GLEDALIŠČE CELJEX Florian Zeller LAŽ 70.SEZONA SEZONA 2020/21 WWW.SLG-CE.SI Slovensko ljudsko gledališče Celje upravnica MAG. TINA KOSI svetovalec upravnice DR. BORUT SMREKAR dramaturginji TATJANA DOMA ALJA PREDAN telefon +386 (0)3 4264 208 e-naslov blagajna@slg-ce.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ter uro pred začetkom predstav. lektor JOŽE VOLK tajništvo tehnični vodja MIHA PEPERKO vodja uprave LEA TOMAN vodja programa JERNEJA VOLFAND telefon +386 (0)3 4264 214 telefaks +386 (0)3 4264 206 e-naslov jerneja.volfand@slg-ce.si vodja marketinga in odnosov z javnostmi MAG. BARBARA PETROVIČ telefon +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 e-naslov barbara.petrovic@slg-ce.si koordinatorka in organizatorka kulturnega programa URŠKA VOUK telefon +386 (0)31 670 957 telefon +386 (0)3 4264 202 telefaks +386 (0)3 4264 220 centrala +386 (0)3 4264 200 e-naslov tajnistvo@slg-ce.si Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Celje. Program finančno omogoča Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. svet Gledališča Celje MAG. ALENKA OBRUL ZLATKA ŠOŠTERIČ ERIK SAFRAN (predsednik) PRIMOŽ POGELŠEK (namestnik predsednika) MANJA VADLA informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK strokovni svet Gledališča Celje SIMON MLAKAR (predsednik) MAG. MILENA ČEKO PUNGARTNIK MOJCA MAJCEN DR. ANTON ŠEPETAVC UROŠ GORJANC ANDREJ MURENC strokovna administrativna delavka JERICA VITEZ www.slg-ce.si e-naslov urska.vouk@slg-ce.si blagajna Gledališče Celje sezona 2020/21 Zasedba 4 Alja Predan 10 Ima laž kratke ali dolge noge? Nagrada 26 In memoriam Janez Bermež 28 Pripravljamo 50 Zasedba in vsebina predstave v angleščini 52 prevajalka in lektorica ŽIVA ČEBULJ režiser JERNEJ KOBAL Florian Zeller LAŽ Le Mensonge dramaturginja ALJA PREDAN scenograf DORIAN ŠILEC PETEK kostumografka TINA BONČA avtor glasbe MIHA PETRIC igrajo Paul ALJOŠA KOLTAK/ ANDREJ MURENC Alice TANJA POTOČNIK/ MANCA OGOREVC Michel RASTKO KROŠL/ DAMJAN M. TRBOVC Laurence MAŠA GROŠELJ k. g./ BARBARA MEDVEŠČEK oblikovalci svetlobe JUŠ A. ZIDAR UROŠ GORJANC JERNEJ KOBAL avtor scenske ilustracije JURE BRGLEZ asistent scenografa JUŠ A. ZIDAR vodja predstave in šepetalka BREDA DEKLEVA lučni mojster UROŠ GORJANC komedija prva slovenska uprizoritev premieri 29. septembra in 2. oktobra 2020 tonski mojster DRAGO RADAKOVIĆ rekviziter ROMAN GRDINA dežurni tehnike DANI LES oblikovalki maske MARJANA SUMRAK ANDREJA VESELAK PAVLIČ garderoberki MELITA TROJAR MOJCA PANIČ odrski mojster GREGOR PRAH pomočnik tehničnega vodja RAJNHOLD JELEN tehnični vodja MIHA PEPERKO Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc, Barbara Medvešček, Andrej Murenc 6 GLEDALIŠČE CELJE 7 LAŽ Tanja Potočnik, Aljoša Koltak 8 Manca Ogorevc, Andrej Murenc GLEDALIŠČE CELJE 9 LAŽ Urbanost Ima laž kratke ali dolge noge? Alja Predan Florian Zeller je Parižan. Vse življenje piše kot meščan in o meščanih. Njegova dramatika je izrazito urbana. Vstopa v srednjo generacijo, star je enainštirideset let. Piše o ljudeh svoje ali nekoliko starejše generacije. Piše posamično o družinskih članih, te igre imajo naslove Oče, Mati, Sin, in rad piše tudi o zakonskem življenju. A teh iger ni naslovil, denimo, Par, Žena ali Soprog, temveč, pomenljivo?, Resnica in Laž. Komediji Resnica in Laž sta si kot konkavno-konveksen par. Resnico smo imeli priložnost videti pred dvema letoma na Dnevih komedije v izvedbi SSG Trst. Ta komedija se navdihuje pri francoski vodvilski dobro narejeni igri, saj je izrazito situacijska, obenem pa tudi konverzacijska. Para se v njej zapletata v zrcalno igro prikritih resnic in odkritih laži, da bi uspešno pre­ brodila nezvestobo v trikotniku, kjer sta mož in ljubimec iste ženske tudi najboljša prijatelja. In se sprašuje, ali je treba vedno govoriti le resnico? Ali se je bolje kdaj pa kdaj zateči v laž, da bi srečno prišli skozi zapleteni labirint partnerskih odnosov? In prav enaki vprašanji si postavlja avtor v naši komediji Laž, kasnejši družici zgodnejše Resnice. Michel in Laurence prihajata na večerjo k prijateljema Paulu in Alice. Toda Alice je prav tisto popoldne videla Michela, kako se poljublja z žensko, ki ni bila njegova žena, zaradi česar je zdaj 11 v dvomih, ali naj to ženi razkrije ali ne. Paul je mnenja, da se je boljše narediti »francoza«, Alice pa ni tako zelo prepričana. Po zakonskem prepiru je nazadnje pod drobnogled postavljen njun lastni odnos, in na vprašanje, Relativnost resnice, neločljivost stvarnosti in iluzije, fikcija in fakt, lažne novice, postfaktični svet – pojmi, ki nam utirjajo in usmerjajo življenje. kdo koga ščiti in zakaj, je vse težje odgovoriti. In znova se dramskim osebam in nam zastavi vprašanje: Je treba vedno govoriti le resnico? Ali se je bolje kdaj pa kdaj zateči v laž, da bi srečno prišli skozi zapleteni labirint partnerskih odnosov? Resnica Resnica je nasprotje od laži in je pojem, s katerim se prislovično ukvarja vsak filozof od antike do danes. Po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Vendar pa ni enotne definicije resnice, s katero bi se strinjala večina filozofov. Obstaja torej več teorij resnice, danes vse glasneje govorimo tudi o poresničnosti (post-truth) kot o fenomenu med resnico in lažjo, ki ute­ gne usodno vplivati na prihodnje življenje našega planeta. In če že sama filozofija detronizira resnico s prestola absolutnega, je povsem logično LAŽ in naravno, da se z resnico na podoben način spopadata tudi zgodovina in umetnost. V dramatiki se s preizpraševanjem o pojmih resnice in laži srečujemo tako rekoč ves čas. Molière se je v Ljudomrzniku pred dvesto petdesetimi leti spraševal enako, kot se danes sprašuje njegov mlajši kolega Zeller: je res pametno vsakomur vse povedati v obraz ali je pametneje stvari skriti pod tančico sprenevedanja. In že takrat se je izkazalo, da pariški salon (in svet sploh) ljubi slednje in da je Alcest kot zastopnik absolutne resnice obsojen na izgon. In kaj sploh je resnica? Je resnica tisto, kar nekdo trdi, da je resnica, ali je resnica tisto, kar trdi nekdo drug, da je resnica? Tudi Pirandello v igri Kaj je resnica? problematizira to dilemo. Skrivnostno zasebno življenje novega državnega uradnika v mestu