle prekruta in sicer ravno radi tega, ker se ne da popraviti, ne da izboljšati. Ta država je za življenje nesposobna, to je spoznal že ves svet, spoznali pa so najbolj še njeni prebivalci sami. Du-
nesreče. Konjno pa je doletela tudi to mesto "IV",	“h"	.f*8!"
i v	,	.	! ooup in v tem obupu išče povsod rešitve in
WTItal' LZn!1 56 'e CeS P ; ker i« «» m°« naj« drugje, stoja intrigirati.
I1'	ves,.faJ vs° foe Sveže so nam še v spominu vse one name-
temu mestu Kdor b, pa misl.1, dai se |e s tem. noma „ svet |ansirane vestj 0 pot,onavslil
ST ta W "se 1 n 3n narodnf> v’ra-! federaciji in konfederaciji, proti katerim smo
mofna postavka s katpr ' T^,eda| iasno obra2,ožili "aže staliSie. Pozneje
e smem 6£ “LTH' “ *“ ^ da ki ie intrigiral stoletja, intrigi,a™ df Se13^ M in bo intrigiral najbrže tudi še v bodoče W V vpražan,e, z°Pet Povleklo na aan in T	,	, .	'	oni» ki ga je privlekel na dan je bil zopet
i o mogočno obdonavsko mesto, center Dunaj.
mor^ka^tak^čej noč D^zabit^rfa^pa^ ^'t ,iPrema9a"e države, Nemčija, Madžarska,' au konfederacijo skuša podpirati v njenih to ni več da ie samo le brUn^ a,^seiTurš^a m BoIsarska nimajo pri antanti za-'težnjah po združitvi z Nemčijo. Interesi Ita-
mesto rale ubožne Tontinenfatai'S zaaouornikOT'	P«	ie	z	.lije in interesi Francije so si torej tu diame-
PrJ°* ’ u:.° ^ kontinentalne republike. Avstrijo. Avstrijo rabijo različne antantne ve-! tralno nasprotujoči.
Preveč 0O še živi spomini na prejšnje srečne lesile za različne namene in zato se ji vsaka
čase m ,prekruta je sedanjost, da bi se mo-•' po svoje skušajo približati. Mogočna zago
gel molče sprijazniti J njo.	1------	-	-	a
hoče s svojo zaščito in prijateljstvom preprečiti združitev te državice z Nemčijo. Francija pa ve, da bi bilo to trajno skoro nemogoče, ako ostanejo razmere tako, kakor so danes, zato vedno in vedno znova dela na to, da bi ostale države, nastale na teritoriju bivše Avstroogrske združila v nekako gospodarsko celoto ali pa vsaj skupnost z Avstrijo. Te dni se je nahajal na Dunaju francoski novinar Margaine ter je sedaj po svojem povratku v Pariz napisal več tozadevnih člankov.
To so pač le dunajsko-pariške želje in sanje, do katerih uresničitve pa ne sme priti nikoli, kajti nam bi taka zveza ne bila čisto nič v korist, pač pa samo v škodo. Mi take zveze ne potrebujemo, pa tudi Čehoslovaki je ne potrebujejo.
Na drugi strani pa se dobrika Avstriji Italija ter jo iz strahu pred tako ferderacijo ali konfederacijo skuša podpirati v njenih
iRadivoj R ehe r.
! vomica Avstrije je v prvi vrsti Francija,
ki
Peter Petek.
(Konec).
! črtalo mojo usodo. Na poti	v šolo in iz šole
; sem spoznal mlado, lepo	deklico, hodila je v
šolo k uršulinkam, na nasprotno stran mesta in
,cr *i prišel na .gi™„ij„	j	£*,Se te
div,* m	beseE.	„Mar	misliž,	da	je	gimnazija	za	lepo rdečo kapico, ki ji	je	sedela na zlatih
maS.VH ,b£raŠkC JagJT.e? Na VaSeh pri'!,aseh* kakor n* glavi kraljičine V tisto v	f	.	T’	P?	ied.e SlV0	proPada,	vi	pa	dekletce eem se zaljubil.	Bil	sem star komai
daH	“	S‘s!nai8!	bila Ž.T
rbel ! e’ I ?	,	•	Jaz bom„ze! r^Ia, silna in močna, kakršne nisem spoznal
poskrbel,	.e vjnes tja, k«wr spadaš. Marš|rtkoli vež pozneje. Polagoma se je prebujalo v v uc* ieincn K0C na ovml£u
V glavi se mi je zvrtelo i„ sam id««. IteS	itood°	“T,	P°VS°d	ie	,efal	”«*
vedel, kako sem Ee znašel zopet v klopi; samo i hrepenenje in vse moje misH °n vJm 1 1?. s t m Padale nePresta“« goste le-LVe!”'	!e.	v«	-zred	sme*’in d. bitjS, vse' je sililo za nji kT . PosZl S tZ	me	*	«■*>.	tesno
Ta boj dveh velesil pa izkorišča Dunaj v svojo korist in njegove intrige cve-tejo dalje, naperjene pa so v prvi vrsti proti
njega ljubi, ker sploh drugače biti ne more-Milena, ker tako ji je bilo ime, je hodila tiste čase v večerno plesno šolo ter se je vračala ob sedmih zvečer po ozki, temni ulici sama domov. Sklenil sem torej, da jo zvečer počakam v oni ulici ter ji izročim pismo v katerem sem ji v vseh najlepših beseda, kolikor sem jih poznal razložil, kako brezmejno io ljubim. Zvečer sem se napotil v ono ulico koder bi imela iti na povratku iz plesne šole ter se skril v nek temen kot na ovinku.
