O Z G O R N J I G O Z D N I M E J I 
NA J U G O V Z H O D N E M K O R O Š K E M 
(S 3 R I S B A M I , 9 S L I K A M I I N 8 T A B E L A M I V T E K S T U ) 
ON THE TIMBERLINE IN THE SOUTHEASTERN CARINTHIA 
(NE SLOVENIA, YUGOSLAVIA) 
( W I T H 3 G R A P H I C S , 9 F I G U R E S A N D 8 T A B E L S I N T E X T ) 
I V A N G A M S 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 24. JUNIJA 1976 
Izvleček UDK 581.9 (234.323.61.071) 
O zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koroškem 
Rekonstrukcija potencialne gozdne meje je zasnovana na biometričnih analizah 
ob sedanji, sekundarni gozdni meji na gorah Uršl ja gora, Peca, Olševa, Raduha in 
Kamen. K primerjavi so pritegnjeni tudi nekateri pohorski vrhovi. Letni terminalni 
prirastki na strmejših pobočjih so daljši in prvotna gozdna meja je bila tam višja 
kot na ravnem svetu zaradi posebne cirkumglobalne radiacije. Te zveze med reliefom 
in klimo so osnova ne povsem utemeljenega bioklimatskega termina »masivnost 
gora«. Temperaturna in padavinska nihanja v juni ju in juli ju imajo različen učinek 
na drevesno rast v različnih talnih pogojih. 
Abstract UDC 581.9 (234.323.61.071) 
On the Timberline in the Southeastern Carinthia (NE Slovenia, Yugoslavia) 
Reconstruction of the potential t imberline is based on the biometric analyses at 
the present secondary timberline on the mountains Uršlja gora, Peca, Olševa, Raduha 
and Kamen. Some peaks of Mt Pohorje have been compared with them too. Annual 
branchlets on steeper slopes are longer and the pr imary timberline was there higher 
then on the plain ground due to the speciphic circumglobal radiation. These rela-
tionships between relief and climate is basis of the not quite justified bioclimatic 
term »Massenerhebung« (mountain masses). Temperature and precipitation variations 
in June and July have different effect on three growth at different ground condi-
tions. 
Naslov — Address: 
Dr. Ivan Gams 
PZE za geografijo, Univerza v Ljubl jani 
Aškerčeva 12 
61000 Ljubl jana 
Jugoslavija 
Uvod 
Tu so obravnavani najvzhodnejši visokogorski predstavniki Karavank, 
Olševa, Peca in Uršlja gora ter sosednja Raduha in Smrekovško pogorje, ki geo-
loško pripadata že Savinjskim Alpam. Za te gore v povirju Meže in v sosedstvu 
je v okviru Alp dal prvi pregled višinske gozdne meje M a r e k (1910). Po 
njem naj bi gozd uspeval na Peci do 1800 m, na Olševi in Raduhi do 1700 m, 
čez klimatsko gozdno mejo pa naj bi segali še vrhovi Smrekovškega pogorja, 
Uršlje gore in Pohorja. Da je na Pohorju klimatska gozdna meja višja kot naj-
višji vrhovi, je ugotavljal F u r l a n (1948—1949), z njim pa sta soglašala 
G a m s (1959) in M. W r a b e r (1963). Da so M a r e k o v e trditve za Raduho 
in Smrekovško pogorje prenizke, je ugotovil F a j g e 1 j (1953, 135). Novejši 
pregled klimatske gozdne meje za naše področje je v okviru vse Slovenije ob-
javil M e 1 i k (1954).1 Ob popravljanju tedaj znanih podatkov o višini gozdne 
meje v Pohorskem Podravju sem se prepričal: »Na vseh omenjenih hribih dobi 
človek pri opažanju gornje gozdne meje vtis, da se vrhovi počasi zaraščajo po 
intenzivnem krčenju, ki ga je zahtevalo srednjeveško pašništvo« ( G a m s 1959, 
79). Zato sem se toliko rajši odzval upravi Gozdnega in lesnega gospodarstva 
Slovenj gradeč, da se ponovno lotim preučitve,2 zlasti, ker sem videl, kako na 
teh hribih gozd počasi napreduje v višino. 
Po dosedanjem poznavanju naj bi se višinska klimatska gozdna meja dvig-
nila od 1600 v območju zahodnega Pohorja do 1800 m na 32 km oddaljeni Peci. 
Ta razmeroma hiter dvig bi v smislu tradicionalnih naziranj razlagali tako kot 
drugod na obrobju Alp z vplivom gorskih gmot. V našem primeru pa ima naj-
masivnejše gorovje, Pohorje, najnižjo gozdno mejo, najvišjo pa Peca, ki se 
strmo dviguje iznad Podjune. Pri nas odpove tudi razlaga z večjo sušnostjo, 
ki da se skriva v pojmu gorska kontinentalnost (v smislu novejše definicije 
P l e s n i k a 1972; 1975), zakaj postaja Ribniška koča na Pohorju in postaje v 
povirju Meže sprejemajo približno enako, do 1300—1400 mm letnih padavin 
( G a m s 1970). Zato bi pojasnitev teh razlik utegnila biti zanimiva tudi za 
ostala gorovja na robu visokogorskih Alp. 
Pri terenskem delu sem se poleg kritičnega terenskega opozovanja najbolj 
naslanjal na dolžine terminalnih prirastkov dreves. V smislu gozdarskih ugoto-
vitev zvez med starostjo dreves in višino prirastkov bi dobljene dolžine prirast-
kov moral korigirati glede na tako imenovano S-krivuljo, predno bi jih lahko 
1 Podlaga njegove karte izohil za severno Slovenijo je študija (oziroma tipkopis 
z naslovom Višinska klimatska gozdna meja v Savinjskih Alpah in Karavankah 
vzhodno od Stola), ki jo je pisec teh vrstic izdelal v takra tnem Inštitutu za geografijo 
SAZU na osnovi analiz novih jugoslovanskih topografskih kart in osebnega pozna-
vanja najviš j ih gozdov in drevesnih sestojev na nekaterih gorah. A. M e 1 i k je do-
dal še izohilo 1600 m. 
2 Upravi se toplo zahval ju jem za finančno pomoč za terensko delo. 
6 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
medsebojno primerjal. Tako korekcijo sem opustil, ker nisem pri drevesih ob 
gozdni meji zasledil nikakršne zveze med dolžino terminalnih prirastkov in sta-
rostjo dreves oziroma njihovo višino, čim so zrasla nad en meter visoko. O tem 
pričajo vse tabele v tej študiji, ki beležijo starost in višino dreves ter dolžino 
prirastkov. 
Terenske raziskave za to študijo so bile opravljene poleti 1975. 
Zahvaljujem se akad. prof. dr. S. I l e š i č u in prof. dr. D. M l i n š k u za 
pregled teksta in za predloge za izboljšanje. 
Terminologija in tehnika terenskega dela 
Ker je v tem Geografskem zborniku objavljena razprava F. L o v r e n -
č a k a z obsežnim pregledom teoretske problematike pri proučevanju gozdne 
meje in terminologije pri nas in v svetu, tu oboje opuščam. Navajam le, v 
kakšnem smislu uporabljam termine in tehniko dela. 
N a d m o r s k a v i š i n a je bila merjena z altimetrom, preverjenim na 
kotah med delom in po njem. Na Kamnu in na Uršlji gori sta bila z optičnim 
distanciometrom izmerjena oddaljenost od kote na vrhu in z optičnim naklono-
metrom naklonski kot ter je bila na tej osnovi izračunana višina. Ce v tekstu 
ni drugače omenjeno, pomeni višina nadmorsko višino. 
T e r m i n a l n i p r i r a s t k i pomenijo vršne mladike zadnjega leta in 
starejše prirastke na vrhu drevesa, kot jih je bilo mogoče spoznati po barvi 
skorje, debelini in po vencu vej. Dolžino sem ugotavljal s plezanjem na drevo. 
Zato so izbrane le 2—6 m visoka drevesa. V tabelah zabeležene dolžine termi-
nalnih prirastkov so tem manj točne, za čim starejša leta gre, čeprav sem se 
omejeval predvsem na tista drevesa, kjer so prirastki očitnejši. To pa je od 
drevesa do drevesa zelo različno. Starejši prirastki so navedeni bolj za ilustra-
cijo in jih ne gre povsod pripisovati zaporednim letom od leta 1975 nazaj, ker 
so lahko mladike kako leto izostale ali je bila kaka mladika v celoti odlom-
ljena. 
V i š i n e v e č j i h d r e v e s so bile ugotovljene ponekod iz oddaljenosti, 
izmerjene z distanciometrom, in iz kotne razlike med bazo in vrhom drevesa. 
Drugod so bile določene z nanašanjem višine, izmerjene pri tleh, do vrha dre-
vesa. 
S t a r o s t d r e v e s in š i r i n a b r a n i k . Starost dreves je bila dolo-
čena z izvrtki, narejenimi s pomočjo Presslerjevega svedra, ki ga je posodilo 
GG Slovenjgradec oziroma Oddelek za geografijo FF. Izvrtki so bili vzeti v 
prsni višini, ponekod malo niže. Širina branik (letnic) je izračunana iz obsega 
debla, ki sem ga meril v prsni višini. Izvrtki z Male Kope so bili glede števila 
in širine branik analizirani z dendrokronološkim optičnim instrumentom v la-
boratoriju oddelka za gozdarstvo BTF v Ljubljani, za kar se upravi in laborantu 
zahvaljujem. 
D r e v o ločujem od grma bolj kot po višini po tem, da ima osrednje deblo. 
Skupino vegetativno zraščenih smrečic ob gozdni meji imenujemo grmičevnato 
drevje ah tudi šopasta rast. 
Z g o r n j a g o z d n a m e j a (v nadaljnjem tudi gozdna meja). Po člo-
veku znižana gozdna meja je sekundarna gozdna meja, ki ima lahko tudi videz 
sekundarne klimatske gozdne meje (v smislu M. W r a b r a 1970). Višino, do 
Risba — Graph 1 
Risba — Graph 2 
8 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
katere bi se lahko gozd povzpel ob sedanjih, degradiranih pogojih, imenujem 
potencialno gozdno mejo. Termična gozdna meja pomeni višino, ki jo narekujejo 
termične razmere. Vetrna mej'a je nižja od nje, če veter mehansko poškoduje 
drevje. Višino, ki jo določujejo posamični klimatski elementi in njihov sklop, 
imenujemo klimatsko gozdno mejo. Osnovna naloga te študije je rekonstrukcija 
klimatske gozdne meje na osnovi današnje, sekundarne, oziroma po človeku 
znižane gozdne meje. 
G oz d lahko sestavljajo tudi drevesa nižja od 4—6 m, če te višine ne do-
segajo zaradi degradiranih pogojev oziroma mladega stadija razvoja. 