vzbudi sumničenje, ki prerase v obsedeno željo po razkritju resnice. Kljub silnemu angažmaju salonske družbe, da bi se dokopala do spoznanja resnice, se znova in znova vrača dvom, kdo ima prav, komu verjeti, čigavi argumenti so bolj prepričljivi. Relativnost resnice, perverznost človeške identitete, neločljivost stvarnosti in iluzije, fikcija in dejstvo, lažne novice, postfaktični svet – pojmi, ki nam utirjajo in usmerjajo življenje. In če si v spomin prikličemo še en arhetipski primer umetniš­ kega dela, ki se sprašuje o resnici in se nemara še najbolj približa Andrej Murenc 12 GLEDALIŠČE CELJE 13 vse bolj prevladujočim tendencam o relativnosti resnice, potem nikakor ne moremo mimo novele V hosti japonskega pisatelja Ryūnosukeja Akutagawe (1892–1927), po kateri Pod fasado srečnih zakonov se marsikdaj skrivajo nesrečne usode, kompromisi, zakonolomi, prevare. je Akira Kurosawa posnel legendarni film Rašomon. Preprosta pripoved o samuraju in njegovi lepi ženi, ki ju v gozdu napade razbojnik, posili ženo, samuraja pa ubije, je bila na Japonskem že dolgo znana. Akutagawa ji je s paleto pripovedovalcev, ki so bili bodisi udeleženci, očividci bodisi priče dogodka, dodal novo dimenzijo. Vsak od njih zgodbo interpretira dovolj drugače, da se bralcu objektivna resnica vselej izmuzne, edina resničnost je v mozaiku subjektivnih zaznav. Tako se vedno znova potrjuje, da je tisto, kar imenujemo resnica, zgolj subjektivna zaznava dogodkov, povsem odvisna od razumevanja in perspektive opazovalca. Naši Laži je nemara še najbližje italijanski film Popolni tujci, saj o resnici in laži govori med nam enakimi ali podobnimi ljudmi. Prijatelji na skupni večerji se strinjajo, da med njimi ni skrivnosti. Odločijo se, da bodo v dokaz vse klice, SMS-e in MMS-e na svojih mobilnih LAŽ telefonih, ki bodo prihajali med večerjo, delili z vsemi zbranimi. Sprva so reakcije zabavne, a lahkotnost počasi tone v nelagodje. Skrivnosti, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov, spremenijo slike o zakoncih, partnerjih, ljubicah in prijateljih. Florian Zeller je v intervjuju za naš gledališki list k uprizoritvi Oče izjavil: »Rad imam umetnost, ki postavlja resničnost pod vprašaj, ki nas spodbudi, da podvomimo v svoje dojemanje ... Če gledalec sam začne dvomiti o tem, kaj je res in kaj ne, da se čuti ujetega v nekakšnem labirintu, od koder bi hotel pobegniti.«1 Laž Tudi v Laži si vprašanja o resnici in laži ne postavlja s filozofsko resnobo, v bistvu se bolj ali manj frivolno poigrava z njim. Vendar nam skozi prosojno mrežo pregovornih resnic in nepredvidljivih obratov lahkotno in kakor mimogrede vsadi črva dvomljivca in nas subtilno primora, da začnemo razmišljati o stvareh, ki se sicer zdijo samoumevne. Seznani nas s štirimi dobro stoječimi meš­ čani, zaposlenimi ali samozaposlenimi v družbenih suprastrukturah. Alice je pred predstavitvijo pomembnega projekta, na katerem je delala več tednov. Lahko je oblikovalka ali arhitektka, nemara znanstvenica. Paul je očitno »freelancer«, slikar, arhitekt, pisatelj, nekdo, ki mu zjutraj ni treba v službo. Za Michela izvemo, da je založnik in menda slab pisatelj, 14 Laurence pa dela v neki agenciji. Oglaševalski, avtorski ...? Stari so med štirideset in petdeset let, za njimi je dvajset let zakona. Torej so približno avtorjevih let. Oba para sta očitno zagovornika postulata DINK – double income no kids, na katerega so prisegale generacije v 80. letih prejšnjega stoletja. To so solidno stoječi ljudje, ki se spoznajo na vino, se vabijo na večerje, hodijo na službena potovanja ... Živijo v spodobnih stanovanjih, so tipični predstavniki dobro stoječega srednjega razreda. Po drugi strani pa so po medsebojnih razmerjih tudi tipični predstavniki povprečnih zakonskih parov ne glede na družbeni status. Dinamika odnosov v času trajanja nekega zakona je zanimiva. Psihoterapevt Zoran Milivojević pravi, da »so bogati tisti, ki so se začeli spraševati o tem, kaj pomeni kakovostno življenje. Odgovor so našli v dobrem počutju. Ko pa človeku postanejo lastni občutki najpomembnejši, začne bežati od neprijetnega in skuša kar najbolj uživati. Ljubezen je postala pot do užitkov.«2 Pod fasado srečnih zakonov se marsikdaj skrivajo ne­ srečne usode, kompromisi, zakonolomi, prevare, žal vse več tudi nasilje in incest. Zeller pogleda pod povrhnjico privida. A ko se odlepi prva plast, se za njo začnejo luščiti še druge. Rastko Krošl, Maša Grošelj, Aljoša Koltak 1 Gledališki list Oče, letnik 68, sezona 2018/19, št. 2, str. 10. 2 https://odnos.org/ razkritje-partnerske-prevare/ GLEDALIŠČE CELJE 15 LAŽ št. 2, str. 11. je interpretacija oziroma laž. V vsakem trenutku smo prepričani, da vsak z vsem svojim bitjem zastopa svoje stališče, ki je edina resnica. V vsakem trenutku verjamemo tistemu, ki govori, in temu, kar govori. In govor oziroma beseda je v naši igri najpomembnejša. Laž namreč ni situacijska komedija. Prizori so statični, dejanja v bistvu ni. Vse se zgodi na ravni besede. Beseda je motor. Poganja kolesje naprej. Konverzacija žene, upočasnjuje, zastranjuje, lahko tudi ustavi dejanje. Zato je zelo pomembno, kako govorimo. Sproščeno, prepričljivo, naravno, kajti gledalec do konca ne sme niti pomisliti, da izjavljalec ne govori resnice. Če se zgodi to, pade suspenz in z njim celoten dramski naboj. Igra je pravzaprav past za publiko. Če jo predstava odkriva tako, kot se odkriva samotnemu bralcu, potem se bo publika na koncu res znašla v labirintu vprašanj o tem, kaj je resnica in kaj laž. Pa ne le v dramski igri, temveč v življenju sploh. Ko se v svetu lažnih novic pojma resnice in laži vse bolj relativizirata in postajata v bistvu stvar interpretacije in trenutne konstelacije, se sami radi nagnemo k resnici kot absolutnemu. Saj je relativiziranje resnice v bistvu legaliziranje laži. Ko pa je relativnost resnice včasih koristna nam samim, se zatečemo k misli, da jo je v imenu plemenitih čustev ali koristi vredno tudi kdaj zatajiti. Na koncu pridemo do tega, da je resnica včasih bolj subjektivna kot objektivna kategorija. 