to vem, da se mi je ves razred ^mejaV in da | bitje, vse je sililo za nj^ k^j. Postala mi je
PODrei86 raZJ tako miI°’ kakor še "'M* i edl'na	od katere sem Živel, kakor od ču-
P a- x j _	j dežne hrane.
_aE, °d	d.ne	dalje	se	mi	jc	šola	tako,'	Tiha	je	bila	ta	moja	ljubezen	samo	v
zastudila da me je bilo	vselej groza	kadar sem | srcu občutena, na dan pa	si ni upala	in zato
S0pV*J<;“ prag-. Drugi, ki so bili	sinovi bo-j sem trpel,	si!ao trpel. Nekega dne pa	sem se
v oVin £len\V'P°VSOd VKC,	u^dnosti, | odločil, da	ji to ljubezen	razkrijem. P Ves dan
.. in izven sole, jaz	pa sem bil	zatiran in sem sanjal	o neznani sreči,	o brezkrajni	blaže-
 	r	j	i	“i*	‘-mattu	m
zapostavljati povsod. Drugim so šli profesorji ”a roko, meni niso šli, drugim so starši'plačevali stanovanje in hrano, jaz sem si moral vse delom”1 preskrbeti s prosjačenjem in trdim
Toda kljub temu bi bilo šlo, vseeno bi tem ?0rda šlo, da se ni pridružilo k vsemu u *e nekaj drugega, kar je neizbrisno pod-
nosti, o večnem, kre?končnem raju. Še v naj-skritejšem kotu srca se ni porodil dvom, da bi ta moja ljubezen ne bila uslišana, saj so mi vsi njeni topli pogledi in ves njen rajski smeh govorili, da me tudi ona ljubi. Sicer pa tedaj še sploh nisem vedel, da obstoja na svetu tudi nesrečna ljubezen. Mislil sem, da nas ono dekle, katero si v svojem srcu izvolimo brez nadalj-
sem se zavil v oguljen površnik ter čakal. Z elo se mi je, da čakam celo večnost, predno sem jo dočakal. Nenadoma so zahreščale na snegu njene stopinje in hip za tem jo ježe ob-zarela električna luč. Da, bila je ona, moja Milena. ^ Brezmejen trepet je preletel vse moje telo in le z najveejim naporom sem se odločil ter stopil pred njo. Prestrašena je obstaja, toda iz njenih lepih ust ni bilo nobene besede.
,.Gospodična Milena", sem začel, ter potegnil iz žepa pismo, „čakal sem vas, da vam izročim to pismo. Prečitajte ga doma, ter mi potem odgovorite. Čakal vas bom jutri zvečer zopet na tem mestu."
Ni mi odgovorila; obrnila se je vstran ter hotela naprej. Prestrašen sem ji zastavil pot
nam, proti Jugoslaviji. Sicer pa nam te intrige ne morejo škodovati, vsaj ako jih pazno zasledujemo ter o pravem času paraleliziramo vse. Bolj škodljive in bolj nevarne pa so druge manjše intrige.
Ena takih intrig je tudi predlog, ki je nedavno na Dunaju zagledal beli dan ter takoj po svojem rojstvu našel zaslombo v Rimu, to je predlog o internacijonalizaciji železnic na zapadnem in južnem delu bivše avstroogrske monarhije; torej pred vsem naših jugoslovenskih železnic, od teh pa še posebno onih, ki vežejo preko Slovenije Avstrijo z Italijo ter Madžarsko preko Hrvatske z morjem.
Upamo, da se bo tudi ta nova intriga ponesrečila, kakor večina dosedanjih, toda vse to nam dokazuje, da je Dunaj še vedno nevaren in da'nam bo treba tudi še v bodoče paziti na njegovo intrigantsko delo.
Po sestavi koncentracijske vlade.
