Anica Okršlar
»V šišensketn družbenopolitičnem življenju delam intenzivno že od leta 1963. Bila sem odbornica, predsednik sveta za zdravstvo, 7 let republiška poslanka,« je kar nerada našte-vala področja svojega dela. Ves čas najinega pogovora beseda ni in hotela steči o Anici Okršlar, o odgovorni laborantki v zdravstve-nem domu Šiška — ves čas je govorila le o »njihovih prizadevanjih, o njihovem delu in težavah, o našem zdravstvenem domu...«
»Samoupravljanje se je v zdravstvu začelo uveljavljati pravzaprav šele po letu 1960. Spri-čo specifičnih pogojev, tako kar se tiče ma-terialne osnove, kot same strokovne organizi-ranosti, ni šlo vse gladko. Bila sem prvi pred-sednik upravnega odbora in, kar je bilo še težje, predsednik tarifne komisije. Naš cilj je bil doseči sicer lepo zveneče načalo — plačilo po delu. ki pa je bilo v zdravstvu še precej oddaljeno. Uspelo nam je dvigniti osebne do-hodke, uvedli smo pozitivne in negativmj toč-ke pri nagrajevanju. Začeli smo poudarjati skrb za zmanjševanje materialnih stroškov pri poslovanju. Tudi za »investicije« smo morali večji del sami skrbeti, saj je bila prostorska stiska nevzdržna. Adaptirali smo vrsto prosto-rov, ki so do tedaj služili osebju, nakupili smo novo opremo. Skušali smo rešiti naš najhujši problem — skrajšati čakalno dobo...«
Druga pomembna prelomnica v delu šišen-skega zdravstvenega doma je bila vsekakor integracija v Zdravstveni dom Ljubljana. Ne-enotnost delitve dohodka in osebnih dohod-kov, neenotnost financiranja nasploh — vse to je terjalo korenite spremembe. Z združitvijo pa so seveda prišli novi problemi — kako se-daj organizirati samoupravo.
Z delavskimi amandmaji so prišle zopet no-ve naloge, katerih velik del je zopet prevzela na svoja ramena naša prijazna sogovornica.
»Precej je bilo odporov, osebnih interesov, ki so nas ovirali pri delu. Naši sestanki so tra-jali pogosto tudi po 7 in več ur. Organizirali
smo 5 temeljnih organizacij združenega dela po bioloških skupinah dejavnosti. Da pa ne bi hkrati zanemarili teritorialnega načela, bo-mo skupaj z občinarni organizirali po terito-rialnih enotah svete zavarovancev.«
Ne, na tako majhnem prostoru vam ne mo-remo napisati vsega, o čemer smo se pogo-varjali s tovarišico Okršlarjevo. Čeprav bi bilo zanimivo izvedeti, kakšne težave imajo zaradi prostorske stiske, kako so organizirali delo de-legacij, kako je z gradnjo novega zdravstve-nega doma... Res, težav imajo še dovolj na zalogi. Toda tako, kot so rešili še vse do sedaj, se tudi teh ne bodo ustrašili. Dokler imajo v svoji sredi Anico Okršlar, ni razlogov za pesi-mizem...