1. Polpreteklo in sedanje stanje 
1. 1. Uršlja gora (1700 m)3 
Vzhodno od poldnevnika 14° 50' je Uršlja gora najvišji vrh v SR Sloveniji. 
Zato je z nje izvrsten razgled na vzhod in jugovzhod, kar izkorišča televizijski 
pretvornik. Sam vrh je iz dachsteinskega apnenca, ki ga niže na pobočju za-
menja dolomit. Na obeh kamninah prevladuje rendzina, ki jo prekinja skalno 
površje predvsem na severni strani, kjer je bil v wiirmu pobočni ledenik 
( G a m s 1970). Z naklonom okoli 45° je severna stran znatno strmejša kot 
južna (32°). 
Višina gozdne meje na Uršlji gori je zanimiva zlasti zaradi lege med raz-
meroma masivnim Pohorjem, ki z vrhovi do 1543 m sicer ne dosega gozdne 
meje (F u r 1 a n 1948—1949), a je blizu nje, in Peco, kjer naj bi bila gozdna 
meja (M a r e k 1910; M e l i k 1954; G a m s 1959) kar za 200 m višja, čeprav 
le 14 km daleč od Uršlje gore. 
Da sega sam vrh Uršlje gore malo čez klimatsko gozdno mejo, so doslej 
govorili vsi knjižni viri (tudi F u r l a n 1948—1949). Navidezno govori za to 
tudi prvotno ime Plešivec, vendar je treba upoštevati, da nosijo tako ime tudi 
mnogo nižje gore (npr. Plešivec vzhodno od Boča z 832 m, v vzhodnih Kara-
vankah med Pako in Velunjo je kraj Plešivec s hribi pod 900 m). Vrh je mogel 
dobiti svoje ime med prebivalci severno in vzhodno od »Gore« tudi samo po 
skalovju, ki na severni strani gleda iz redkih macesnovih sestojev. 
Starotrška farna cerkev je kot lastnik 1. 1602. zgrajene cerkve sv. Uršule 
dala nekaj časa čez sto hektarjev svojega zemljišča na vrhu gore v zakup 
grofu kot lastniku posestva Plešivec. Med pridržanimi služnostmi sta bila oskr-
ba cerkovnika z lesom in prosta paša. Cerkovnik je namreč sprejemal iz krajev 
v podnožju gore letno 170—200 ovac, ki so se pasle od 10. junija do 15. sep-
tembra (vse po izjavi starega kmeta V e r n š e k a , s kmetije, ki je najvišja 
na severni strani). 
Starejši domačini pomnijo, da je segal pašnik znatno niže pod vrh kot 
danes in da so pasli še niže v gozdnem pašniku. Na topografski karti 1 : 25 000 
3 Odkar so 1. 1602 postavili na vrhu cerkev sv. Uršule, se je med domačini 
udomačilo ime Uršlja (gora) za vrh, medtem ko pomeni starejšim l judem ime Ple-
šivec nižje pobočje, vključno nekdanjo kmeti jo Plešivčnik. To nekdanjo posest grofa 
T u r n a zdaj uporabl ja jo gozdarski upokojenci s svojimi družinami v okviru socia-
lističnega kmetijskega gospodarstva z živinorejskim obratom. 
Višino 1700 m za Uršljo goro povzemam s povojne topografske karte v merilu 
1 : 25 000 GI JLA. Na predvojni karti je bila višina 1696 m. 
SI. 1. Urši j a gora, južna stran v višini okoli 1670 m. V hitrosti zaraščanja pašnika 
je viden vpliv s trmine in vetrovne lege. Ko pride strmejše južno pobočje v vršno 
ravnico, postanejo smreke vse manjše, redkejše in grmaste oblike. Skalnata tla med 
apneniškem skalovjem (levo) rasti očividno ne zavirajo. Foto I. Gams 
Fig. 1 Mt. Urši j a gora, southern side, alt i tude ca 1670 m. The slope inclination and 
its exposure to wind have clearly affected the process of afforestation of the former 
pasture. When the steeper southern slope higher up passes into a gentle sloping 
top, the spruce trees become smaller, scarcer, resembling shrubs. The rocky ground 
between the limestone rocks (in the left) does not hinder the growth. Photo I. Gams 
10 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
iz leta 1937 sega na vzhodni strani znak za gozd do 1600—1610 m, na jugovzhod-
ni strani do 1640 m in na zahodni strani do 1650 m. Vzporedno z opuščanjem 
paše — poleti 1975 se ni več pasla nobena ovca — se je zaraščal ta svet s paš-
niškim gozdom in gozdom. 
Najmanj sprememb je človek vnesel v vegetacijo na severni, prepadni 
strani. Pretežno bukov gozd v podgorju prehaja tu navzgor v pas smreke in 
bukve. Na višjem skalnatem, karbonatnem pobočju prehaja ta gozd brez obi-
čajnega vmesnega pasu čiste smreke v sestoje macesna in smreke. Po M. 
W r a b r u (1959, 17) je na Uršlji gori nad 1450/1500 m klimaksna združba go-
lega lepena in smreke (Adenostylo glabrae - Piceetum), ki sega do samega vrha. 
Mnenje, da je na severni strani vegetacija najmanj spremenjena, opiram na 
vegetacijsko pestrost. Tik pod vrhom raste med redkimi macesni grmičevnata 
zelena jelša (Alnus viridis Mili.), grmičevnata iva (Salix aurita L.), grmičevnata 
velikolistna vrba (Salix grandifolia) ter alpsko grozdičevje (Ribes alpinum L.). 
Posamični macesni in še redkejše smreke se navadno držijo skalnatih čokov in 
slemen, kjer jih ne prizadenejo snežni plazovi. Le redko se zgostijo v sestoje. 
Najvišja drevesa segajo tik pod sam vrh Urši je gore. 
Na severovzhodni, znatno položnejši strani s sklenjeno prstjo prehaja čisti 
smrekov gozd pod vrhom tam, kjer je bil do nedavna pašnik, v macesnove 
sestoje, ki segajo do okoli 1660 m. Više so viharniki vedno bolj krmežljavi. 
Na ostalih straneh vrha tvori smreka gozdno in drevesno mejo. Na jugo-
vzhodni strani sega več ah manj sklenjeni gozd do višine okoli 1630—1645 m, 
više pa so vedno nižje in redkejše grmaste (šopaste) skupine smrek. Na južni 
strani vrha sega gozd v glavnem do skalnate stopnje, ki se javlja v višini okoli 
1660 m. Vendar so ostale neporasle vmesne plaznice, kjer večino melišč porašča 
že ruša. Nad skalnato stopnjo segajo le redke smrečice in šopaste skupine ve-
getativno zraščenih dreves (glej si. 1). Na samo vršno planotico sega drevje 
še najbolj na jugo-jugozahodni strani. V obliki klinov po ulegninah oziroma 
po zatišnih mestih sega do višine 1660—1670 m. Ob zgornji meji se tu smreki 
pridružujejo polomljeni macesni. Samo na tej strani je najti nekaj otokov 
ruševja (Pinus mugo). 
Osamljeni macesni in redke smreke na severni, prepadni strani so tipični 
vihamiki, pri katerih zavisi stopnja deformacij od krajevne lege in nadmorske 
višine. Čim više pod vrhom, tem bolj so preoblikovani po vetru. Na bolj 
vetrovnih legah se jim pri tleh širi krošnja še v vseh smereh, od kakega metra 
višine naprej pa je krošnja vedno bolj nesimetrična z bolj razvitimi vejami 
proti pobočju. Že nekaj metrov visoka drevesa pod vrhom gore imajo najvišje 
veje razvite samo še v smeri proti pobočju. Terminalni letni prirastki, ki jih 
izdajajo venci vej, rastejo navadno le do višin 2—3 metrov, nakar se spet 
krajšajo. Primer drevesa take rasti je naveden v tabeli 1 pod št. 3. Raste 
severovzhodno od planinskega doma in je eden najlepše rastočih v okolici, ker 
stoji v ulegnini. Poprečni terminalni prirastki znašajo v zadnjih devetih letih 
28 cm, čeprav je bil pred šestimi leti drevesu odlomljen vrh. V zavetrju 
ostalih dreves je hitreje rasel kot ostali (v tabeli 1, št. 1) na severni strani 
gore. Terenska opazovanja tu in drugod v Karavankah so pokazala, da zmanj-
ševanje terminalnih prirastkov ni v zvezi s starostjo dreves, temveč z višino 
vrha nad okoliško vegetacijo. To lahko ugotovimo tudi po analizi tabel. 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i n a j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 11 
T a b e l a 1 . Uršlja gora, biometrični podatki 
T a b l e 1 . Mt. Uršlja gora, biometrical data 
Z a p o r e d n a 
št . d reves i 2 3 4 5 6 
Nadmorska višina v m 1689 1680 1640 1670 1640 1655 
Naklon površja v ° 38 32 28 8 30 28 
Ekspozicija N N N SW SE S 
Vrsta j S(mreka) 
M M drevesa { M(acesen) S S S S 
Višina v cm 195 400 640 600 550 380 
Prsni obseg v cm — — 67 74 23 
Starost v letih — 48 44 
Poprečna v. terminalnih 
prirastkov v cm 8 23 28 21 18 27 
Terminalni prirastki v cm po letih, pričenši z letom 1975" 
Drevo pod št. 1: 10, 11, 6, 9, 8, 5, 7 
Drevo pod št. 2: 20, 25, 20, 25, 20, 27 
Drevo pod št. 3: 8, 27, 20, 28, 20, 30, 30, 33, 30 
Drevo pod št. 4: 5, 11, 16, 22, 30, 22, 30, 15, 22 
Drevo pod št. 5: 15, 14, 28, 24, 30, 25, 20, 16, 20 31 
Drevo pod št. 6: ?, 40, 30, 18, 24, 28, 31, 31, 20 
Kot primer bolj deformiranega in na samem rastočega drevesa je macesen 
(tabela 1, št. 2), ki raste okoli 10 m pod zahodnim vrhom, na katerem stoji križ. 
Njegova krošnja ima v vrhu povsem obliko zastave, povzročene po vetru. Neenaki 
letni prirastki so tudi posledica številnih zlomov vrha. Okoli 10 m pod televizij-
skim stolpom je na severni, skalni polici 1,95 m visoka smrečica (tabela 1, št. 1), 
ki je začela že pri višini 1 % m zmanjševati prirastke. Po oceni je stara manj 
kot 20 let. Glede na njeno mladost, skalnato-meliščno podlago in nadmorsko 
višino (1689 m) njeni prirastki niso majhni. 