17 LAŽ Prevara ni le ena, prevar je nešteto. Laž ni le ena, laži so vsepovprek. »V številnih primerih afera oziroma nezvestoba ni nikoli odkrita. Tisti, ki je varal, tega ne želi razkriti partnerju. Pogosto je razlog v tem, da partnerja ne želi prizadeti, misli, da lahko Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj. kadarkoli prekine, sram ga je njegove šibkosti, zdi se mu, da je varanje nekaj, kar večina počne tu in tam …«3 In res: tudi pri naših štirih junakih nas pod črto sploh ne zanima, kdo koga vara in s kom. Pomembno je, kdo smo kot ljudje, kakšna načela zagovarjamo, v kaj verjamemo. Kot se izkaže, nihče med njimi ne govori resnice, vsi lažejo, vsi varajo. Laž je maska na srečnih obrazih lepih ljudi. A po drugi strani ima Paul tudi prav, ko pravi: Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj. »Rajši imam umetnost, ki vas postavlja pred dvom. Zame je gledališče prostor vprašanj in ne odgovorov,« pravi avtor.4 Konec koncev sploh ni več pomembno, kaj je resnica in kaj Manca Ogorevc, Andrej Murenc 3 Idem. 4 Gledališki list Oče, letnik 68, sezona 2018/19, 16 GLEDALIŠČE CELJE A mimo vsega umnega razpredanja in kvazifilozofiranja je Zellerjeva Laž duhovita, tekoča, mestoma zelo smešna, vsakdanja komedija o zakonskih prevarah. Smešenje zakonoloma je večna komedijska tema, očitno je, da je varanje, pogledano z distance, nekaj smešnega, če ga ubesedujemo od blizu in zares, pa nekaj melodramatičnega in niti najmanj usodnega. To vsekakor velja za umetnost, v življenju najbrž ni tako. Se bo treba pozanimati pri kom, ki vara, in pri nekom, ki je prevaran. In to navzkriž, pri moških in ženskih različicah. Ali še bolje: kar pri samem sebi. Tanja Potočnik 18 GLEDALIŠČE CELJE 19 LAŽ Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc, Barbara Medvešček 20 GLEDALIŠČE CELJE Aljoša Koltak, Tanja Potočnik 21 LAŽ Manca Ogorevc 22 Aljoša Koltak GLEDALIŠČE CELJE 23 LAŽ Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj, Aljoša Koltak 24 GLEDALIŠČE CELJE 25 LAŽ NAGRADA ŽIVA SELAN Večerova nagrada nagrada za igralske dosežke v sezoni 2019/20 za vlogi stare in mlade Aliide Truu v Očiščenju in za vlogo Heidi v Heidi Večerovo nagrado je podelila žirija v sestavi Petra Vidali in Janez Lapajne (člana) ter Silva Čušin (predsednica). 27 Živa Selan je bila v pretekli gledališki sezoni v Gledališču Celje brez dvoma to, za kar obstaja izraz nosilka repertoarja. Za tako mlado igralko je že to precedens, vseeno pa žirije niso zanimale kvantitativne razsežnosti vlog, temveč dimenzije, ki jim jih je dala igralka. V uprizoritvi Očiščenje Živa Selan ne igra samo glavne vloge, ampak tako rekoč dve glavni vlogi, protagonistko v dveh starostnih obdobjih (okoli 20 in okoli 70 let). Njene transformacije so domala kodificirane, vsakič naznačene z istimi elementi, do potankosti naštudirana starosti primerna koreografija in mimika je eno od gonil uprizoritve. Živa Selan ne popusti niti za trenutek, z izjemno dis­ ciplino vzdržuje strogo uprizoritveno formo, hkrati pa jo s posebno sugestivnostjo presega. Popolno nasprotje vlog v Očiščenju je njena Heidi. Čeprav se zdi, da je dekliška radoživost Živina naravna igralska lega, se pri ustvarjanju ni zanašala zgolj na fizične predispozicije in nesporni talent, temveč je vlogo izdelala tako trdno kot v Očiš­ čenju. Ob sijajnem vložku cele ekipe ustvarjalcev je zaslužna za razigrano in polno gledališko doživetje za mlade in stare, ki s svojo nalezljivo lucidnostjo presega okvir odrskih predstav za otroke. LAŽ IN MEMORIAM JANEZ BERMEŽ Tvoj čas je bil čudovit! Stopil si na oder in zgrabil »bika za roge«, kot bi rekel najin prijatelj Furči in s svojo energijo, znanjem pa od boga danim talentom krmaril od vloge do vloge in v ustvarjalnih mukah užival do konca. Bila sva partnerja na odru v vseh mogočih oblikah in vsebinah. V velikih, včasih tudi nemogočih predstavah. Bil si raziskovalec v neštetih svetovih in dušah svojih likov, velikih in malih ljudi. Vidim te, kako se nečimrno ogleduješ v novem kostumu in me sprašuješ: »A sem v redu?« Toliko topline je bilo v tvojem glasu, saj sva bila na isti galeji. Najin čas je bil čudovit! Spominjam se voženj ponoči z gostovanja, ko smo se tako smejali, da je voznik avtobusa s strahom pogledoval v vzvratno ogledalo, če se ni komu »utrgalo«. Pa ko sva se sama sprehajala po končani dopoldanski predstavi, čakajoč večerno, pa po uro in več nisva spregovorila besede. Ni bilo treba. Pa kako sem te včasih imela »poln kufer«, ker se nisem strinjala s tabo v kakšni strastni debati in te imela vseeno tako zelo rada. Bil si moj prijatelj! Ej, Bučko, počakaj me tam nekje … — Anica Vjeran Zuppa TOSCA 30 na fotografiji Janez Bermež, Milena Zupančič GLEDALIŠČE CELJE 31 LAŽ IGRALSKI KOLOS NAŠEGA GLEDALIŠČA Alja Predan izražati pretanjeno in sofisticirano, daleč od sprenevedavega burkaštva in koketiranja s cenenostjo zavoljo pridobivanja naklonjenosti občinstva. Janez Bermež se je rodil 18. avgusta 1935 na Vrhniki. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani v letniku Mire Danilove. Študij je absolviral z vlogo Andreja v Brnčičevi igri Med štirimi stenami leta 1962. Še isto leto se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer je ostal do upokojitve v sezoni 1999/2000. Dolga leta je bil nosilec repertoarja in steber našega gledališča. Ustvaril je skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v slovenskem filmu in na televiziji. Slovel je po prefinjeni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri. Bil je dobitnik najpomembnejše gledališke nagrade Borštnikov prstan, ob tem pa še prejemnik nagrade Prešernovega sklada, dveh Borštnikovih nagrad, nagrade sklada Staneta Severja in številnih drugih. Janez Bermež v svoji dolgoletni karieri ni močno zaznamoval le Slovenskega ljudskega gledališča Celje, temveč celoten slovenski gledališki prostor. Preigral je tako rekoč ves najpomembnejši dramski repertoar, tako iz domače kakor tudi iz tuje klasične in sodobne dramatike. Redko najdemo igralca, ki bi na svoji koži skusil tako rekoč vse: od Kreona, Glasnika in Teiresiasa, mimo Leara in cele vrste Molièrovih junakov, Sganarella, Doranta, Klitandra, pa vseh treh osrednjih moških pri Čehovu, Trigorina, Veršinina in Astrova, do Brechotvega Mattija, Millerjevega Proctorja, Shafferjevega Salierija in cele plejade Ibsenovih likov, Hov­ stada, dr. Wangla, Solnessa, pastorja Mandersa, Anouilhove, Weissove junake, pa znamenitega Valmonta v Eksploziji spomina Heinerja Millerja in še vrste drugih. Vsekakor pa je bil eden redkih, ki je preigral tako rekoč celotnega Cankarja: Maksa v Kralju na Betajnovi, Ščuko in dr. Grozda v komediji Za narodov blagor, dr. Mlakarja v Romantičnih dušah, Nad­ učitelja in Župnika v Hlapcih, Dacarja v Pohujšanju in Poljanca v Lepi Vidi. Ob vsem naštetem je bil tudi neverjeten komik, smisel za humor je znal Jernej Novak je v utemeljitvi za Borštnikov prstan med drugim zapisal: Janez Bermež je izjemen govo­ rec, po sodbi strokovnjakov, gledali­ ških lektorjev najboljši med slovenski­ mi igralci. Njegov glas je sonoričen, govorica razkošno modulirana, izreka natančna. Kljub značilni intonaciji ni nikoli stereotipen, vedno je prefi­ njen v izrazu, pa naj izreka grobost ali liričnost. Sledi strukturi verza, dojemljiv je za sočasnost govorjene­ ga jezika, odprt, moderen. Nemara se v odrskem govoru najčisteje izkristalizira značilna Ber­ meževa igra, zaznamovana z močno čustvenim doživljanjem materije, z in­ stinktivnim dojemanjem, racionalnim selekcioniranjem izraznih sredstev in razumskim pristopom k oblikovanju vloge. Je igralec z močno odrsko pre­ zenco, v sebi nosi otroško odprtost in igrivost. Značilno zanj je, da je dobršen del svojih velikih igralskih stvaritev oblikoval kot interpret vlog, ki rastejo iz intenzivne soigre s partnerjem, soigralcem. Bermežev lik Gospo­ da v krstni uprizoritvi Wudlerjeve igre Perpetuum mobile je zaživel v dialogu z igralko Mijo Mencejevo. Kot hlapec Matti je brechtovsko naporno pot žilavega hlapca premeril 32 GLEDALIŠČE CELJE 33 ob gospodarju Puntili Pavleta Jer­ šina. Z eruptivno čutnostjo zazna­ movan Bermežev John Proctor v Millerjevem Lovu na čarovnice je svojo usodo upornika in žrtve izpovedal skupaj z igralko Jano Šmidovo. Njegov nedosegljivi Salieri v Shafferjevi igri Amadeus je blestel v soigri z Anico Kumrovo in Zvonetom Agrežem. Veliki manipulator v svetu beračev, gangsterjev in korumpirane policije Johnatan Peachum iz Brech­ tove Opere za tri groše se je polno izoblikoval ob Ljerki Belak. Zahtevno vlogo pastorja Mandersa v Ibseno­ vih Strahovih je mojstrsko razčlenil v intenzivni igri z Milado Kalezić. S Petrom Boštjančičem sta dala življenje krstni uprizoritvi Lainščkovih Samorastnežev. Strokovna kritika je v Bermeževih odrskih stvaritvah videla igralca, ki zna ustvariti zapleteno, s protislovji zaznamovano človekovo naravo, jo izraziti z igro, ki je polna odtenkov. Pri­ znavala mu je, da je mojster komično-tragičnega niansiranja in poudarjanja tragikomične človekove usode tako takrat, ko oblikuje like klasične komedije, kot tedaj, ko interpretira dramatiko absurda. Velike Bermeževe vloge nosijo pečat miselno izostrene in čutno do kraja izpolnjene, pretresljive igralske stvaritve. Ob prebiranju kritik uprizoritev, v katerih je nastopal, je treba posebej poudariti, da nikjer ni mogoče zaslediti, da bi kritiki in ocenjevalci LAŽ Janez Bermež je v enem od (malo)številnih intervjujev dejal, da mu je bil še posebej pri srcu lik Hermana Celjskega, igral ga je tudi na celjskem gradu, saj mu je vloga odprla diapazon veličastnih čustvenih stanj. Ponosen je bil, da je preigral celoten Cankarjev opus, večinoma pod vodstvom Mileta Koruna; v najbolj markantnem spominu je imel vlogi dr. Grozda v komediji Za narodov blagor in Poljanca v Lepi Vidi. Za obe Isti kritik je ob Anouilhovi Skušnji zapisal: Nasprotni pol čiste Lucille je Héro, ki zlo sprejema kot neizbežno resnico človeškega sveta. Janez Ber­ mež ga igra z vznemirljivo zgoščenim, učinkovitim sarkazmom, z jedkim hu­ morjem in cinično poudarjeno (samo) uničevalsko slo. Na pravih mestih zna to uničevalsko figuro demonizi­ ranega nihilizma odpreti, izpostaviti lastno človeško ranjenost in bolečino ter jo spet prekriti z destruktivnostjo. Njegov Héro je predvsem v četrtem dejanju – v njem Bermež z vsem moj­ strstvom zaigra vlogo poosebljenega zla in lucidnega poznavalca človeške Mogoče je bila ena najbolj izpostavljenih Bermeževih vlog Salieri v Shafferjevi igri Amadeus v režiji Dušana Mlakarja, s katerim je Bermež sodeloval v vrsti ključnih uprizoritev. Dvoboj med genialnim čudežnim dečkom in povprečnežem Salierijem, ki v antagonistu spozna genija, ga skuša javno zatreti in ga na koncu tudi zastrupi, je Bermež odigral maestralno. Tukaj je najprej vsestransko upodobljeni Salieri, ki ga je Ja­ nez Bermež ustvaril kot zapleteno človeško figuro, polno odtenkov od nevoščljivosti in zlobe do zavesti o lastnih hibah in v bistvu globokega nezadovoljstva z življenjem, ki ga živi, je zapisal po premieri Lojze Smasek v Večeru. Lepa Vida v Korunovi režiji sodi gotovo v sam vrh cankariane tega našega izjemnega režiserja. Po mnenju Andreja Inkreta je bila to »najradikalnejša, najbolj Korunova« predstava, »najostrejša in najbolj konsekventna«. S svojo mislijo je segla »najdlje v dihotomične svetove Cankarjeve poezije«. »Z Lepo Vido se je Korunova gledališka misel znova zbrala okrog bistvenih vprašanj in se obenem prebila do kompleks­ ne, izredno intenzivne predstave, ki na presenetljiv, nov način povzema in združuje najpoglavitnejša režiserjeva odrska ›odkritja‹ vse od prvega Pohujšanja ...« In tudi vse igralske kreacije s Poljancem na čelu so bile deležne veličastnih slavospevov in posledično tudi nagrad. Že v naslednji sezoni 1980/81 je Mile Korun v Slovenskem ljudskem gledališču Celje postavil krstno uprizoritev Jovanovićeve igre Pre­ vzgoja srca (Karamazovi), ki je spričo občutljive tematike razburila celotno tedanje jugoslovansko gledališko in politično okolje. To je bil eden prvih poskusov razkriti osebne dileme ljudi, ki so na lastni koži skusili totalitarno delovanje državnih organov ob soočenju z informbirojem. Izrekanje za dovčerajšnjega Stalinovega idola je po razkolu s Sovjetsko zvezo marsikoga pripeljalo na Goli otok in to je bil tabu, o katerem se je v Jugoslaviji smelo samo šepetati. Jovanović je spregovoril na glas in Janez Bermež je v Korunovi postavitvi odigral protagonista Svetozarja Mitića, ki je bil deležen take usode. Svetozarja Mitića je z vso mo­ žato zgroženostjo nad dogajanjem, v