Nade in upe, ki smo jih stavili v novo koncentracijsko vlado nam že grene najro-vejša poročila iz Beograda. Kuloarske intrige so še vedno v cvetju. Predvčerajšnjem se je sestal parlament, da si ogleda novo vlado ter čuje njeno izjavo in njen program. Po Rlbarjevi otvoritvi 91. seje narodnega predstavništva je nastopil ministrski predsednik Vesnič, predstavil novo vlado ter prečilal njeno izjavo, nekak programatičen načrt njenega delovanja in njenih nalog, šil Posebno novega v tej izjavi ni nič in vse ima bolj podobo običajnih konvencionalnih fraz in mi se upravičemo bojimo, da bo tudi vse nadaljno delo te vlade obstojalo samo v; frazah.
Po običajnem pozdravu je naglašal, da njegovo vlado vodi prvi in gotovo edini cilj: Izdelati za kraljevivo SHS njen osnovni zakon, to je njeno ustavo, ter ra ta način ustvariti pravno podlago za vsestranski razvoj
„Milena, vzemite vendar!"
^Ne, ne vzamem", je odvrnila rezko.
„Milena..
,,Pustite me na miru, sicer bom klicala na pomoč."
„Milena iz vsega ljubečega srca vas prosim, vzemite to pismo, ter ga doma prečitajte. Če se ne strinjate z njegovo vsebimo odpišite mi, samo sedaj vzemite."
„Ne vzamem !"
»Zakaj ne vzamete?"
„Ker vas ne maram, ne vas in ne vašega pisma, tepec capinski.**
Planila je na stran ter zbežala dalje proti domu. V temi je hreščal sneg p)d njenimi koraki.
„Milena, Milena..
Uničen sem se zgrudil v sneg ter zaihtel, kakor ranjena zver, potem sem se pognal kvišku ter bežal v noč in sneg dalje in dalje preko temnih, zasneženih ulic in tja daleč ven iz mesta. Komaj proti jutru sem se vrnil domov ter legel. V meni se je zrušilo vse, vse propadlo. Strašna silna roka je bila zmečkala moje ubogo, drobno srce, da so ostale samo še strgane cunje.
Tisti dan sem moral ostati v postelji in še cel mesec potem. Lotila se me je pljučnica. Ko sem okreval in vstal sem bil samo še senca, E še senca brez duše. Vame se je bil naselil čuden mir; mladost ]e bila zbežala jadrno od mene, ostala je tam zunaj v tisti mrzli sneženi noči, odkoder se ni povrnila nikoli več. Na moja lica se je naselil trpek smehljaj, moje srce ‘ je postalo mrtvo, neobčutno, koža trda kot pod-
blagostanja njenega in njenih državljanov in jim dati tako istočasno priliko, da na široki in trajni podlagi prosto izrazijo svojo voljo o osnovi in ureditvi naše skupne domovine, ker to odgovarja temeljnim željam, kakor tudi žrtvam, katere je naš narod tako velikodušno pretrpel v strašni vojni skupno s svojimi plemenitimi zavezniki in sobojevniki za isto idejo : pravico in svobodo, kakor tudi svečani obljubi, ki jo je dal nosilec krone zgodovinskega dne 1. decembra 1918. — Zato hoče vlada takoj in odločno ustvariti podlago za našo novo ustavo, da jo predloži ustavotvornj skupščini, ko se sestane.
Nadalje je omenil, da je bil narodnemu predstavništvu že predložen zakonski načrt za volitve v konstituanto ter mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarsko.
Potem je rekel dalje: »Vlada vas bo v naikrajšem času prosila za odobrenje potrebnega kredita, k: ga potrebuje za pravilno finančno upravo do trenutka, da bo redno narodno predstavništvo moglo poslovati rednim potem. Ker ves naš narod v vseh svoj h slojih potrebuje jamstva za daljnji mirni razvoj, smatra vlada za svojo neodložljivo dolžnost, da zahteva red in mir v naši državi. Moji tovariši in jaz gojimo nado, da bo začasno narodno predstavništvo podpiralo naše namene in jih podkrepljevalo s svojim zaupanjem, zlasti ker smo uverjeni, da smo v vseh temeljnih političnih vprašanjih izraz in pred-staviteiji ogromne narodne večine, kakor po svojem globokem prepričanju nas vseh to enotno želi in pričakuje ves naS“ narod In vse naše javno mnenje kot enako vsi naši prijatelji in sosedje s pažnjo spremljajo naše delo.«
Dotaknil se je dalje vprašanja zunanje politike nove vlade ter naglašal, da bo ostala zvesta onim smerem, katere je zasledovala doslej. Svoj govor pa je zaklučil z besedami: »Na tej podlagi gospodje poslanci mislimo delati in vztrajati ter se nadejam, da bo ves ta program zadobil vaše odobrenje in požrtvovalno sodelovanje. — Domovina nas
plat, nič se mi ni moglo več pripetiti, kar bi me bolelo.