Na že omenjenem zaraščenem pašniku na vzhodni, položnejši strani vrha 
pod planinsko kočo so macesnovi sestoji krmežljavi, deformirani in polomljeni 
in brez pravega podmladka. Toda više, na čistem pašniku, rastejo redke mlade 
smrečice in macesni, visoki komaj 1 m ali manj, prav dobro vse tja do nove 
lesene stavbe blizu koče. Na jugozahodni strani se najlepše vidi vpliv zavetrne 
lege v reliefnih ulegninah na rast drevja. Smreke, ki prerastejo vrstnice v se-
stoju, imajo bolj in bolj polomljene vrhove in vse krajše prirastke, kolikor višje 
so. Tak primer je smreka (tabela 1, št. 4), ki uspeva v reliefni ulegnini 20 m 
niže kote, na kateri stoji križ. Ima dva vrha, poprečna dolžina terminalnih pri-
rastkov zadnjih treh let je 10 cm, popreček petih nižjih pa je 26 cm, ker z 
njimi še ni prerasla robov ulegnine. Na jugovzhodni strani se v abundanci še 
pozna predvojna zgornja meja gozdnega pašnika oziroma spodnji rob nek-
danjega pašnika v višini okoli 1650 m. Na nekem merskem profilu so dosegle 
smreke ob tej nekdanji meji še 5 m višine in so se navzdol po pobočju posto-
poma zviševale, tako da so dosegle 93 m vstran višino 18 m. 2e ob tej stari 
meji so smreke, ki prerastejo okoliške krošnje, vetrovno zmaličene. Tak primer 
je smreka (tabela 1, št. 5), ki ima pri tleh goste veje navzdol po pobočju že iz 
(11) G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1977 161 
12 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
SI. 2. V povojni dobi so na pašniku pod cerkvijo sv. Uršule (na Uršlji gori, višina 
1675 m; fotografirano s teleobjektivom) vegetativno zrasle grmovnate smreke. Foto 
I. Gams 
Fig. 2 Since the last war, on the pasture below St. Ursula's church (Mt. Uršlja gora, 
altitude 1675 m; telephoto-lens) spruce-trees in the form of bushes have vegetatively 
sprung up. Photo I. Gams 
časa, ko je zaraščala rob pašnika. Odkar se dviga nad vrstnice, so vršne mla-
dike vse krajše. To je zaradi njene višine težko razložiti z mehanskimi po-
škodbami pri prenašanju sneženih in ledenih delcev, laže pa z viharji. Kako 
pomebna je zavetna lega za rast, dokazuje primer št. 6 iz tabele 1. Ta smrečica 
raste na majhni jasi med višjim gozdom, ki je ob zavoju novega cestišča proti 
severozahodu. Vrh je bil odlomljen samo enkrat, verjetno ob gradnji ceste. 
V tabeli je videti pri njej hitrejšo sedanjo rast, kot je bila pri katerem koli 
drugem drevesu na tej strani gore. 
Nad starikavimi sestoji nekdanjega pašniškega gozda rastejo redke smreke 
pretežno šopasto. Imajo grmovni videz in pogosto tudi vegetativno razrast z 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i n a j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 13 
več debli. Številne med njimi so povsem suhe. Druge so ponovno ozelenele z 
zelenimi poganjki v prizemnem sloju. Močno jih je prizadela tudi pozeba 4. ju-
lija 1975. Kot pričajo zapiski meteorologa na postaji pri TV pretvorniku, je 
4. julija 1975 temperatura med viharjem padla zvečer pod 0° C in dosegla svoj 
minimum —1,8° 4. julija ob 4. uri. Poganjki so na smrekah pozebli do okoli 
1600 m navzdol, ne pa na macesnih. 
Najvišja, 1,5 m visoka grmasta smreka slabše rasti stoji 20 m pod cerkvijo, 
ki ima na topografski karti višino okoli 1675 m (gl. si. 2). Pri vseh smrekah je 
opaziti, da slabše rastejo na bolj položnem svetu in da jim posebno godi zavetna 
lega ob skali ali višjem kamenju, ki pa na vrhu le redko kje gleda iz debele 
melnate rendzine in rjavice. 
Za presojo gozdne meje na Uršlji gori je važno, da nad gozdom in dre-
vesnimi sestoji skoraj nikjer ni rušja in da se v bolj ali manj sklenjenih se-
stojih navzgor ne znižajo poprečne višine dreves pod 4 m, temveč se sklep sko-
kovito zmanjša in z njim vred višina smrek, ki preide v šopasto zarast. Vrze-
lasti in pretrgani sestoji na severni strani niso posledica višinskih razmer, tem-
več prilagojenosti na rastiščne pogoje in naravo macesna. Na ostalih straneh 
prehaja gozd v sestoje neprirodno in nepostopno, skladno z zaraščanjem gozd-
natega pašnika, ki ga je v obliki dreves in z ostanki med drevjem zaslediti 
navzdol še nekaj sto metrov niže. Toda hitro zmanjševanje rasti v višino pri 
najvišjih drevesih na severni strani govori za domnevo, da bi moglo drevje 
prerasti sam vrh predvsem le v pritlikavi obliki oziroma da je na samem vrhu 
pred posegom človeka bila razvita vetrna gozdna meja. 
Izredna moč severnika, ki od vseh najbolj vpliva na deformiranje dreves, 
je posledica lege osamljene gore ob vetrnem kanalu, po katerem vdirajo hladne 
zračne gmote od Graškega nižavja prek zahodnega obdravskega Kozjaka, prek 
znižanega zahodnega Pohorja in Karavank med Paškim Kozjakom ter Uršljo 
goro in prek Velenjske kotline proti Ljubljanski kotlini in Sredozemlju ( G a m s 
1970). 
1.2. Sleme Smrekovec (1577 m) — Kamen (1684 m) — Travnik (1637 m) 
Med Smrekovcem in Travnikom je v andezitih in nižje v grohih kopasto 
sleme, ki se nikjer ne spusti pod 1450 m (preval Hlipovec), med Smrekovcem 
in Kamnom celo ne pod 1490 m. Po M e z e t u (1966, 34) je ostanek nivoja, ki 
se je najbolje ohranil na Kamnu (1600—1650 m), na Travniku, Krnesu in Smre-
kovcu. Strmine se od nekaj stopinj na vrhu počasi povečujejo na 8—10° in 
nato ob bokih hitreje do največ 23—30°, čim se pojavijo potoki. Med tukaj 
obravnavanimi gorami je to sleme izjema v litološkem in reliefnem, pa tudi 
pedološkem pogledu, saj le njega pokrivajo rankerji s prehodom v kislo gozdno 
rjavico s peščenim B horizontom. Na mestih zavrtega odtoka okoli močil in 
izvirkov prihaja celo do kopičenja surovega humusa. Iz razmeroma debele odeje 
prsti skoraj nikjer ne gledajo na površje skale. Edina izjema je skalnati rogelj 
Kamna, ki ga tako imenujejo domačini s severne strani, od koder je dobro vi-
den kot kamnit vrh. Savinjčani mu pravijo Komen, čeprav izvira ime nedvom-
no iz iste osnove. 
Na južni strani Smrekovca prehaja smrekov gozd v višini okoli 1470 m 
v pašnik nekdanje planine Smrekovec. Pašnik zdaj zaraščajo posamične smre-
(11*) G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1977 163 
14 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
čice, med grmičevjem je najbolj razširjena zelena jelša. Podobno je s pašnikom 
Encove planine na vrhu, ki ga je s severne strani že do vrha slemena prerastel 
gozd. 
Nadaljnje sleme med Smrekovcem in Krnesom (1613 m) je največkrat brez 
gozda samo v ožjem, navadno nekaj deset, krajevno nekaj sto metrov širokem 
pasu, ki z južne strani spremlja nekdanjo koroško-štajersko deželno mejo. S ko-
roške strani, kjer so nekdaj pasli kmetje s črnjanske strani, se je gozd razlezel 
mestoma še čez samo razvodje. Na južni strani slemena je višje pobočje bolj 
izkrčeno na jugovzhodnem pobočju Krnesa, kjer pa je Kogelnikovo in Ramša-
kovo planino že utesnil gozd. Gozd je prerastel tudi znaten del pašnika na sa-
mem vrhu Krnesa. Tu kot tudi na Travniku (1637 m) sega smrekov gozd v pa-
sovih na sam vrh. 
Na slemenu med Smrekovcem in Travnikom močno prevladuje smreka. 
Redko kje je najti jerebiko, macesen in bor. V grmičevju je več zelene jelše. 
Zelo redki so otoki ruševja in to predvsem na Krnesu in Kamnu. Izjemnost 
skalnatega Kamna se odraža tudi v paši: drugod so pasli govedo, na Kamnu 
ovce ( F a j g e l j 1935). Toda tudi ovčjo planino na južni strani Kamna že 
zaraščajo mlade smrečice. Nekoliko drugače se zarašča severno pobočje. Nad 
novo gozdno cesto Vrtačnik - Bela peč je razmeroma precej bukve, ki prehaja 
navzgor v smrekov gozd, v katerem pa ostanke pašnika že močno zarašča gr-
mičevnata jelša. 
O klimatski gozdni meji je mogoče razpravljati samo na Kamnu, kajti dru-
god sega gozd v otokih ali pasovih na same vrhove. Vršne mladike smrek, ki 
rastejo zahodno od Smrekovca na vrhu slemena v višini 1500—1580 m, dosegajo 
25—35 cm, redke tudi več (prim. smreke št. 1 v tabeli 2). Prirastki smrek na 
večji strmini so vidno daljši kot pri enako visokih smrekah na vrhu, pri čemer 
starost ni odločilna (primer št. 6 in 8 v tabeli 2). 
Ob vrhu Kamna, ki kaže na sever nekaj deset metrov skalnatega golega 
ovršja, se smrekov sestoj z vrzelastim sklepom najviše dviguje po reliefni uleg-
nini ob severozahodni strani. Tako kot na Uršlji gori se tudi tu sestoj nepri-
rodno ustavi v višini okoli 1670 m z nekaj metrov visokimi starikavimi in po 
vetru deformiranimi smrekami, ki imajo več vrhov (primer št. 3 s tremi vrhovi, 
in s terminalnimi prirastki v rubrikah 5, 6 in 7 v tabeli 2). Nad njimi se višina 
dreves sicer ne manjša postopoma, kot bi pričakovali na naravni meji, toda 
drevesom se po njihovem videzu pozna, da so na meji uspevanja. Toda po 
bližnjem višjem travnatem svetu so raztresene mlajše smrečice, ki pa so lepše 
rasti, zlasti če so v zavetni legi (primer št. 10 v tabeli 2 s poprečno dolžino ter-
minimalnih prirastkov 17 cm). Najdaljše mladike dosegajo pri njih do 26 cm. 
Podobno je tudi niže v že omenjenem smrekovem sestoju, kjer so višja stari-
kava drevesa slabše rasti (primer št. 9 v tabeli 2), toda v vrzelih med drevjem 
je najti mlajše smreke, ki pa v zavetni legi hitro rastejo (primer št. 3 s po-
prečno dolžino terminalnih prirastkov 17 cm, v primerjavi s smreko št. 9, ki 
je starejša in starikave rasti; v zavetju višjih smrek je tudi lepo rastoča smreka 
št. 4 v tabeli 2). 