katerem se je človek znašel proti svoji volji, odigral Janez Bermež, 34 GLEDALIŠČE CELJE 35 LAŽ skoparili s superlativi o Bermeževem talentu in sposobnostih. Ker je bil kar nekaj desetletij nosilec repertoarja v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, je tako rekoč v vsaki uprizoritvi nastopal kot protagonist. Za ponazoritev naj služi samo nekaj primerov, kako neverjeten vtis in pečat je Bermež pustil pri strogih presojevalcih: Krištof Dovjak je ob premieri Ek­ splozije spomina Heinerja Millerja zapisal takole: Odlična predstava, ena najbolj­ ših v slovenskem gledališkem pros­ toru in vsekakor najboljša v zadnjih petih letih v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Natančna, monoli­ tna, kozmična, perverzna, interpreta­ tivno odprta, komorna in spektakel­ ska hkrati, je oprta predvsem na igro Milade Kalezić in Janeza Bermeža, ki s svojo igro vstopata v tisto čisto območje gledališča, v katerem skorajda ni več »podoživljanja in utelešenja«. je prejel Borštnikovi nagradi. Seveda pa ga je veselil tudi njegov komedijski repertoar, ljub mu je bil angleški humor, suh, pronicljiv in izjemno duhovit, ki zmerom zadene žebljico na glavico. Jernej Novak ob znamenitem Novačanovem Hermanu II. Celjskem ni skoparil s superlativi: Ključni protagonist boja s svetom in samim seboj je Herman II. Celjski, ki ga igra Janez Bermež: z močno odrsko prezenco, sonornim glasom in izvrstno dikcijo ter s sugestiv­ no izraženo notranjo napetostjo, ki napolnjuje lik Hermana Celjskega, je predstavi oblikoval potrebno sre­ diščno točko, presečišče uprizarjanja konfliktov; njegov Herman stopnje­ vano izraža nepomirljiv boj med silno voljo in presihajočo močjo. narave, ki kos za kosom trga svojo žrtev, se tik pred dokončno zmago zave svojega dejanja in nedolžne žrtve, a se te v sebi prebujene boleči­ ne spet ne more osvoboditi drugače kot z nasilno, polaščevalsko slo – ve­ lika igralska stvaritev. Z nezmanjšano močjo, logično, dosledno stopnjujoč Héroja kot v sebi razklanega človeka igra Bermež zadnje dejanje, v kate­ rem zavestno izzove dvoboj ter z njim svojo gotovo smrt in mir. preprosto, neposredno, vživeto in s poudarki, ki so šli v sklad s kom­ pozicijo dogajanja, je zapisal France Vurnik v Dnevniku po premieri, 15. 12. 1980. Ali: Med igralci velja najprej iz­ dvojiti Janez Bermeža, ki je prepri­ čljivo upodobil osebo Svetozarja, sestavljeno iz množice drobnih, v posamezne prizore zamejenih, a življenjsko polnih detajlov ter s tem presegel enkratno človeško usodo v smeri univerzalnega. Slavko Pezdir, Novi tednik, 18. 12. 1980. Teh nekaj drobcev iz ogromne bere odličnih stvaritev je le skromna ponazoritev igralske moči Janeza Bermeža. Njegov opus je resnično veličasten in predstavlja enega od kolosov slovenskega igralstva. Lahko ga postavimo ob bok vsem največjim slovenskim igralcem druge polovice dvajsetega stoletja od Severja do Šugmana. Ni bil le izjemen govorec, znal se je briljantno in poglobljeno vživeti v najbolj zapletene in psihološko turbulentne osebnosti, obenem pa je imel tudi izjemen dar za komično. Skratka, vsestranski, izjemen talent, kar je velika redkost tudi v svetovnem merilu. Vse življenje je bil zvest Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje, čeprav so ga mamile druge hiše, tudi to je, zlasti v današnjih časih, velika redkost. Po upokojitvi je še nekaj sezon igral na celjskem odru, dokler so mu to dopuščale moči. Ves čas je ostajal zvest obiskovalec premier 36 našega gledališča, s čimer je prav tako izkazoval svojo človeško širino in toplino ter obenem pripadnost in zavezanost kolektivu, ki mu je vse življenje pripadal tudi sam. Tik pred oddajo tega spominskega krokija pa sem v Mladini naletela na obsežen članek, v katerem avtor in renesančni erudit Marcel Štefančič, jr. razkriva nenavaden podatek, do katerega se je dokopal: Janez Bermež je igral v najosebnejšem filmu Rainerja Wernerja Fassbinderja Trinajst mesecev v letu, česar nikoli nikomur od poklicnih kolegov ni niti omenil. Še več, po končanem snemanju mu je »Fassbinder ponudil vlogo v epski, mamutski, monumentalni televizijski seriji Berlin-Alexan­ derplatz (1980). ›A sem jo moral zavrniti.‹ Zakaj? ›Ravno tedaj smo začeli v celjskem teatru pripravljati predstavo, v kateri sem imel glavno vlogo.‹« (Mladina, št. 14, 3. april 2020, str. 60) Hvaležna sem za to fascinantno razkritje, kako bi se odpeljala Bermeževa mednarodna filmska pot, če bi bil ponudbo sprejel, pa si lahko le predstavljamo. Njegovega talenta ne bi mogel spregledati nihče. Sama sem imela čast in privilegij, da sem enkrat samkrat, na začetku svoje profesionalne poti, kot dramaturginja sodelovala z Janezom. In sicer pri Prevzgoji srca. Nepozaben čas, nepozaben študij, nepozaben véliki Bermež! Dragi Bučko, zelo te pogrešamo! GLEDALIŠČE CELJE Bertolt Brecht, Kurt Weill  OPERA ZA TRI GROŠE na fotografiji Ljerka Belak, Janez Bermež, Maja Sever Henrik Ibsen  GOSPA Z MORJA na fotografiji Daša Škapin, Janez Bermež, Milada Kalezić SEZNAM VLOG IN NAGRAD Vloge v Slovenskem ljudskem gledališču Celje 2000–2004 2004 Pripovedovalec, Pelias, Svat, Kralj, Pogrebec, Dedal Tina Kosi METAMORFOZE, r. Vinko Möderndorfer 2003 Katehet Ervin Fritz MIRAKEL O SVETI NEŽI, r. Vinko Möderndorfer 2001 Gospod Pepi Vinko Möderndorfer PODNAJEMNIK, r. Vinko Möderndorfer 2000 Lear William Shakespeare KRALJ LEAR, r. Matjaž Zupančič 1990–1999 1999 Sganarelle Jean-Baptiste Poquelin Molière DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, r. Jernej Lorenci Receptor Matjaž Zupančič UBIJALCI MUH, r. Mile Korun Sir Thomas More Robert Bolt ČLOVEK ZA VSE ČASE, r. Franci Križaj 1998 Joža Peršin Joki Vinko Möderndorfer VAJA ZBORA, r. Franci Križaj Markiz de Sade Peter Weiss ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV JEANA PAULA MARATA 40 V UPRIZORITVI IGRALSKE SKUPINE CHARENTONSKEGA ZAVETIŠČA PO NAVODILIH GOSPODA DE SADA, r. Matjaž Zupančič Brazilec Matjaž Zupančič NEMIR, r. Mile Korun 1997 Natakar Ray Cooney MINISTER V ŠKRIPCIH, r. Dušan Mlakar Alfred Doolittle George Bernard Shaw PIGMALION, r. Franci Križaj Vikont Valmont Heiner Müller EKSPLOZIJA SPOMINA, r. Eduard Miler 1996 Edward Damson Peter Shaffer GORGONIN DAR, r. Mile