Ko sem se zopet vrnil v šolo se nisem več brigal ne za profesorje, ne za pouk. Koncem leta sem padel ter zapustil šolo za vedno.
Moja pot je šla v široki svet; postal sem vagabund. Včasih sem služil tu in tam za hlapca, večinoma pa sem se potepal okrog brez dela. Prehodil sem širne dežele, videl nešteto krajev in mest in vseh mogočih ljudstev. Tako sem prišel končno nazaj na tisto pot, ki mi je bila določena in usojena. V samoto in v beraštvo sem bil obsojen in v samoto in
v beraštvo sem šel, le moja grčeva palica je šla z menoj.**
Globoko je zavzdihnil Peter Petek ter obmolknil, potem pa se je nenadoma ozrl name.
»Čemu sem ti pravil pravzaprav vse to, ti nedolžni mladec, saj me nisi razumel, saj so ti bile tuje moje besede, kakor da bi jih govoril v kitajskem jeziku. Toda prav zato sem ti pravil, ker me nisi razumel, če bi bil velik ter bi me utegnil razumeti bi ti tega nikoli ne bil povedal. Če pa si jih boš zapomnil In jih boš kdaj razumel, potem boš poznal zgodbo Petra Petka. Bog vedi, kakšna bo tvoja pot, morda bo tudi ona vodila v prepad, nedolžni mladec moj.»
Polasi je zlezel na klop ter legel. S tajno bolestjo v duši sem zrl nanj in čeprav ga nisem razumel, mi je bilo vendarle hudo. S tresočo roko sem prijel za njegovo grčavo popotno palico ter jo krčevito poljubil; zakaj, nisem vedel niti sam.
vse pozivlje na veliko in resno delo. Verujem' da se boste vsi odzvali temu pozivu.«
Poslanci pa so, kakor poročajo beograjska poročila, to vladno izjavo sprejeli precej hladno. Očividno pa je bilo, da med njimi ni bilo prave vere in zaupanja. Temu pa je vzrok to, ker obstojajo med sedanjimi ministri velika nesoglasja, katera bodo stalno oteževala uspešno vladno delo. Radikalci in klerikalci so sicer končno, ko jim je tičal nož na grlu pristali na koncentracijo, toda pri tem niso imeli resne volje tudi sporazumno z novimi kolegi delati, ampak	so
vzeli celo stvar le tako bolj pro forma.
Po seji narodnega predstavništva je imela sejo demokratska zajednica, na kateri je določila stališče, ki ga bo zavzemala na-pram parlamentarnim sejam ter stališče, ki ga zavzame napram vladni izjavi.
Včeraj se je vršila 92 seja narodnega predstavništva na kateri se je vršila razdelitev v sekcije, debeta o predvčerajšnji vladni izjavi ter o ostalem delu programa.
Ti prvi koraki nove vlade so nam	pač
pokazaii, kako silno razbite so naše notranjepolitične razmere in da bo treba, ako hočemo, da se položaj izboljša, vedne pazljivosti in železne energije domokratskih elementov.
Dnevne vesti.
Našim naročnikom! Od raznih strani nam prihajajo pritožbe, da se naš list neredno dostavlja, da pridejo včasih po dve, tri številke skupaj, nekatere pa sploh izostanejo. Radi tega opozarjamo naše cenjene naročnike, da se to ne godi po naši krivdi, ker se list vedno točno in redno odpošilja, ampak v prvi vrsti po krivdi pošte. Prosimo torei vse one, ki se jim to dogaja, da posredujejo najprej pri tamošnji pošti, če bi pa tudi to ne pomagalo, naj nam sporoče pozitivne slučaje, da bomo zamogli ukreniti vse potrebne korake, da se to prepreči.
Upravništvo »Marib- delavca«.
Svinjske in volovske kupčije. »Straža« očita dru. Pfeiferju neke svinjske kupčije. Mi pa smo slišali o neki volovski kupčiji, pri kateri je neki gerent igral dvojno ulogo in sicer tako, da je kot gerent moral potrditi konfiskacijo, kot advokat pa je nastopil proti nji. Iz tega je prav jasno, zakaj zahtevamo v Mariboru vladnega komisarja, ki bo skrbel za mesto, ne pa klerikalnega advokata, ki igra dvojno ulogo in v>eče za to tri plače.