Ze omenjeno ovčjo planino Kamen zaraščajo osamljene smrečice, ki so 
čim više pod vrhom tem manjše in redkejše. Na samem skalnatem vrhu Kamna 
(1684 m) dosegajo komaj še 1,4 m višine ali manj. Toda tik ob skalnatem raz-
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 15 
T a b e l a 2. Smrekovec - Kamen, biometrični podatki 
T a b l e 2. Mountain ridge Smrekovec - Kamen, biometrical data 
Z a p o r e d n a 
št. d reves i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 
Nadmorska višina v m 1520 1600 1658 1665 1669 1510 1670 1682 
Naklon zemljišča v ° 10 14 29 23 23 9 25 35 
Ekspozicija S E N N N S N N 
Vrsta drevesa: S(smreka) S S S S S S S S 
Višina v cm 250 570 614 614 530 210 190 1130 215 
Obseg v prsni viš. cm — 32 38 40 68 140 130 — 
Starost, let — — 40 39 53 110 155 — 
Poprečna širina 
branik — — 0,151 0,163 0,204 0,203 0,134 — 
Poprečni terminalni 
prirastek (25—32) 29 19 18 15,6 8 17 11 — 17 
(ocena) 
Terminalni prirastki v cm po letih, pričenši z letom 1975: 
Drevo pod št. 2: 21, 30, 31, 30, 34, 25, 40, 35, 22, 27, 23, 25 
Drevo pod št. 3: 17, 18, 21, 15, 17, 18, 34, 17, 33, 17, 22, 19, 18, 24, 15, 8, 22, 18, 23, 15, 15 
Drevo pod št. 4: 0, 16, 25, 27, 32, 20, 11, 13, 11, 26, 30, 14, 13, 17 
Drevo pod št. 5 (eden od vrhov): 29, 10, 4, 18, 25, 19, 14 
Drevo pod št. 6 (eden od vrhov): 4, 5, 3, 5, 11, 12, 7, 8, 6, 13, 11 
Drevo pod št. 7 (eden od vrhov): 8, 12, 16, 20, 17 
Drevo pod št. 8: 17, 14, 12, 15, 5, 4 
Drevo pod št. 10: 9, 20, 21, 27, 20, 19, 10, 16, 9 
vodju zahodno od vrha Kamna raste 4 m visoka smreka (glej podoben primer 
na Olševi, str. 176). Na slemenu vzhodno od Kamna raste v sestoju višjih 
starikavih, toda očitno manj kot 60 let starih dreves smreka pod št. 2 v tabeli 2. 
Njena gosta vejnatost v prižemi ju dokazuje, da je pričela rasti na pašniku in da 
je bila sprva šibke rasti. Toda v zadnjih 11 letih se je zviševala poprečno za 
21 cm na leto. 
Skratka, na vsem slemenu ni prirodne gozdne meje, ki poteka više. Stari-
kavost drevja je vidna posledica nekdanjega pašništva. Edino na severni strani 
skalnatega čoka Kamna so prvotni naseljenci videli negozdnata, skalnata tla 
in ta vrh bi verjetno imenovali Plešivec, če tega imena ne bi imela že druga 
bližnja gora. 
1.3. Raduha (2062 m) 
Dokaj masivna apneniška Raduha kot del solčavskega visokogorja in Sa-
vinjskih Alp spada sicer še med sive apneniške čoke, ki se dvigujejo iznad 
neprepustnega zelenega gozdnatega okolja, toda ni več tako osamljena kot 
Uršlja gora. V višinah nad 1800 m še 3 km dolgo sleme nudi zlasti s svojim 
slabo razčlenjenim jugovzhodnim pobočjem ugodnejše reliefne pogoje za ugo-
tavljanje gozdne meje kot Uršlja gora. 
SI. 3. Raduha, Koča na Loki, 1550 m. Iz gozda desno nad planinskim domom je bila 
podrta 222 let stara, v tekstu omenjena smreka. Po analizi njenih branik je soditi, 
da so ta gozd sredi preteklega stoletja razredčili za gozdni pašnik, ki pa se je do 
zdaj spet zgostil. Nad n j im je bil do vrha Male Raduhe (v ozadju) pašnik, ki ga je 
zaraslo ruševje z redkimi drevesi macesna in smreke. Na desni je na Raduhi in 
Peci pogosto sožitje višjega starikavega macesna s suhim vrhom in mladega, ki 
tik ob n jem v zavetju lepše in hitrejše raste. Foto I. Gams 
Fig. 3. Mt. Raduha, the hut on Loka, alt i tude 1550 m. To the right, above the hut, 
a 222-year old spruce-tree has been felled. This tree is mentioned in the text. Ana-
lyses of its tree-rings suggested that in the middle of the previous century the forest 
was cleared to serve as pasture-ground but later on became overgrouwn. Above it — 
up to the top of Mt. Mala Raduha (in the background) — extended a pasture, also later 
on overground with dwarf- t imber and sparse larch and spruce trees. To the right, 
the instance of symbiousis of an older larch-tree with a dead top crown and a 
young on (or spruce tree) prospering in the shelter of the former. These instances 
are f requent on Mt. Raduha and Mt. Peca. Photo I. Gams 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 17 
Severozahodna, prepadna in skalnata vršna stran z naklonom med 30 in 
40° in pod samim vrhom celo 45—60° je glede gozda podobna severni strani 
Uršlje gore. Orografsko pogojeni gozdna in drevesna meja zelo kolebata. Niže 
s smreko pomešani sestoji macesna prehajajo navzgor v osamljene macesne in 
viharnike, ki se pno po skalnatih hrbtih, medtem ko v vmesnih globelih snežni 
plazovi in melišča daleč navzdol znižujejo drevesno vegetacijo. 
Jugovzhodno pobočje ima, nasprotno, manjše strmine, med 20 in 26°. Tu 
apnenec le redko kje gleda iz prsti, ki pripada tja do višin 1700 m najčešče 
gozdni rjavici ali rjavi rendzini, više pa vedno manj sklenjeni rendzini. Na tej 
strani Raduhe dopušča dokaj enakomerno blag relief gozdu, da bi rastel do 
dokaj enakomernih višin klimatske gozdne in drevesne meje. 
Nižji pas več ali manj sklenjenega gozda sega največkrat do 1550—1600 m, 
če izvzamemo planine, med katerimi so nekatere na glacialnem gradivu (M e z e 
1966). Večji macesnov gozd je zahodno nad planino Vodol. Ker pa v njem 
v podrasti prevladujejo smreka in od listavcev bukev ter beli javor, macesnova 
prevlada ni videti prirodna. To se sklada z M. W r a b r o v o trditvijo za raz-
mere na vznožju Uršlje gore in Pece: »Zato je upravičena domneva, da je 
izredna razširjenost macesna na področju Uršlje gore in Pece vsaj deloma 
posledica vekovnega načina gospodarjenja s sečnjo v golo in pašarjenjem« 
(M. W r a b e r 1959, 10). 
Nad gozdnim pasom je pas, v katerem se prepletajo drevesni sestoji smreke 
in macesna ter posamična drevesa, večino areala pa že zavzema ruševje, ki je 
na Raduhi izredno razvito. V višjem pasu, med prevladujočim ruševjem, 
rastejo navgor vedno nižja drevesa. Ta pas sega do vrha. Celo nekaj deset 
metrov vstran od kote na Veliki Raduhi (2062 m) rastejo med oaznim, komaj 
pol metra visokim ruševjem ne mnogo višji macesni. Meja med drugim in tret-
jim pasom zelo koleba, često je med 1800 in 1900 m. 
Na Raduhi pasejo s solčavske, koroške in luške strani. Če je nekdaj zmanj-
kalo ovcam na južni strani Olševe vode, so jih Solčavani prignali na severo-
zahodno stran Raduhe ( G a m s 1959, 138). Običajno pa so na Raduho prignali 
ovce prej kot govejo živino ( F a j g e l j 1953, 152). Bistrani pa so pasli na Kne-
zovi planini na Beli peči, kjer planina zamira. Največ je bilo luških planin 
in to na jugovzhodni strani Raduhe. Po pripovedovanju starejših pastirjev (glej 
tudi F a j g e l j 1953) je bil od planine Javorje mimo sedanje planine Na Loki 
do planine Arte en sam pašnik, ki je zavzemal približno ozemlje omenjenega 
drugega in tretjega vegetacijskega pasu. Tu so pred pol stoletjem opustili pla-
nino Selnarico, kasneje Jezerske skale. Na planini Arti so 1. 1952 pasli še 264 
ovac, 2 kravi in dva žrebeta ( F a j g e l j 1953). Zdaj je že več let opuščena. 
Fotografije okolice koče Na Loki, ki jih je bilo mogoče najti v tem 1. 1976 po-
gorelem planinskem domu, kažejo za preteklo stoletje razredčen gozd le še 
malo nad kočo, nato pa je pašnik do vrha gore. Jugoslovanska topografska 
karta 1 : 25 000 iz leta 1936 ima vrisan znak za gozd v glavnem do 1600 m in 
zahodno od Loke je na pobočju Velike Raduhe znak za rušje le še kakih sto 
metrov više. Vrisana krčevina - planina Arta je zdaj že skoraj povsem zara-
ščena. F a j g e l j (1953, 156) navaja, da so 1. 1952 luške planine Arta, Javorje, 
Mrčiše z Vodolom in Sedele prepasle 114 govedi in 664 ovac (ter nekaj žrebet, 
konjev in prašičev). Avgusta 1975 se je na teh planinah paslo 104 govedi, 80 
ovac in nekaj konj ter svinj. Nadalje so pasli kmetje iz doline Savinje po svojem 
18 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
SI. 4. Na kopastem slemenu med Loko in Javor jem (Raduha, okoli 1650 m) so zrasle 
na južnem pobočju (levo) do 10 m visoke smreke lepše rasti kot na vetrovnem vrhu, 
k je r je več ruševja in so drevesa (desno zgoraj) v vrheh često suha. Foto I. Gams 
Fig. 4. On the rounded ridge between Loka and the alp Javor (Mt. Raduha, altitude 
1650 m) there have grown on the southern slope (to the left) spruce-trees, up to 10 m 
high, more finely grown than those on the windy top, where dwarf- t imber predo-
minates and where the crowns (above, to the right) are mostly dead. Photo I. Gams 
zemljišču po vrhu zahodnega slemena tja do Velike Raduhe, kjer je ostalo še 
največ travnatega sveta. Ovac pa tu med pašo ne nadzorujejo. Morda se je na-
zadovanje pašništva že nekoliko ustavilo. Nad planino Javorje so pastirji 1. 1973 
in 1974 posekali precej ruševja in razširih pašnik zlasti v območju Vodotočine. 
Stari gornji rob smrekovih sestojev se je zlasti dobro ohranil na slemenu 
Zelnarice,4 v katerem je nabreklo pobočje Raduhe med planinami Javorje in 
4 Na povojni topografski kar t i 1 :25 000 GI JNA je blizu tam vpisano ime 
Zelnatarica. 