Korun Kellermann Pavel Kohout PAT ALI IGRA KRALJEV, r. Franci Križaj 1995 Héro Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN, r. Dušan Mlakar Bonaventura Oton Župančič VERONIKA DESENIŠKA, r. Franci Križaj Beneški dož William Shakespeare BENEŠKI TRGOVEC, r. Ivica Kunčević 1994 Čepon Jože Kranjc DETEKTIV MEGLA, r. Franci Križaj Babusch Bertolt Brecht BOBNI V NOČI, r. Mile Korun GLEDALIŠČE CELJE Pastor Manders Henrik Ibsen STRAHOVI, r. Dušan Mlakar 1993 Carl Salter Luigi Pirandello KOT ME TI HOČEŠ, r. Janez Pipan Herman II. Celjski Anton Novačan HERMAN CELJSKI, r. Franci Križaj 1992 Argan Jean-Baptiste Poquelin Molière NAMIŠLJENI BOLNIK, r. Katja Pegan Daniel Friedrich Schiller RAZBOJNIKI, r. Robert Raponja 1991 Polkovnik Melkett Peter Shaffer ČRNA KOMEDIJA, r. Vinko Möderndorfer Volpone Stefan Zweig VOLPONE, r. Franci Križaj Nevestin oče Federico García Lorca KRVAVA SVATBA, r. Barbara Hieng 1988 Jonathan J. Peachum Bertolt Brecht OPERA ZA TRI GROŠE, r. Vinko Möderndorfer Peter Kralj, Pavel Kralj Tone Peršak PETER IN PAVEL, r. Franci Križaj General Burgoyne George Bernard Shaw HUDIČEV UČENEC, r. Franci Križaj 1987 Géronte, Pl. Prasetnik Jean-Baptiste Poquelin Molière ZGRABITE SGANARELA, r. Vinko Möderndorfer Genadij Panfilovič Mihail Afanasjevič Bulgakov ŠKRLATNI OTOK, r. Katja Pegan Starec August Strindberg SONATA STRAHOV, r. Dušan Mlakar Pozzo Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA, r. Franci Križaj Florestan Mississippi Friedrich Dürrenmatt ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA, r. Barbara Hieng 1990 Župnik Ivan Cankar HLAPCI, r. Mile Korun Vojvoda de Richelieu Alexandre Dumas POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ, r. Vito Taufer 1980–1989 1989 Felipe Andrej Hieng OSVAJALEC, r. Vinko Möderndorfer Albin Korže Zdenko Kodrič VIDA VIDIM, r. Franci Križaj 41 1986 Borci, 70 Miloš Mikeln VEČERJA V VILI P, r. Franci Križaj Malvolio William Shakespeare KAR HOČETE, r. Mile Korun Stavbenik Halvard Solness Henrik Ibsen STAVBENIK SOLNESS, r. Franci Križaj Malatesta Jovan Hristić SAVONAROLA IN NJEGOVI PRIJATELJI, r. Zvone Šedlbauer LAŽ Hudabivški Vid Feri Lainšček SAMORASTNEŽI, r. Franci Križaj 1985 Edward Tappercoom Christopher Fry GOSPA NE BO ZGORELA, r. Dušan Mlakar Dr. Anton Grozd Ivan Cankar ZA NARODOV BLAGOR, r. Vinko Möderndorfer 1984 Sir Jaspar Cepetin William Wycherley PODEŽELANKA, r. Franci Križaj Astrov Anton Pavlovič Čehov STRIČEK VANJA, r. Miran Herzog Don Salluste de Bazan Victor Hugo RUY BLAS, r. Andrej Hieng J. V. Perina Václav Havel OBVESTILO, r. Franci Križaj 1983 Škofov tajnik Denis Poniž ŠKOF TOMAŽ HREN, r. Franci Križaj Mejak Miloš Mikeln MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA, r. Franci Križaj, koproducent Cankarjev dom Kir Panajotis Goran Stefanovski LET NA MESTU, r. Mile Korun Lenart Uranič Puhlšperger Alenka Goljevšček SREČANJE NA OSOJAH, r. Meta Hočevar 1982 Antonio Salieri Peter Shaffer AMADEUS, r. Dušan Mlakar Jakobov gospodar Milan Kundera JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR, r. Franci Križaj Dr. Wangel Henrik Ibsen GOSPA Z MORJA, r. Albert Kos 42 1981 Dorant Jean-Baptiste Poquelin Molière ŽLAHTNI MEŠČAN, r. Franci Križaj Bartolič Milan Kleč POLKA, r. Franci Križaj Prvi igralec, Duh, Stotnik William Shakespeare HAMLET, r. Vida Ognjenović 1980 Svetozar Mitić Dušan Jovanović PREVZGOJA SRCA, r. Mile Korun Teiresias Euripides BAKHANTKE, r. Franci Križaj Alfi Borivoj Wudler ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA, r. Dušan Mlakar Boyet William Shakespeare LJUBEZNI TRUD ZAMAN, r. Franci Križaj Tonač Pavel Lužan RDEČI MLIN, r. Mario Uršič 1970–1979 1979 Lord Herington PLAY LINHART 1780–1789, r. Franci Križaj Poljanec Ivan Cankar LEPA VIDA, r. Mile Korun Minister Kima Janez Žmavc PAVLIHA IN MALO ČEZ LES, r. Dušan Mlakar Mojster Arden MOJSTER ARDEN, r. Dino Radojević 1978 Robi Janez Žmavc PINDAROVA ODA, r. Franci Križaj Veršinin Anton Pavlovič Čehov TRI SESTRE, r. Vida Ognjenović GLEDALIŠČE CELJE Poročnik Feđa Šehović KURBE, r. Franci Križaj Gaetano Gioia, Mario Cavaradossi Vjeran Zuppa 1803–1804 PROLOG; TOSCA (1800 ...); 1820 EPILOG, r. Ljubiša Ristić 1977 Nadučitelj Tone Partljič OSKUBITE JASTREBA, r. Franci Križaj, koproducent Drama SNG Maribor Matti Bertolt Brecht GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI, r. Franci Križaj Stric Pavle Lužan LEPI ČASI, ZLATI KRASI, r. Miran Herzog 1976 John Proctor Arthur Miller SALEMSKE ČAROVNICE, r. Franci Križaj Fran Škofič GOSPOD S PRESEKA, r. Dušan Jovanović, Marjan Bevk Dacar Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, r. Mile Korun Vojvoda Alexander, Cosimo de Medici Alfred de Musset LORENZACCIO, r. Dušan Mlakar Dramaturg Palčič Dušan Jovanović IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA, r. Ljubiša Ristić 1975 Aleksander Tarasovič Ametistov Mihail Afanasjevič Bulgakov ZOJKINO STANOVANJE, r. Franci Križaj Kulturni delavec Ferdo Kozak KRALJ MATJAŽ, r. Franci Križaj Gospod Borivoj Wudler PERPETUUM MOBILE, r. Voja Soldatović 43 1974 Loposlav Alfred Jarry UBU KRALJ ali POLJAKI, r. Franci Križaj Minister Kima Janez Žmavc PAVLIHA IN MALO ČEZ LES, r. Dušan Mlakar Klitander Jean-Baptiste Poquelin Molière LJUDOMRZNIK, r. Zvone Šedlbauer Friderik Franček Rudolf CELJSKI GROF NA ŽREBCU ali LEGENDA O STRUKTURI, r. Dušan Mlakar 1973 Magnifico Ervin Fritz KRALJ MALHUS, r. Franci Križaj Kmečka zveza, Kronanje v Zagrebu ZA STARO PRAVDO, r. Franci Križaj Boris Aleksejevič Trigorin Anton Pavlovič Čehov UTVA, r. Iztok Tory Glasnik Sofokles ANTIGONA, r. Franci Križaj 1972 Dr. Mlakar Ivan Cankar ROMANTIČNE DUŠE, r. Dušan Mlakar Aleksander Veliki Christopher Marlowe TRAGEDIJA O DOKTORJU FAUSTU, r. Franci Križaj Mestislav Fran Levstik TUGOMER, r. Bojan Štih, Igor Lampret, Franci Križaj Mihail Aleksandrovič Rakitin Ivan Sergejevič Turgenjev MESEC DNI NA KMETIH, r. Mile Korun Prvi obmejni uradnik Ödön von Horváth FIGARO SE LOČUJE, r. Franci Križaj 1971 Luther Gascoigne David Herbert Lawrence SNAHA, r. Žarko Petan LAŽ Karel Dušan Jovanović NORCI, r. Zvone Šedlbauer Doktor Kajus William Shakespeare VESELE WINDSORČANKE, r. Juro Kislinger Vitez, Skušnjavec Thomas Stearns Eliot UMOR V