Vrnitev „Smetane“ v Plzenj. Češki listi poročajo o povratku čeških pevcev iz Jugoslavije. Na plzenjskem kolodvoru je pevce pričakovala velika množica, da jim čestita k njihovim uspehom. V imenu mesta jih je pozdravil župan Pik. Predsednik Nemec je v svojem govoru slavil jugoslovenskj bratstvo in gostoljubje. V spremstvu množice so odšli pevci v mesto, kjer so jih pozdravljali meščani po zmagoslavni poti.
Dva vagona živil ameriške misije za mariborske otroke sta včeraj dospela v Maribor. Vso akcijo je vzel v roke poseben odbor, ki je poskrbel za to, da bo 1400 otrok dobivalo po enkrat na dan hrano. Akcija stoji pod ameriškim nadzorstvom.
Športni prostor v „Ljudskem vrtu" za slovensko športno društvo »Maribor« še ni dovoljen, ker ugovarja stavbni urad. Po drugih mestih podpirajo športno akcijo posebno vo|ašk?, oblasti, ker je to v ozki zvezi s telesno vzgojo mladine- Treba bi bilo tudi v Mariboru več agilnosti.
Most v Krčevini. O krčevinskem mostu se je v naših listih že opetovano pisalo, toda vse to nič ne pomaga. Most, ki bi moral biti popravljen že 1. 1914 čaka še danes na popravilo, kljub temu, da je od tedaj preteklo že celih dolgih šest let. Posledica tega je, da je zahtevala ta malomarnost pretekli petek zopet novo
žrtev. Na njem si je namreč zlomil nogo neki 6 letni deček. Radovedni smo, če se po tem žalostem dogodku končno vendar zganeta g. gerent in okrajna oblast ter preskrbita, da se Stari most vendar enkrat zamenja z novim ?
Plešoči kaplan. (Dopis). Preteklo sredo je počastil Zrkovce s svojim obiskom gospod kaplan Kljun ter napravil nekaj govoranc, zapel par pesmic ter končno aranžiral „pol-stertanc«. Navzoči fantje so pripovedovali, da je bil to krasen prizor, ko je poljubil svojo izvoljenko. Pri tej priliki je baje tudi povedal, zakaj radi svojega prijatelja iz Brezja ne hodi več tja maševat. Ker zna gospod kaplan Kljun s svojimi nastopi vzbuditi toliko smeha, bi mu svetovali, da sleče svojo nerodno črno suknjo ter postane dirigent ali pa igralec v cirkusu. Ob slovesu pa so mu fantje zapeli:
Kljunček pleše »polstertanc«, ko je sit klobas, gibanc;
Kljunček črni se vrti, da se vse na glas smeji.
Zunaj »prežarji« stoje pa med seboj govore:
»No če ta-le ne nori,
potlej norcev sploh več ni . . .«
^rtev svoieSa poklica. (Dopis). Pri Marin Snežni se je izvršil te dni napad oboroženih tihotapcev na službujočo obmejno finančno stražo. Padel je mlad finančni paznik pri izvrševanju svoje težke službe. In se še najdejo ljudje, ki hočejo postopati s tihotapci z rokavicami in se zgražajo, če se čuje tu pa tam ob meji streljanje straž in če pade kak zrel tihotapski falot. Naši listi naj ne dajo prostora takim hiperfilantropičnim jeremija-dam. Postopa naj se energično, rabi naj se orožje, zob za zob in straža naj se dovoljno ojači. Naša straža, koja se ne da podkupiti, je trn v peti Francu Scheffu, ki je organizator napadov, rovarenj in še zraven tega vedno trafikant in poslovodja v papirnici. Več kot gotovo je, da je imel tu on in njegova nadebudna mladina svoje zagrizeno nemške kremplje vmes. Naj se preišče in naj se ga izžene. Potem bo mir v tem gadjem gnezdu.
Petdesetletnica „Vesne“ v Brnu. Letos slavi dekliški zavod »Vesna« v Brnu svojo petdesetletnico. Jubilej se bo slavil s proslavo in domačo razstavo, ki bo pokazala, «aj pomeni dobro urejena dekliška šola za narodni napredek. »Vesna« je bila pred 50 leti žensko društvo, pozneje se je izpreme-nila v vzgojni zavod. Povspela se je tako visoko, da je služila zadnja leta za vzor ženskega zavoda. V nemškem Brnu je bila »Vesna« prava češka trdnjava, ki je vzgajala nar. ženstvo, njene gojenke so napolnile vso Moravo z narodnim delom. »Vesna« obsega internat, gospodinjsko in umeiniško obrtno šolo. Danes je »Vesna« obširen zavod, Ki slovi daleč po svetu po svojih izdelkih nar. vezeninah itd. V bodoče bo »Vesna« posvetila posebno pozornost slovaški in bo vzgajala slovaško nar. ženstvo. Tako skrbe drugod za žensko narodno vzgojo. Pri nas pa čitamo, da bo ljubljanska »Mladika« morebiti še v jeseni zaprta, ker baje ni prostorov za urade in »Mladika« ni potrebna. Tudi v Mariboru imamo »Vesno«, ki se bori svoj obstoj, ker na višjih mestih tako Pojmujejo pomen tega zavoda za Mahi vi m za na^° žensl<0 vzgojo. Mislimo, da m oiia dolžnost narodne države ravno tem zavodom dati na razpolago dovolj sredstev, da se morejo uspešno razvijati in nuditi Zenski mladini primeren šolski zavod.