I v a n G a m s , o z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 19 
Loka. L. 1975 je bilo okoli udornice Snežnice v višini 1610 m v smrekovem se-
stoju podrtih nekaj večjih dreves, ki so bila stara okoli dve sto let. Pri obsegu 
okoli 175 cm in omenjeni starosti dobimo poprečno širino branik 1,4 mm. Pri 
Koči na Loki je bilo razžagano deblo smreke, ki je bila podrta v sestoju nad 
SI. 5. Na krčevini ruševja, ki so ga pastir j i planine Javor je iztrebili v letih 1973 
in 1974 v višini neka j nad 1780 m, je vidna razmeroma precejšnja lesna zaloga, 
ki jo je ruševje ustvarilo na zaraščenem pašniku. Ruševje očitno boljše uspeva na 
nekdanj ih pašnih zemljiščih, kot drevje, ki je videti tudi na sliki starikavo. Foto 
I. Gams 
Fig. 5. Von the area, where the herdsmen f rom the Javor je alp in 1973 and 1974 
cleared the dwarf-t imber, altitude slightly above 1780 m, Mt. Raduha, there is a 
considerable amount of woord-stck, created by the dwarf- t imber on the overgrown 
pasture. Dwarf- t imber on ground no longer used as pasture clearly grow better than 
trees which on the picture obviosy look oldish. Photo I. Gams 
20 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
kočo v višini okoli 1560 m, kjer vmesna mlada drevesa ter ruševje pričajo o 
nekdanjem gozdnem pašniku. Pri širinah branik se ostro ločujeta dve razdobji 
in sicer: 
doba 1973—1858: poprečna širina branik 0,6869 mm, 
doba 1857—1750: poprečna širina branik 2,196 mm. 
Ker na Slovenskem še ni bilo objavljenih dendroklimatoloških študij z 
gozdne meje, podnebnih učinkov kot vzrokov teh razlik ne moremo izključiti, 
a so malo verjetni, ker vemo za umikanje ledenikov po letu 1850 in za dvig 
letnih temperatur v tem stoletju ( S i n k , P l e š k o 1967). Po prej navedenih 
podatkih o preteklem pašništvu je bolj verjetna razlaga, da so sredi preteklega 
stoletja ob naraščanju prebivalstva in planinskega pašništva razredčili sestoje 
ah gozd za pašo in da se je prirast zato zmanjšala. Zlasti majhna je bila v 
začetku tega stoletja. 
Na nekdanjem gozdnem pašniku in pašniku so doslej zrasla najvišja in 
najbolj gosta drevesa po ulegninah, kot je na primer po dolini nad Kočo na 
Loki (njen zgornji konec je videti na levi strani si. 4). Ugodno rast imajo tudi 
zavetne lege na pobočjih vrtač. V tabeli št. 3 je nekaj biometričnih podatkov 
za macesen, ki raste na vetrovno dokaj izpostavljenem in zložnem vrhu 
(z 10° naklona zemljišča) proti Zelnarici v redkem macesnovem sestoju. 
Čeprav je eden najlepših rastočih v okolici, je macesen spočasnil svojo 
rast, ko je zrastel štiri metre visoko, oziroma ko se je dvignil dva metra 
nad okoliško dejavnostno mejo5 na vrhu ruševja, oziroma ko je prerastel 
okoliške macesne. V zadnjih petih letih so znašali terminalni prirastki poprečno 
19 cm, v petih letih poprej pa 32 cm. Malo više na istem slemenu raste na po-
bočju vrtače smreka pod št. 2 (v tabeli 3) med gostim ruševjem in v strmini 
okoli 32°. Potem ko je prerastla ruševje — o tem priča gosto vejevje v prizem-
nem sloju — je pospešila rast in v 39 letih je zrastla v višino 7 m ob poprečni 
širini branik 2,4 mm, kar je več kot pri prej omenjenem nižjem macesnu ali 
pri starejših smrekah, posekanih pri Snežnici. Dobro rast kažejo tudi mlade 
smrečice in macesni v vrtači z vodnim tokom (Vodotočine) ter v vrtačah na 
vzhodni strani Dure (1920 m). 
Ugoden vpliv strmejšega pobočja na rast dreves se vidi iz naslednje pri-
merjave. Nedaleč od steze od Koče na Loki na Raduho je najvišji sestoj smrek 
in macesnov na zložnejšem svetu v višini 1840—1870 m. 6—8 m visoka drevesa 
so zelo starikava. Na vzhodno-jugovzhodnem ovršju najsevernejšega hriba v 
slemenu Raduhe, 1812,5 m visokega Jelovca6 so starejša drevesa, zrastla v se-
stoju med gostim ruševjem. Njihovi biometrični podatki so prikazani na primeru 
št. 3, tabele 3. Smreka raste v macesnovem sestoju in čeprav je vrh razmeroma 
manj deformiran, je pričela zmanjševati prirast, odkar je prerastla okolico. Če 
prezremo julija 1975 pozeble mladice (glej o tem pri Uršlji gori), so znašali 
vršni podaljški drevesa v zadnjih šestih letih poprečno po 10,1 cm, v šestih 
letih poprej pa 24 cm. Kakih dvajset metrov stran raste v isti višini na ostanku 
pašnika 2,4 m visoka smreka (št. 4 v tabeli 3), katere terminalni prirastki pa še 
5 To je v klimatologiji ploskev, ki poteka na vrhu sklenjene vegetacije, t ravja, 
grmovja ali drevja. Pomeni dokaj ostro mejo glede osončenja, temperatur, zračne 
vlažnosti, vetrovnosti itd. (v smislu J. B l i i t h g e n a 1964). 
6 Pastir v Vodolu je vedel zanj ime Kop. 
I v a n G a m s , o z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 21 
T a b e l a 3. Raduha, biometrični podatki 
T a b l e 3. Mt. Raduha, biometrical data 
Z a p o r e d n a 
št. d reves i 2 3 4 5 6 
Nadmorska 
višina v m 1650 1670 1795 1795 1940 1940 
Naklon zemlji-
šča v° 10 32 38 38 20 20 
Ekspozicija SE SE SE SE SE SE 
Vrsta 1 S(mreka) 
drevesa \ M(macesen) M S S S S S 
Višina 
drevesa v cm 630 700 550 240 190 190 
Obseg v prsni 
višini v cm 38 60 50 
Starost, let 18 39 25 — — — 
Poprečna širina 
branik v m m 0,336 0,245 0,318 - __ 
Poprečni terminalni 
prirastki v cm 
t 
26 21 18 14 5 6 
Terminalni prirastki v cm po letih, pričenši z letom 1975: 
Drevo št. 1: 18, 20, 16, 21, 20, 38, 29, 34, 29, 32, 28 
Drevo št. 2: 20, 15, 22, 26, 20, 25 
Drevo št. 3: 0, 11, 8, 12, 8, 10, 21, 30, 20, 26, 20, 27, 21, 27, 25, 22, 23, 20, 22, 
22, 14, 10, 12, 10 
Drevo št. 4: 22, 21, 15, 17, 13, 11, 7, 10 
Drevo št. 5: 1, 4, 4, 5, 7, 5, 7 
Drevo št. 6: 2, 5, 7, 4, 10 
vedno pridobivajo na dolžini, ker je v zavetrju in v strmini, ki tam okoli znaša 
okoli 38°. V zadnjih šestih letih je zrastla po 14,6 cm na leto, kar je za 6,5 cm 
več kot so zrastle sosednje starejše smreke med ruševjem. Njena rast dokazuje, 
da smo v višini 1800 m še vedno pod prirodno klimatsko mejo. Proti položnemu 
vrhu Laneža (1925 m) so redka drevesa med ruševjem, ki je še dober meter vi-
soko, komaj kake 2 m visoka in deformirana. Za bližino prirodne gozdne meje 
pa govori Dryas octopetala, ki jo je najti nad Durcami. 
2e omenjeni Jelovec (ime!) je na severno skalnato stran gol. Zato kresove, 
ki jih kurijo ob praznikih na vrhu, lahko vidijo daleč po zgornji Mežiški dolini. 
Na severovzhodni strani dosegajo vrh redkejši macesni - viharniki. 
Vpliv zavetne lege izpričujeta tudi naslednja dva primera. V višini okoli 
1940 raste na jugovzhodni strani Male Raduhe med ruševjem 5 m visok suh ma-
cesen. Deblo z obsegom 65 cm je v krošnji večkrat prelomljeno, izvrtek pa je 
pokazal 59 let starosti. Blizu debla, kjer ruševje še ni porastlo tal, sta pognali 
dve smreki in upognjeni rastli blizu tal do blizu zunanjega oboda macesnovih 
vej, kjer sta se dvignili kvišku in zrastli okoli 1,9 m visoko (primer št. 5, 6 v 
tabeli št. 3). Ko sta presegli višino ruševja in ju pred vetrom ni več ščitil suh 
macesen, sta svoj letni prirast občutno zmanjšali. Njun letni popreček pri-
22 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
SI. 6. Raduha, malo nad 1700 m, k je r so med gostim ruševjem zrasli na nekdanjem 
pašniku redki macesen dobre rasti in tudi redke smreke (v ozadju sredi). Foto I. Gams 
Fig. 6. Mt. Raduha, altitude slighty above 1700 m. On a former pasture, among dense 
dwarf- t imber there grow scattered but finely grown larchtrees as well a few 
spruce-trees (in the middle of background). Photo I. Gams 
rasti 5—6 cm na leto po svoje dokazuje, kako majhne morejo biti vršne mladike, 
ne da bi drevo odmrlo. 
Površje okoli teh smrečic je nagnjeno za okoli 20°. Više proti vrhu Male 
Raduhe (2029 m) postaja pobočje strmejše. Nad stezo Durce - Vel. Raduha je 
ostal pašnik, ki sega na nekem mestu navzgor v pasu do dveh skal, ob katerih 
se izklini. V zajedi med skalama je zrasla v zajedi okoli 5 m visoka smreka, ki 
se je posušila, ko je prerastla skalo. Ob njej rase 4 m visoka še živa smreka in 
to v višini 1980—1990 m! 
1.4. Peca (2126 m) 
Čeprav je Peca zgrajena večidel iz dolomitov in dolomitiziranih apnencev, 
je orografsko podobna Raduhi po svoji masivnosti. Podobna pa ji je tudi v tem, 
da dovoljuje relief gozdni zarasti, da bi na širši razdalji sklenjeno dosegla kli-
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 23 
matsko mejo na širši in bolj kopasti vzhodni in jugozahodni strani. Južna stran 
nad Toplo in severna stran nad Podjuno imata podobne reliefne razmere kot 
severna stran Uršlje ali severozahodna stran Raduhe. 