KATEDRALI, r. Franci Križaj Oscar Neil Simon ZARES ČUDEN PAR, r. Franci Križaj Kalidamates Titus Maccius Plautus MOSTELLARIA ali HIŠNI STRAH, r. Zvone Šedlbauer Nil Maksim Gorki MALOMEŠČANI, r. Igor Pretnar Kralj Peter Georg Büchner LEONCE IN LENA, r. Miran Herzog Matej Ignac Kamenik GALEBI, r. Franci Križaj Zdravnik Janez Žmavc SEKIRA, r. Franci Križaj Profesor za nemško književnost Egon Friedell, Alfred Polgar GOETHE, r. Mirč Kragelj Tulpenheim Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA, r. Mirč Kragelj Jošt Oton Župančič VERONIKA DESENIŠKA, r. Franci Križaj Hubert UGRABITEV, r. Dušan Jovanović Hovstad Henrik Ibsen SOVRAŽNIK LJUDSTVA, r. Franci Križaj Energetik Juro Kislinger PREGNANI IZ RAJA, r. Franci Križaj 1960–1969 1969 Henri Jean-Paul Sartre NEPOKOPANI MRTVECI, r. Franci Križaj Martinek Josip Jurčič DESETI BRAT, r. Franci Križaj 44 1966 Medved Marija Šurinova DEDEK MRAZ, r. Janez Povše Rochefort Alexandre Dumas TRIJE MUŠKETIRJI, r. Andrej Stojan Ferdinand William Shakespeare VIHAR, r. Branko Gombač 1964 Razumihin Fjodor Mihajlovič Dostojevski ZLOČIN IN KAZEN, r. Branko Gombač Julijan Ščuka Ivan Cankar ZA NARODOV BLAGOR, r. Mile Korun Drugi slepar Hans Christian Andersen CESARJEVA NOVA OBLAČILA, r. Juro Kislinger Major Metcalf Agatha Christie MIŠELOVKA, r. Franci Križaj Razbojnik Nakamura Šinkiči POJOČA SKRINJICA, r. Juro Kislinger Martin Duško Roksandić PTIČI BREZ JATE, r. Franci Križaj Nastopajoči Miloš Mikeln INVENTURA 65, r. Miloš Mikeln Poročnik Kristijan, Drugi meščan Velimir Lukić DOLGO ŽIVLJENJE KRALJA OSVALDA, r. Miran Herzog Beli Đorđe Lebović SREBRNE VEZI, r. Igor Pretnar Georges Jean-Paul Sartre UMAZANE ROKE, r. Franci Križaj George Bernard Shaw Jerome Kilty DRAGI LAŽNIVEC, r. Andrej Stojan 1968 Kraljevi glasnik Franjo Roš ČAROBNA PIŠČALKA, r. Janez Drozg Gospod Henri Jean Anouilh EVRIDIKA, r. Franci Križaj Kreon Sofokles KRALJ OIDIPUS, r. Dino Radojević Vitez pl. Ripafratta Carlo Goldoni KRČMARICA, r. Dino Radojević 1967 Kralj Saša Škufca TRNULJČICA, r. Juro Kislinger Brettschneider, Skrivljeni Bertolt Brecht ŠVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI, r. Franci Križaj Nadučitelj Ivan Cankar HLAPCI, r. Mile Korun Nastopajoči Ivan Cankar LEPA NAŠA DOMOVINA, r. Franci Križaj 1. detektiv Dominik Smole CVETJE ZLA, r. Franci Križaj Bernabe Jacinto Benavente LA MALQUERIDA, r. Dino Radojević GLEDALIŠČE CELJE 1965 Šiba Anton Novačan VELEJA, r. France Kosmač Spodrepiga Conrad Seiler KLOVN IN NJEGOV CIRKUS, r. Janez Povše Robert Časl Anton Medved RENDEZ-VOUS, r. Franc Uršič Marki Poza Friedrich Schiller DON CARLOS, r. Juro Kislinger Eneja Silvij Piccolomini Anton Novačan HERMAN CELJSKI, r. Branko Gombač Nastopajoči RINGARAJA ali SATIRIČNI VEČER, r. Miran Herzog Maks Ivan Cankar KRALJ NA BETAJNOVI, r. Juro Kislinger Nastopajoči VEČER SLOVENSKE LJUBEZENSKE POEZIJE, r. Juro Kislinger 45 Maguire Sean O’Casey SENCA PRAVEGA MOŽA, r. Juro Kislinger Konstantin Ödön von Horváth SEM PA TJA, r. Juro Kislinger David Miha Remec SREČNI ZMAJI, r. Miran Herzog Prof. Lachaume, Delavec iz plinarne, Prof. Helmuth Renner Alexandre Rivemale REZERVIST, r. Miran Herzog 1963 Eugene O’Neill STRAST POD BRESTI, r. Branko Gombač Sebastijan William Shakespeare KAR HOČETE, r. Branko Gombač Dane Pero Budak METEŽ, r. Juro Kislinger Pomočnik Max Frisch ANDORRA, r. Branko Gombač LAŽ 1962 Camille Sévigné Marcel Achard ODKRITOSRČNA LAŽNIVKA, r. Juro Kislinger Prvi bolničar Fernando Arrabal PIKNIK NA BOJIŠČU, r. Miran Herzog Don Mendo Pedro Calderón de la Barca SODNIK ZALAMEJSKI, r. Branko Gombač Vloge na filmu in televiziji 1987 MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana 1982 Dr. Vencelj DESETI BRAT, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana 1984 STRICI SO MI POVEDALI, r. France Štiglic, RTV Ljubljana 1982 DESETI BRAT, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana 1980 Komisar NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, r. Živojin Pavlović, Viba film in Vesna film Ljubljana 1980 LUDA KUĆA, r. Ljubiša Ristić, Jadran film Zagreb 1979 DRAGA MOJA IZA, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana 1978 TRINAJST MESECEV V LETU (In einem Jahr mit 13 Monaten), r. Rainer Werner Fassbinder, Filmverlag der Autoren, Pro-ject Filmproduktion, Tango Film 1971 Tone NA KLANCU, r. Vojko Duletić, Vesna film Ljubljana Nagrade 1980/81 Borštnikova diploma za vlogo Poljanca v Lepi Vidi Ivana Cankarja 1982/83 nagrada Prešernovega sklada za izjemne stvaritve v zadnjih dveh sezonah v SLG Celje 1985/86 Borštnikova diploma za najbolj dognan odrski jezik posameznega igralca za vlogo Dr. Grozda v uprizoritvi Za narodov blagor Ivana Cankarja 1988/89 Severjeva nagrada za vlogi Géronta, pl. Prasetnika v uprizoritvi Zgrabite Sganarela J.-B. P. Molièra in G. Peachuma v Operi za tri groše Bertolta Brechta 1992/93 nagrada žlahtni komedijant za vlogo Argana v Namišljenem bolniku J.-B. P. Molièra 1993/94 zlati grb mesta Celja za vrhunske umetniške dosežke v SLG Celje 1998/99 Borštnikov prstan za izjemne umetniške stvaritve v obdobju od 1962 do 1998 2018 priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture za življenjsko delo 1976 IDEALIST, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana Anton Novačan  HERMAN CELJSKI 46 GLEDALIŠČE CELJE na fotografiji Janez Bermež, Marjan Bačko Heiner Müller EKSPLOZIJA SPOMINA na fotografiji Milada Kalezić, Janez Bermež PRIPRAVLJAMO Saša Eržen TISTA O BOLHAH Saša Eržen (1973) za otroke in mladino ustvarja že več kot dve desetletji. Napisala je številne zgodbe, besedila in songe za otroške lutkovne predstave (Ti loviš!, Karelčkove zgodbe, Ostržek, Zlatolaska in trije medvedi), scenarije za otroške in mladinske televizijske oddapredstava za otroke je (Firbcologi, Studio Kriš­ krstna uprizoritev kraš) ter nekaj avtorici dramatizacije Tatjana Doma slikanic. Letos Saša Eržen bodo po njeavtorja besedil songov nem scenariju Saša Eržen posneli otroški Željko Božić celovečerni režiserka film Kapa. Ivana Djilas Za predstapremiera vo Ti loviš!, oktobra 2020 ki jo od novembra 2012 uprizarjajo v Lutkovnem gledališču Ljubljana in je doživela že več kot 200 ponovitev, je leta 2017 prejela posebno nagrado za