»Sokol" v Mariboru priredi dne 30. maja C k Y slučaju lepega vremena celodnevni zlet . ki koči. — Odhod ob %5 uri zjutraj. — ^■birališče pred Narodnim domom. Vabimo ianstvo, kakor tudi naše prijatelje, da se zleta “mogobrojno vdeleže.	Odbor.
Krlžovski sokolski odsek priredi s so-ufiM,Vaniem Sokola v Ljutomeru, dne 30. t. m. n , ° sokolsko slavnost z javno telovadbo , 'rav"*u 9- Stiblerja v Križovcih pri Lju-eru s sledečim sporedom: 1. Pozdrav
došlih Sokolov in gostov. 2. Pohod na veselični prostor. 3. Javna telovadba (nastopijo člani s Hoffmanovimi prostimi vajami, članice, gojenke z venci, moški in ženski naraščaj). 4. Slavnostni govor. — Po slavnosti prosta zabava s plesom, šaljivo pošto, srečolovom z lepimi dobitki. Za pijačo, jestvine, pecivo, kavo bo preskrbljeno v šestih šotorih. Vstopnina 3 K. Začetek ob 15. uri. Čisti dobiček je namenjen za nabavo orodja sokolskemu odseku v Križovcih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Jutri vsi v »Narodni dom“ kjer se vrši vrtni koncert s prostim vstopom. Lep senčnat prostor in čist zrak, dobre pijače in jedi so pravo okrepčilo in najboljše razvedrilo po težkem delu.
Vrtni koncert se vrši v nedeljo 30. t. m. na vrtu gostilne Lemež na D. M. cesti št. 72 na Pobrežju. Vstop prost.
Zbiralna akcija za rešilni auto, je dosegla nepričakovano krasen uspeh, vendar pa ta akcija še ni zaključena ter se bo nadaljevala tudi še naprej. Kdor še ni prispeval, to lahko stori pri nabiralnici v železarni Frangeš v Gosposki ulici. Vspeh šestega dne je sledeč: Firma Karel Preis 500 K; klobučarna Leyrer 400 K; baron Marenzi 400 K; stavbni mojster Balzer, trgovina z usnjem Gruber, Aleksander Štarkel, gospa Wolfram po 200 K; Rupert Schmidt, tovarna za stole Lirzer, Polt-Witzler, Makso Pucher, dr. ph. Bocher, Anton Španinger, Ivo in Valy Šober, restavracija „Maribor" ter neimenovan po 100 K; Ludvik Sabukošek 80 K; Zupančič in Burkhard 60 K; gostilničar Care, Karel Schmidt, zavarovalnica Iv. Sahs, Marija Frangeš, Martin Stadler, Florijan Skale, špediter, kavarna Žigart, Rudolf Gaisser, M. E. Sepec, Anica Traun, trgovina s čevlji po 50 K; gospa Hvalec, Mastek in Karničnik, Alojz Ilger po 40 K; Bedrač, Schatzl, Jakob' Vezjak po 20 K; Valentin Baron 10 K. Skupaj 16.300 K. Doslej skupaj 61.335 K.
Kultura in umetnost.