Na vzhodni in na jugozahodni strani (nad dolino Koprivna Sončna) se 
smrekovo - macesnov gozd pne največkrat do višine okoli 1750—1800 m. Više 
se prepletajo macesnovo - smrekovi sestoji z ruševjem. Navzgor sledi pas ru-
ševja z redkimi viharniki. Rastiščne pogoje bomo skušali tu prikazati z biome-
tričnimi podatki predvsem z vzhodne strani. 
Na Peci so pasli, pretežno po svojih zemljiščih na vzhodni strani kmetje iz 
Podpece in doline Meže, na južni strani in po vrhu v glavnem kmetje iz Tople, 
v manjši meri zahodneje kmetje iz Koprivne. Spričo načina poselitve v samot-
nih kmetijah večjih skupnih planin ni bilo. Po izjavi pokojnega Končnika 
( G a m s 1959, 139) so še v preteklem stoletju Toplani južno pobočje redno po-
žigali za pašo. Topografska karta 1 : 25 000 iz leta 1936 prikazuje na Peci precej 
več golega sveta, kot ga je danes. Na obeh straneh Pece je vrisan pašnik nad 
višinami okoli 1800 m, ki ga je do danes v veliki meri prerastlo ruševje. 
Na Mali Peci je precej macesna tudi v nižjih legah. Zelo lepi macesnovi 
sestoji so nad Toplo in na vzhodni strani vrha, kjer vzdolž planinske steze za-
rašča nekdanji pašnik do okoli 1300 m. Kot kažejo prvi ogledi, je bil pretežno 
na glacialnem in periglacialnem drobirju. V višjih legah ga močno izpodriva 
smrekov podmladek. Z vrha Male Pece (1731 m) smo pred drugo svetovno 
vojno uživali razgled skoraj na vse strani. Danes najvišji teren že zarašča rušje, 
vzhodneje pa so razgled zastrli macesnovi in smrekovi sestoji. Na pobočju proti 
planinskemu domu je po gosti vejnatosti starejših dreves videti, da so izrinila 
ruševje. Starejši macesni in smreke — njihovi mlajši vrstniki v n. v. 1250 m 
na vzhodnem pobočju dosegajo še 71 cm dolge vršne mladike — na nekdanjem 
pašniku slabo rastejo. Nedaleč od planinskega doma je 53 let stara, 8,4 m visoka 
smreka (primer št. 10 v tabeli 4), ki je zrasla na leto za 16 cm. Nekoliko mlajša 
drevesa na vrhu Male Pece imajo v poprečju okoli 20 cm dolge mladike (primeri 
2—3 in 9 v tabeli 4). Pri terminalnih prirastkih je razlika med nepolomljenimi 
in polomljenimi drevesi (primerjaj macesen pod št. 1 in smreko pod št. 2—3 
v tabeli 4, ki rasejo blizu skupaj; pri tem je drevo pod št. 2—3 po razmeroma 
dobri rasti izjemno za drevesa z več vrhovi). 
Smrekovo - macesnov gozd sega na vzhodni strani Mihelje glave (2126 m) 
nekako do 1700—1750 m. Tu kot više v sestojih je macesen na Peci lišajast in 
slabše rasti kot so vrstniki na Raduhi. Po zunanjem videzu rastejo smreke bolje 
tudi v sestojih, v katerih dosegajo pri višini 1700 m do 12 m višine. Kar je bilo 
prevrtanih dreves, so bila tu mlajša od 50 let. Zrastla so torej po prvi svetovni 
vojni, ko se je v novi pretežno agrarni državi na Štajerskem in jugoslovanskem 
Koroškem zmanjšal stalež govedi. Najvišje smreke s storži so bile 1. 1975 do 
1700 m. Nad 1750 m so drevesa med ruševjem vse bolj starikava in kar jih je 
še nad 4 m visokih, so polomljena in lišajasta. Po M. W r a b r u (1959, 25) 
zavzema na Peci »bojni pas« združba slečja in macesna (Rhodotamneto - Rhodo-
retum laricitosum), kjer je v grmičevnatem sloju najti poleg rušja (Pinus mugo) 
še modro kosteničevje, črno kosteničevje, planinsko kosteničevje, golo vrbo, 
velelistno vrbo, pritlikavo panešpljo, jerebiko, alpski šipek, alpsko grozdičevje, 
pritlikavo brinje, navadni volčin, planinsko jelšo ali vratičje. 
T a b e l a 4. Peca, biometrični podatki 
T a b l e 4. Mt. Peca, biometrical data 
Z a p o r e d n a 
št. d r e v e s i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 
Nadmorska " ' 
višina v m 1720 1720 1750 1770 1860 1860 1880 1665 1680 1870 1940 Naklon 
zemljišča v 0 17 17 20 24 30 30 31 20 21 30 33 Ekspozicija NE NE E WSW ESE ESE ESE E ESE s s 
Vrsta (S(smreka) 
drevesa ^(macesen) 
l B(bor) 
M S B S S S M S S S S 
Višina drevesa v m 450 510 250 500 — 550 650 1350 840 135 850 Obseg debla v cm 25 40 37 66 50 44 160 90 82 62 Starost, let — 23 — 31 52 38 53 90 53 120 115 Poprečna širina 
branik v m m — 0,277 0,190 0,202 0,210 0,132 0,283 0,270 0,109 980,0 Poprečni terminalni 
prirastki v m m 24 16 25 1:1 14 12 14 15 16 11 7 
Terminalni prirastki v cm po letih, pričenši z letom 1975: 
Drevo št. 1. 24, 33, 21, 22, 24, 19, 22 
Drevo št. 2 (eden od vrhov): 5, 23, 20, 22, 17, 14, 13, 11, 22 
Drevo št. 2—3 (eden od vrhov): 5, 19, 10, 20, 35, 23, 31, 35, 30, 30, 25 36 
Drevo št. 4: 13, 15, 21, 22, 34, 27, 12, 18, 14 
Drevo št. 5: 14, 10, 9, 18, 10, 16, 3, 16, 19, 17, 20, 20 
Drevo št. 6: 5, 15, 5 
Drevo št. 7: 7, 9, 6, 8, 18, 12, 5, 14, 16, 12, 18, 20, 10, 11, 7, 11, 10, 16, 13, 10 
Drevo št. 8: 0, 10, 8, 10, 15, 6, 18, 12, 16, 20, 20, 5, 20, 15, 24 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 25 
Nad 1800 m je med ruševjem in kosteničevjem malo smrek, več pa maces-
nov. Kar je dreves na samem, so slabše rasti (tabela 4, št. 4, ki je rdeči bor, 
Pinus silvestris, št. 5, 6 in 7) kot tiste v sestojih (št. 8, 10). V višini 1860 m 
rastoča 38 let stara in 5,5 m visoka smreka (tabela 4, št. 7) je zrastla, merjeno 
od prsne višine moža, letno za 14 cm, kar je precej glede na rast med ruševjem 
in glede na zložno vzhodno pobočje Pece (21°) in glede na višino. Najvišja, 
slabe 3 m visoka smreka se na vzhodni strani gore nahaja v višini 1890 m. Blizu 
tam je v višini 1900 m 3,3 m visok macesen - viharnik. 
Na južni, toplanski strani določujejo gozdno rast strm relief, fosilna in re-
centna melišča po jarkih, tako da se morejo gozdni sestoji najvišje vzpenjati 
po vmesnih panogah s plitvo rendzino ali celo skeletno prstjo. Drevesa so znat-
no manj deformirana po vetru kot vrstniki v istih višinah na vzhodnem pobočju 
Pece. Vegetativnega razmnoževanja je zelo malo, čeprav je macesen tudi tu, 
v prisojni legi, zelo lišajast. Ob jugozahodni poti iz Doma na Mali Peci na Mi-
heljo glavo je v višini 1800 m 11 m visoka smreka, ki jo je jugozahodnik de-
formiral šele v najvišjem delu krošnje. Primera dobro rastočih dreves sta vne-
šena v tabeli 4 pod št. 11 in 12. Ob poti rastoča 13 m visoka smreka v vi-
šini 1870 m priča, da poteka termalna gozdna meja tod še precej više. Do 8 m 
visoke smreke rastejo na strmi toplanski strani do 1940 m (št. 12). Zadnje, 2 m 
visoko, a že suho drevo je med ruševjem v višini okoli 2010 m, kjer strmo po-
bočje že preide v vrhnji zložnejši svet. Pri višini 1950 dosežejo redki macesni 
še 3,5 m višine. Ostanki ruševja pa se nahajajo ob sami koti 2126 m, ki je naj-
višja na Peci. 
1. 5. Olševa (1930 m) 
Kako izrazito sleme je Olševa, se vidi iz naslednjih podatkov: v nadm. v. 
1600 m je dolgo 4 km, nad 1800 m še vedno 3,2 km in pri izohipsi 1300 m je 
široko komaj slab kilometer. Taka oblika je v pretežni meri posledica sestave 
iz apnenca v obliki ozkega pasu, s katerega prehajajo pobočja v erozijsko manj 
odporne kamnine, skrilavce in peščenjake na jugu v Podolševi in kristalaste 
ter skrilave kamnine tako imenovane koprivniške cone na severu. V ovršju 
apnenec prehaja v breče, s katerih so razsuta melišča na obe strani. Vse to je 
dalo slabo razčlenjena, a dokaj enakomerno strma pobočja, ki so najbolj udrta 
nad nekdanjo planino Olševo, nad katero je zametek krnice. Po njej je v 
wiirmski ledeni dobi prihajal ledenik in pustil morene pri planini Olševi 
( G a m s 1970). 
Olševa je meja med klimatskim območjem Celovške kotline in jezersko-
zgornjesavinjskim območjem ( G a m s 1972). Mejila je tudi Štajersko od Ko-
roške. Po njenih južnih pobočjih so pasli Solčavani pretežno ovce (po F a j g -
1 j u 1953, 152 do 400), po severnih pa Korošci, ki so imeli trajno naseljeno pla-
nino Olševo za govedo, ovce in konje ( M e d v e d 1967, 28). Se na topografski 
karti 1 : 25 000 iz leta 1936 sega na južnem pobočju pašnik navzdol do okoli 
1300 m. Više je vrisan gozd predvsem v pasovih pod Govico. Korošci so prej 
opustili pašo in na že omenjeni karti je na severni strani vrisan gozd večinoma 
do 1800—1850 m. Odtlej so nastale največje spremembe na južni strani, kjer 
so sestoji in posamična drevesa zarastla pašnik že nekaj sto metrov više. Manj 
26 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
SI. 7. Olševa, 1830 m, tik pod vrhom vzhodnega slemena na južno stran. Macesen tik 
ob skali je lepo rasel, dokler ni dosegel vrha skale, nakar mu je pričel veter, ki 
piha čez vrh slemena, deformirati in lomiti vrh. Levo nad n j im je na skali suho 
drevo in tudi druga drevesa po vrhu slemena ne morejo kvišku. V ozadju je južna 
stran Pece. Foto I. Gams 
Fig. 7. Mt. Olševa, alt i tude 1830 m, immidiatelly below the top of eastern ridge on 
its southern side. The larch-tree close to the ročk shows a fine growth until it 
reached the top of the ročk — when the wind blowing across the top of the ridge 
started deforming and damaging its top crown. To the left of there rises on the 
ročk a dead tree and also living trees on the top cannot grow up. On the background 
is the southern side of Mt. Peca. Photo I. Gams 
se je gozd razširil na vzhodni strani, k j e r še sedaj sega nekdanji gozdni pašnik 
z macesnovimi in smrekovimi sestoji do okoli 1660 m in mestoma niže. Do 15 m 
visoka drevesa pa so kot povsod na območju nekdanje in deloma sedanje paše, 
slabše rasti, krivenčasta, čeprav je najti na posameznih drevesih še do 20 cm 
dolge vršne mladike. Kar je macesna više, kaže slabšo rast kot smreke. 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 27 
SI. 8. Pogled čez isto sleme na Olševi proti zahodu, z Govico (1929 m) v ozadju. 