dramsko besedilo na mednarodnem lutkovnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu. Njena slikanica Tista o bolhah je bila uvrščena med pet finalistov za najboljšo izvirno slovensko slikanico leta 2011 in je prejela nagrado zlata hruška za kakovostno literaturo. Lani je zaživela tudi kot radijska pravljica v oddaji Lahko noč, otroci. Nekoč je za sedmimi gorami, sedmimi vodami in sedmimi mišjimi 51 luknjami živela mačja kraljica. Kadar ni prirejala gostij ali parad, je najraje dremuckala na mehkih žametnih blazinah in predla. Njeno življenje je bilo prav po mačje lagodno in brezskrbno, dokler je nekega dne ni nekaj prav čudno ugriznilo, potem pa začelo neznosno srbeti. In še in še jo je grizlo in še bolj srbelo. Služabnika sta jo praskala, a ni nič pomagalo. Hitro jima je postalo jasno, da ima mačja kraljica bolhe. Kraljica, da ima bolhe! Ne, to pa že ne! Nemogoče! Prvega, ki je omenil bolhe, je nemudoma odpustila, od drugega pa zahtevala, da ji pomaga. Le kako pomagati kraljici, ki pod nobenim pogojem ne bo sprejela dejstva, da ima bolhe? Obupani služabnik na pomoč pokliče najboljše strokovnjake mačjega kraljestva. Odpuščeni služabnik pa v preobleki zdravnika vidi možnost za novo službo. Tista o bolhah je nagajiva, iskriva in zabavna pripoved o mačji kraljici, ki si noče priznati, da ima težave in se jih zato loteva na popolnoma neuspešen način. Bežanje pred težavami in problemi ni nikoli rešitev, ne za bolhe ne za druge tegobe. Rešimo jih lahko le, če si jih priznamo, jih zgrabimo za vrat in se pogumno spopademo z njimi. LAŽ Translator and Language Consultant ŽIVA ČEBULJ Director JERNEJ KOBAL Florian Zeller THE LIE Le Mensonge Dramaturg ALJA PREDAN Set Designer DORIAN ŠILEC PETEK Costume Designer TINA BONČA Composer MIHA PETRIC Cast Paul ALJOŠA KOLTAK/ ANDREJ MURENC Alice TANJA POTOČNIK/ MANCA OGOREVC Michel RASTKO KROŠL/ DAMJAN M. TRBOVC Laurence MAŠA GROŠELJ (guest performance)/ BARBARA MEDVEŠČEK Lighting Designers JUŠ A. ZIDAR UROŠ GORJANC JERNEJ KOBAL Scenic painting JURE BRGLEZ Assistant to Set Designer JUŠ A. ZIDAR Stage manager and Prompter BREDA DEKLEVA Lighting master UROŠ GORJANC Comedy First Slovenian production Openings 29 September and 2 October 2020 Sound master DRAGO RADAKOVIĆ Props master ROMAN GRDINA Front-of-house manager DANI LES Make-up artists MARJANA SUMRAK ANDREJA VESELAK PAVLIČ Wardrobe masters MELITA TROJAR MOJCA PANIČ Head of construction GREGOR PRAH Assistant technical manager RAJNHOLD JELEN Technical manager MIHA PEPERKO A married couple has invited another married couple to dinner. They are best friends. But things get complicated because the hostess believes she has spotted her friend’s husband kissing another woman in the street. She wants to cancel the dinner party because she feels she must tell her friend the truth. But her husband tries to convince her that in life it is sometimes necessary to tell a lie or hide the truth as a sign of love and tact, and that there is no point in getting involved in the lives of others. This ethical moral dilemma soon evolves into a wild labyrinth of deceits, truths and lies in which no one knows anymore who is cheating on whom and with whom, and whether all four are actually faithful or unfaithful. The latter does not matter anymore. What really matters is the trust a person loses when one catches their loved one lying. This is why the play is resolved reassuringly: both couples decide to re-establish mutual trust despite possibly divergent facts, since they have realized that to insist on the truth could lead to a total war. Or, in the words of one of the protagonists, if everyone told everyone the truth, no one in this world would talk to anyone anymore. Florian Zeller (1979) is a French playwright, novelist and director who is no stranger to Slovenian theatre goers. A successful production of his play The Father has been played for three years in our theatre. His comedy The Truth was staged a few years ago at the Slovenian Permanent Theatre in Trieste and was also presented at the Celje Days of Comedy Festival in 2018. Most recently, his play The Son opened at the Mini teater in Ljubljana. Zeller has won the most prestigious French and international playwriting awards, including the Molière Award and the Laurence Olivier Award. In his plays, Zeller tackles the theme of lies and truth. Most often he tries to resolve the eternal dilemma within one’s family circle that is believed to be most open and receptive in embracing the truth. However, it often transpires that one’s family tends to be subjected to lies and deception. In today’s world, we are inundated by fake news spread deliberately by the social networks allowing individual people to achieve political goals and gain social influence. The truth is becoming increasingly relative, not only in the metaphysical, Rashomon-like sense, but objectively too: facts are being falsified, lies are being circulated. To make the truth relative equals legalizing the lie. Ethics? What is it again? is the question posed by rare loners who do not find the ancient Ten Commandments an obsolete inanity. But as we take a peek under the shroud of our own family secrets, it might make sense to sweep in front of one’s own door first. Or not? Who the hell can tell? 54 GLEDALIŠČE CELJE SPONZORJI IN PARTNERJI V SEZONI 2020/21 glavni medijski pokrovitelj generalni radijski pokrovitelj partnerji Alpina Mladinska knjiga Celje Artoptika Osrednja knjižnica Celje Broadway NYC Fashion Pekarna Geršak Caffe studio Turistično informacijski center Celje Lekarna Apoteka pri teatru Z vašo pomočjo smo še uspešnejši. Hvala! Gledališki list letnik 70, sezona 2020/21 številka 2 izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE za izdajatelja MAG. TINA KOSI urednica ALJA PREDAN lektor JOŽE VOLK fotografi JAKA BABNIK (fotografije z vaje) UROŠ HOČEVAR (str. 27) DAMJAN ŠVARC (str. 29, 47, 48) BOŽO BERK (str. 37) VIKTOR BERK (str. 30, 38) Starejše fotografije hrani Zgodovinski arhiv Celje (SI_ZAC/900 SLG Celje). oblikovalca ANJA DELBELLO in ALJAŽ VESEL / AA avtor črkovnih vrst FLORIAN RUNGE Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija september 2020