Gospodična Josette, moja žena. Francoske šaloigre, veseloigre in burke so vedno najboljše in v njih leži po večini tudi več ali manj globine, če niso naravnost satire. Pišejo pa se navadno v dveh. In tako sta tudi »Gospodično Josetto" spisala dva: G. Gavauit in R. Charvey. Njena vsebina je na kratko ta-le: Gospodična Josetta se mora poročiti do 18 leta, sicer zapade njeno premoženje v dobrodelne namene. Ker pa njen zaročenec še ni polnoleten se ne more pravočasno poročiti, da pa vso stvar reši se poroči, seveda le na videz, s svojim krstnim botrom Andrejem Ternayem in iz tega nastanejo tudi vse komplikacije. Poroki, ki je spočetka le igra, konča, kat je čisto logično s tem, da se navidezporočena zaljubita eden v drugega. Sreča pa nanese, da iz tega ne nastanejo komplikacije, kajti med tem časom se tudi njen zaročenec, Anglež Joe Jackson poroči. Gospodično Josette je igrala pri sinočnji premieri v našem gledališču gdčna. Podgorska ter s svojo naravno igro Vstvarila lep in simpatičen tip mladega, še precej naivnega dekleta. V tej ulogi je bila tako doma kakor še malokje. Njenega moža Andteja Ternaya je podal g. Nučič z njemu lastno dovršenostjo, z zrelo možatostjo, ki pa vendar še ni neobčutljiva za ljubezen, ki končno premaga tudi njega. Angleža, zaročenca Joe Jacksona je igral g. Železnik izborno, vendar pa se mi zdi da je s svojim oponašanjem tujca, ki ne obvlada jezika, ka-terega govori malo preveč pretiraval. Simpatičen tio Ternayevega prijatelja Panarda je podal g. Bratina jako lepo. Josettine roditelje gospoda in gospo Dupre sta igrala g. Rasberger in ga. Dragutinovideva z isto dovršenostjo ka-kor^ prejšnji. Ugajali so tudi Myrianne (ga. Še-tinska), Totoche (gdčna Savinova) ter Jajavprt (g. Grom) Istotako je bil tudi žurnalist Aristide Valorbier gospoda Gregorina podan izborno.
K ubranosti sta pripomogla g. Velušček (Saint. Assises) ter gospa Gromova (gospa Saint-Assises), kakor tudi gosnod Janko (Pitolct). Oba Andrejeva služabnika Urbaina in Lčontino sta
podala g. Švagelj in g. Petkova, Marie, hišno gospodične Josette gdčna. Kraljeva, prvega natakarja g. Rožanski, portirja pa g. Gabrič. Vsi pa so po svoje pripomogli k ubranosti. Pred-1 stava je bila res lepo zaokrožena ter je ugajala, čeprav igra sama na sebi nima preveč humorja, ampak je bolj psihologične narave. Izvrstna je bila scenerija, istotako pa tudi maske. Gledališče je bilo prilično jako dobro obiskano.
Zadnje vesti.
Volitev predsednika čeho-slovaške republike.
LDU. Praga, 27.maja. Danes sta se sestali obe zbornici narodne skupščine k skupni seji, da izvolita predsednika republike. Navzoči so bili vsi ministri razen ministra za zunanje stvari, dr. Beneša, ki se mudi v Parizu. Ko je predsednik Tomašek konštatiral sklepčnost zbornice, so se pričele volitve po listkih Po skrutiniju je naznanil predsednik Tomašek izid volitve. Oddanih je bilo 411 glasovnic, od katerih iih je dobil Masaryk 284, Nemec dr. Avgust Nagler 61 in 60 jih je bilo praznih, med tem ko je 6 glasovnic vsebovalo imena raznih drugih kandidatov. Predsednik Masaryk je na podlagi volitev izvoljen predsednikom republike. Ko je prosil poslanec Lodgeman za besedo, ki mu je pa niso hoteli podeliti, češ da se seja prekine, je nastal hrup. Ob 13‘20. uri je vstopil v dvorano predsednik dr. Masaryk, nakar so nemški pos’anci in senatorji z Lodgemannom na čelu zapustili dvorano. Nemški socialnidemokratje so ostali na svojih mestih. Predsednik zbornice, Tomašek, je nato 'pozdravil Masaryka, ki je prisegel na ustavo in nato zapustil zbornico med viharnimi ovacijami.
Kristanov govor v parlamentu.
LDU. Beograd, 27. maja. Današnja seja narodnega predstavništva se je pričela par minut po štirih ter trajala do pol devetih zvečer. Na dnevnem redu je bila debata o vladni izjavi. Izmed Slovencev je govoril Kristan, ki je zlasti kritiziral poslovanje carinske in monopolne uprave. Med njegovim govorom je prišlo do butnih spopadov med njim in slovenskimi klerikalci, katere je napadal. Prihodnja seja je jutri.
General Maister v Beogradu.
Beograd, 27. maja. Včeraj je dospel v Beograd general Maister, da se zahvali za svoje odlikovanje, da poroča o trenotnem položaju v plebiscitnem ozemlju na Koroškem, ter intervenira radi podpore mariborskega slovenskega mestnega gledališča.
Poljska ponuja boljševikom mir.
LDU Dunaj, 28. maja. Kakor javljajo listi po »Kurieru Lwowskemu«, je naslovila poljska vlada zopet novo mirovno noto na sovjetsko vlado.
D’ Annunzio nadaljuje svojo okupacijo.