V ospredju je sleme na vrhu položnejše in širše in tu je rast slabša kot na strmejših 
zemljiščih. Viharniki (levo) so številni suhi. V grmovju prevladuje zelena jelša. Se-
stoji na desni strani so nekdanj i gozdni pašnik in zato je drevje še bolj starikavo 
kot bi bilo sicer na tej višini. Foto I. Gams 
Fig. 8. A view across same ridge on Mt. Olševa westwards, with Mt. Govica (1929 m) 
on the background. In the foreground the ridge on the top is less inclined and 
broader and here the growth is poorer than on the steeper slope. Numerous wind-
distorted trees are dead (left). Among the shrubs alder-trees (Alnus viridis) grow. 
The stands to the right are a former forest-pasture, therefore the trees are oldish 
than one would expect. Photo I. Gams 
Med koto 1863 m7 in Govico (1930 m) se sleme na razdaljo 1,5 km nikjer ne 
zniža pod 1820 m in nikjer ne dvigne čez 1863 m. Je eden najlepših slemenskih 
nivojev na Slovenskem. Na južni strani slemena z enakomernimi strminami 33° 
sega čez 1500—1600 m gozdni pašnik in više pašnik s sklenjeno rušo, ki ga le 
7 Na povojni topografski karti VGI 1 : 25 000 ima ta kota ime Odenični hriber, 
ki mu zahodneje sledita Gladki vrh ter Visoka peč. 
(12) G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1977 177 
28 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
ponekod ob vrhu zamenja skalnato zemljišče. Nekdanji pašnik, po katerem le 
še malo pasejo, je porastel z redkimi, više le do 1 m visokimi smrekami. Na 
vsem južnem pobočju ni nikjer ohranjena prirodna gozdna meja v značilni 
obliki. 
Na severni strani omenjenega slemena sega gozdni pašnik z drevesnimi se-
stoji macesna in smreke pod sam vrh. Med gorovjem prevladujeta jelša in brin. 
Ruševja8 je malo. Drevesa se ob vrhu hitro znižujejo, če je pobočje strmo, po-
časneje pa, če je položnejše. Dosegajo višino, ki je malo nižja od slemena. Tako 
kot valovi na razdalji 1,5 km v razmaku do 50 m sleme, tako valovi tudi višina 
drevesnih sestojev ob vrhu (gl. si. 8). 
V drobnem pa je nekaj razlik. Drevje, ki raste bolj na samem med grmov-
jem, je nižje in bolj krmežljavo kot tisto, ki raste v skupinah višjih dreves. 
Razlike v rasti lahko ugotovimo iz tabele 5, kjer sta pod št. 1 in 7 prikazani 
dve, približno v isti nadmorski višini rastoči drevesi, le da raste prvo bolj na 
samem, drugo pa v zavetrju dreves. Pri prvem primeru, smreki, znaša poprečni 
letni terminalni prirastek v zadnjih desetih letih 5,3 cm. Drugi primer, smreka 
v oddaljenosti 15 m, ima več vrhov, a raste v družbi macesnov in smrek ter je 
zrastla više v krajšem času. Na nasprotni strani slemena raste v zavetni legi 
skale na strmem rdeči bor (Pinus silvestris), katerega rast je prav tako hitra, 
čeprav ima dva vrha (št. 2 v tabeli 5). 
Kjer se na samem vrhu pojavlja ravnica z vlažno prstjo, ni podmladka dre-
ves. Kjer je vrh ožji in strmejši, so tu in tam do tričetrt metra visoke smrečice, 
ki so žive samo v prizemnem sloju, proti vrhu pa brez vej ah suhe. Pozeba ju-
nija 1975 je prizadela mladike tudi na Olševi, vendar na večjih višinah kot na 
Uršlji gori. 
Na južnem, na splošno slabo razčlenjenem pobočju, ki ima v višini nad 
1200 m poprečno strmino okoli 30°, segajo drevesni sestoji najviše tam, kjer je 
površje bolj skalnato, to je razgibano. To pa je v dolkih in drugih ulegninah, 
ki se, če so obojestranske, izražajo na vrhu v prevalu, kot je na primer vzhodno 
in zahodno od Govice. V tabeli 5 je navedeno tako drevo pod št. 9; raste na 
porastlem melišču med skalami. V podobni legi je imela panjevska smreka 
s štirimi debli (tabela 5, št. 6) na vrhu storžke, čeprav so njeni terminalni pri-
rastki majhni (po oceni med 10 in 14 cm). Nič večji niso bili na zraven rastočem 
macesnu (poprečno 12 cm v zadnjih petih letih). Pod prevalom zahodno pod 
Govico so razmeroma dobro rastoče smreke in macesni v višinah malo pod 
1900 m. Smreka (tabela 5, št. 5) ima še 15 cm dolge terminalne prirastke v zad-
njih desetih letih, zadnja dva pa sta suha. 
Govica, ki se dviguje skoraj sto metrov nad omenjenim vzhodnim sleme-
nom, ima na severni strmi strani le malce višja zadnja drevesa. Na jugovzhodni 
strani je ob stezi 39 let stara in že 7,7 m visoka vitka smreka (tabela 5, št. 9). 
Dadje proti vrhu je na južni strani sestoj smrek, od katerih je ena prikazana 
pod št. 4 v tabeli 5. 25 let staro, 4,8 m visoko, drevo je imelo v zadnjih 14 letih 
poprečno 15,7 cm dolge prirastke, čeprav je panjevec. Više je na Govici na 
južni strani čist pašnik. Najvišja dva macesna (št. 11 in 12 v tabeli 5) sta slabe 
rasti. Vegetativnega razraščanja dreves je na Olševi na splošno malo. 
8 Korošci mu pravi jo cretje, Solčavani pa bur(i)je. 
T a b e l a 5. Olševa, biometrični podatki 
T a b l e 5. Mt. Olševa, biometrical data 
Z a p o r e d n a 
št. d r e v e s i 2 3 4 3 6 7 8 9 10 l l 12 13 
Nadmorska 
višina v m 1830 1830 1840 1850 1890 1840 1915 1833 1837 1915 1890 1890 1915 
Naklon 
pobočja v 0 20 40 40 43 35 40 48 49 39 27 40 40 27 
Ekspozicija N S S SE S S N N S N WSW WSW N 
Vrsta drevesa: M S(smreka), B(bor) S B S S S S M S S M M S 
Višina 
drevesa, cm 560 215 390 480 600 550 930 880 770 410 580 600 410 
Obseg debla, cm 75 35 50 34 75 54 54 47 32 46 47 
Starost, let 63 25 40 53 48 ok. 52 39 nad 51 74 nad 
Poprečna širina 30 30 
branik, m m 0,19 0,223 0,199 0,11 0,25 0,17 0,22 0,10 0,10 
Poprečni terminalni dva vrha : 
prirastki, cm 5 18, 15 12 14 15 
Terminalni prirastki v cm po letih, pričenši z letom 1975: 
Drevo pod št. 1: 0, 10, 10, 4, 5, 5, 2, 7, 5 
Drevo pod št. 2, prvi vrh: 20, 16, 17, 21, 23, 25, 17, 16, 10 
drugi v rh : 10, 20, 15, 14, 8, 15, 8, 15, 22, 20, 15 
Drevo pod št. 3: 7, 12, 10, 17, 14 
Drevo pod št. 4: 18, 14, 5, 14, 18, 20, 10, 10, 19, 9, 8, 21 
Drevo pod št. 5: 20, 20, 9, 13, 10, 18, 18, 23, 10, 9 
30 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
Severno ovršje Govice porašča cretje, ki sega v ostankih na sam vrh. Nekaj 
deset metrov niže kote so med gostim, do 2 m in več visokim rušjem 1—3 m 
visoke redke smreke, ki pa imajo v vrhovih le še kako vejico zeleno ali pa so 
povsem suhe. Močno deformirana je tudi smreka pod št. 7 v tabeli 5. Te smreke 
in do 3 m visoki macesni - viharniki vzbujajo vtis, da odmirajo. Koliko k slabi 
rasti prispevajo nadmorska višina, položne j še pobočje in severna lega, je težko 
presoditi. Vtis je, da je v teh pogojih v nadmorski višini 1900 m približna ter-
mična meja, do katere uspevajo tu drevesa. 
Na Olševi kot tudi na drugih proučevanih gorah je videti, da zadnja leta 
niso bila ugodna za rast dreves ob gozdni meji. 
2. Vprašanje rekonstruirane klimatske gozdne meje 
Ruševje raste na vrheh najvišjih gora, na Raduhi (2062 m), na Peci (2126 m), 
na Olševi (1930 m). Ne vemo, kako širok klimaconalni pas je zavzemalo pred 
posegom človeka. Če drži S c h i c h t l o v a (1966) trditev, da je bil naravni 
subalpski grmovni pas nad gozdno mejo v Alpah in v Anatoliji širok v poprečju 
le 50 m in da ni bil sklenjen, bi sodili, da poteka prirodna klimatska meja na 
Peci okoli 2050 m in na Raduhi okoli 2000 m visoko. Združba sleča in macesna 
(Rhodotamneto - Rhodoretum laricitosum), ki so jo ugotovili M. W r a b e r 
(1959, 17) na Peci in P u n c e r , Z u p a n č i č (1970, 195) v Savinjskih Alpah, 
bi bila v tem smislu arealno pretežno sekundarna in ne prirodna združba, na-
stala po sečnji in paši. 