LDU Trst, 27. maja. Kakor se poroča z Reke, D’ Annunzio še ni prenehal s svojimi pustolovščinami. Začel je zasedati prometne zveze med Reko in Puljem ter Trstom. Prebivalstvo je vsled te akcije zbegano, posebno ker ga same italijanske oblasti ne morejo ali nočejo ščititi. EP Annunzijevi ar-diti nastopajo na tem pohodu samodržno in izjavljajo, da so za to početje ovlašteni od svojega vodje.
Stran 4.
Mariborski delavec.
Maribor, 28. mafa 1920.
(Esstnio tiskarn Kralik iro Rabiči
priporoča
vsaliovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
,	- --- | i     - -      ■■■»■n**''■*- r‘ "" *"
grame, lepake, letake, vabila itd, itd
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, sp cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
Razne vesti.
Poljska tovarna vagonov. V Ostrovi na Poznanjskem se zgradi tovarna vagonov: gotova bo v 2 letih. Tovarna bo tako velika, da bo zaposlila do 8000 delavcev. Pol'ska vlada je že naročila 23000 vagonov, ki se imajo izgotoviti tekom 11 let.
Ogrski saharin. Ogrska kreditna banka ustanovi tovarno saharina, ki bo producirala dnevno 50 q saharina.
Kako se razvija češka industrija. Belgijska gospodarska misija je obelodanila svoja opazovanja po češki državi. Oiede industrije navaja, da se nahaja v čeških rokah 80 do 85,°/0 industrije bivše podonavske monarhije. Češka ima sedaj 90 °/0 tekstilne industrije, sladkorne 92, steklarske 90, keramične 100, rokaviške 65% od tega, kar je imela poprej habsburška monarhija.
Avstrija kupuje srebrne in zlate krone. Avstrijska finančna uprava razglaša, da kupuje bivše avstroogrske srebrnike po 1 K za 20 avstr, kron, srebrnike po 2 H za 40 K, srebrnike po 5 K za 107 K, srebrnike po l gld. za 55 kron, srebrnike po 2 gld. za 110 K, zlate po 10 K za 360 K, zlate po 20 K za 720 K in zlate po 100 K za 3600 K.
Koliko stanejo štrajki? Štrajki so napravili 1. 1919. Ameriki 723,478.000 liver škode. Delavci sami so pri tem izgubili 1.266,657.000 liver.
Senegalci v Goethejevem rojstnem mestu. Vse švicarsko časopisje se bavi mnogo s francoskimi črnimi četami v Nemčiji. »Afton Bladet» piše, da je največja nujnost vseh nevtralcev, da energično nastopijo proti temu činu in ne prenehajo Prej protestirati, dokler ta sramota ne neha. Škandal da je za francosko kulturo, da je Francija kot pijonjrje francoske civilizacije poslala Senegalce v Goethejevo rojstno mesto.
Strah — zdravilo. Na gornjem Štajerskem je v neki vasi invalid, ki vsled v
italjanskem ujetnišvu zadobljene bolezni ni mogel hoditi. Njegov oče je ležal težko bclan v postelji. Umirajoč je zakričal. Sin-invalid se je v spanju tako prestrašil, da je skočil iz postelje ter tekel 20 minut daleč po zdravika. Od tega časa hodi mladenič zopet popolnoma normalno kakor pred boleznijo.
Zdravilo proti kačjemu piku je iznašel zdravnik dr. Miranda v Braziiiji. Zdravilo obstoja iz ekstrakta neke braziljske rastline, ki jo imenujejo assacu. Poizkusi so pokazali, da je zdravilo delovalo zelo zanesljivo, tudi še takrat, ko se je strup razlezel že po človeški krvi.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V soboto 29.: »Školjka«. Delavska predstava ob zelo znižanih cenah.
V nedeljo 30.: »Mam’zelle Nitouche«. Ab. B—45. Častni večer Danice Savinove in Pavla Rasbergerja.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: F c. V o g 1 a r. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
Zlet Sokolskega Save za SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Raznašala časopisov
Invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravništvu ..Mariborskega delavca**.
Prisegam Vam
da je
Mariborski delavec
Vvabisn za tri leta iščem v Mariboru manjšo Mariboru Aliji gostilno s tremi ali štirimi sobami.
Ako treba, plačam enoleten zakup naprej. Ponudbe se sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti cesti št. 23.	6—3
Sedemdeset komadov svinj, nahajajo tukaj v Mariboru v skladišču na kolodvoru, je takoj za prodati.
I edini in najbolj pri-! ljubljeni dnevnik v in zato ima tudi
reklama
v tem listu največji uspeh!
Išče se eno večjo ali dve manjši
-»parni cnhi za dve solidni osebi. Ponudbe na 2101.111 5UUI upravo »Mariborskega delavca«.
Podpirajte .Jugosl. Matico'!
.Mariborski delavec* je v vsaki kavarni
in boljši gostilni na razpolago !j