Glede vpliva reliefa na hitrost drevesne rasti in s tem posredno na višino 
gozdne meje lahko po opisanih opažanjih in biometričnih meritvah sodimo: 
a) Zavetna lega, kot so vse vrste reliefnih ulegnin, kot tudi lega na jasi 
med gozdom ali sestoji, pomeni vidno ugodnost za hitrejšo rast. Drevesni vrhovi, 
ki molijo ob gozdni meji čez dejavnostno mejo, ki jo predstavljajo travje, ru-
ševje ah krošnje dreves, spočasnijo svojo rast v višino in sicer čim više po 
pobočju tem prej. Človek bi v tem smislu s posekom gozda in razredčenjem 
drevja vobče bistveno poslabšal klimatske pogoje. Oči vidna je tudi slabša rast 
na gozdnih pašnikih in pašnikih, kar se ujema z ugotovitvami na Tirolskem 
( M a i r 1966) o slabši rasti gozda na svetu, zaraslem z rododendronom ali bo-
rovničevjem v višinah med 1550 in 2250 m. 
Zaradi vpliva zavetne lege se na krčevinah gozdovi zlepa ne morejo ob-
noviti z zgoščevanjem dreves, temveč s frontalnim napredovanjem gozda po 
pobočju, kar pa gre silno počasi. Potrebno bi bilo ugotoviti vlogo ruševja pri 
obnovi gozda. Iz istega razloga se zastavlja vprašanje, ali in v koliko je na 
obravnavanih gorah macesen drevo, ki bi vobče tvoril sestoj oziroma gozdove ob 
prirodni meji. Sodeč po oblikah in prirastkih večinoma slabše uspeva kot smre-
ka, čeprav v dobi vegetiranja manj podleže pozebam, kot je pokazal primer 
julija 1975. Njegova moč je tam, kjer so rastiščni pogoji lokalno omejeni, kakor 
je to v skalnatih strminah. 
b) Iz naših opažanj izhaja trditev, da rastejo drevesa tam, kjer to do-
puščajo talni pogoji, v večji strmini hitreje kot na zložnejšem površju. 
Ta zveza je bila preizkušena s kvantitativnimi metodami na Mali Kopi na 
Pohorju (1542 m), kjer smo merili smreke na profilu z vrha proti severozahodu 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i n a j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 31 
in na drugo stran proti jugo-jugozahodu. Ker so zlasti na vrhu starejše smreke 
preveč polomljene in deformirane, so bila za merjenje izbrana le mlajša, do 
6 m visoka nepolomljena drevesa. Merski podatki so v tabeli 6. Merjena dre-
vesa rastejo v sestoju, na robu ob pašniku, izjemoma na jasi v gozdu (št. 9 
v tabeli 6). Vpliv abundance na rast je tukaj vidno manjši kot na apneniških in 
višjih gorah. 2e pred leti so na Kopi nehali kositi in pasti. 
Pri desetih obravnavanih drevesih znaša korelacijski koeficient med strmi-
no pobočja in poprečno širino letnic, izmerjenih z izvrtino, + 0,814. Ker ima 
širši naklon pobočja boljši korelacijski koeficient kot lokalni naklon okoli dre-
vesa, moremo soditi, da na to korelacijo bolj vplivajo klimatski kot pedološki 
pogoji. Le-ti so pri vseh drevesih podobni: gre za ranker na periglacialnem 
grušču. To korelacijo bi sicer mogli razlagati tudi s plitvejšo in poleti sušne j šo 
ter zato toplejšo prstjo na strmini. 
Intenzivnost direktnega sončnega sevanja z nadmorsko višino ne pada, 
ampak malenkostno celo raste. Po S a u b e r e r , D i r m h i r n u (1958, 17—19 
in 44) znaša v nadmorski višini 200 m julija opoldne 1,27, v višini 2000 m pa 
1,49 cal/cm2. Malenkostno manjše je razpršeno sevanje neba (»Himmelstrahlung« 
po tem viru), ki znaša po istem avtorju julija opoldne v višini 200 m 246 
mcal/cm2/min, v višini 2000 m pa 102 mcal/cm2/min. Radiacija torej ob gornji 
gozdni meji ni bistveno slabša kot v nižini, nižje pa so, kot vemo, zračne tem-
perature, ki z višino od tal hitreje pojemajo kot v nižini. Segrevanje drevesa 
naravnost po radiaciji je torej ob gozdni meji važnejše kot po zračni temperaturi. 
T a b e l a 6. Mala Kopa, Pohorje (1524 m), zveza naklon - branice 
T a b l e 6. Mt. Velika Kopa, Pohorje (1524 m), relationschip inclination to tree ring 
Zaporedna 
št. dreves i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 
Širši 
naklon 
pobočja v 0 24 24 8 8 6 9 15 22 19 24 
Lokalni 
naklon 
zemljišča v 0 24 24 7 7 5 12 9 12 26 25 
Ekspozicija NNW NNW NNW NNW SW SW SW SW SW SW 
Višina 
dreves v cm 133 117 102 670 540 460 530 730 835 610 
Obseg debla 
v prsni v. v cm 90 64 95 54 48 50 51 47 62 46 
Radij debla 
ob izvrtini v mm 92 91 109 62 62 69 85 65 89 53 
Starost v letih 105 69 171 107 123 99 137 32 77 48 
Poprečna debelina 
branic v m m 0,88 1,32 0,64 0,58 0,51 0,70 0,62 2,01 1,15 1,11 
Višina (v cm) 
proti starosti 12,67 12,84 5,85 6,26 4,39 4,65 3,87 22,81 10,84 12,71 
32 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
Zato si moremo omenjena terenska opažanja o ugodni legi razložiti predvsem 
z zakonitostjo radiacije. 
Zal pogrešamo meritev radiacijskih razmer ob gozdni meji, za katero sta 
domnevno najvažnejša cirkumglobalno sevanje, torej tisto, ki ga sprejme nad 
zemljo dvignjeni okrogli predmet, kot so debla in veje ter kvaziglobalno sevanje, 
ki je odvisno od nagnjenosti zemljišča. Od tal odbito sevanje se veča z albedom 
in pri albedu 0,8 je opoldne enako ali celo nekoliko večje kot direktno sevanje 
( H o č e v a r , R a k o v e c 1975). Ce je vpadni kot sončnih žarkov velik, je v 
večji strmini dejavnostna meja na zemljišču nad drevesom bližja krošnji in zato 
sprejme več odbitega sevanja. Kako je to pomembno za začetek rasti, je videti 
po naslednjem opažanju na Voglu v Julijskih Alpah: ko je tla pokrival še sneg 
(ki ima velik albedo), se je pričela bukev že olistovati ob daljšem sončnem vre-
menu. 
Nadaljna ugodnost strmin je v tem, da ob ugodni sapi ali vetru niže ob 
tleh segreti zrak, ki se dviga, tako rekoč segreva višje lege na pobočju. Nadalje 
je na pobočju manj vetra kot na vrhu hriba, kjer se enako močno javlja veter 
vseh smeri. Manjša vetrovnost na pobočju pa pomeni večji gradient zračne tem-
perature. Nadalje pomeni večja vetrovnost hitrejše izgubljanje toplote iz vej in 
debla, ki jih more sevanje segreti znatno bolj kot znaša temperatura zraka.9 
Opisane temperaturne ugodnosti je lahko ugotovil vsakdo, ki je v gorah 
že kdaj iskal ugodno mesto za sončenje in ga končno našel v dnu vrtače, na 
jasi med gozdom ali sestojem in povsod tam, kjer je bilo manj vetrovno in večja 
odbita radiacija. 
Sodeč po naših biometričnih meritvah so klimatski pogoji na vršni ravnici 
na Mali Kopi in na Uršlji gori takšni kot so v strminah na Peci, Raduhi ali 
Olševi 200 do 300 m više. 
Vpliv ekspozicije pri tem ni odločilen, kar si je mogoče razlagati s tem, 
da je vegetiranje ob gozdni meji omejeno na poletne mesece, ko je manjši 
vpadni kot sončnih žarkov na severni strani v dokaj šnj i meri kompenziran 
z daljšim dnevnim sončnim sevanjem (gl. tudi K r e n n 1933, o talnih in zrač-
nih temperaturah ter radiaciji v raznih ekspozicijah na Olševi pa G a m s 1970). 
Na Mali Kopi in Olševi drevje le za spoznanje slabše raste v osojah kot v 
prisojah. 
V nakazanem smislu lahko predvidevamo, da je že primarna klimatska 
gozdna meja potekala na isti gori različno visoko glede na razlike v strmini, 
vetrovnosti in reliefni izoblikovanosti. 
Na omenjenih gorah ima ob zgornji meji gozd obliko, ki je značilna za 
sekundarno klimatsko mejo v smislu M. W r a b r a (1970, 240). Kako iz ve-
getativnih znakov na taki meji rekonstruirati primarno klimatsko mejo, ni 
raziskano. Ce k rešitvi pritegnemo naše biometrične meritve, so zaključki od-
visni od tega, kaj pojmujemo pod gozdno in kaj pod drevesno mejo, oziroma po 
čem razlikujemo drevo od grma. Po naših predvidevanjih, da ima ob gozdni 
meji smreka v gozdu ali sestoju ugodnejše pogoje za rast kot sama med ru-
ševjem, bi mogli prirodno gozdno mejo iskati tam, kjer zdaj drevo vsaj še za 
9 Podobnost z toploljubno vinsko trto je prav značilna: ob zgornji meji njenega 
uspevanja gojijo vinograde samo še na večjih strminah na višjem pobočju. Više 
uspeva brajda v zavetnih legah ob pobočnih pregibih ali ob stavbah. 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i n a j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 33 
en meter preraste okolno grmičevje oziroma dejavnostno mejo okolice. Kjer 
je na primer ruševje visoko 1—2 m, bi tam v gozdu lahko zrastla najmanj 2—3 m 
visoka drevesa. S tega gledišča bi mogli rekonstruirati prirodno klimatsko 
gozdno mejo na jugovzhodnem pobočju Raduhe med 1900 in 1990 m, na jugo-
vzhodni strani Mihelje glave na Peci med 1850 in 1900 m, na njeni južni, to-
planski strani med 1950 in 2000 m. Na planotastem ovršju Uršlje gore pa bi 
bila vetrna meja 1690 m visoko, na manj vetrovni Olševi na vrhu vzhodnega 
slemena okoli 1800 do 1850 m, na severni strani Govice okoli 1900 m, na njeni 
strmejši južni strani pa bi doseglo drevje sam vrh. 
Gornje višine bi bile bolj dokazane, če bi vedeli, koliko znašajo ob gozdni 
meji minimalni terminalni prirastki dreves določene vrste, višine in starosti, 
ne da bi drevo izgubilo regeneracijske sposobnosti za primer ugodnejših let. 
Po L o v r e n č a k u (1975) znašajo pri smreki minimalni prirastki na 4—5 m 
visokih drevesih 15 cm, po H o 1 z e r j u (1966) na Tirolskem le 8 cm. 
Za ilustracijo in ob veljavnosti vseh kritičnih pripomb, ki so med tekstom, 
so tu navedene poprečne dolžine terminalnih prirastkov na drevesih v Kara-
vankah, vnešenih v naše tabele: v višinah 1600—1700 m 19 cm, 1700—1800 m 
18,6 cm, med 1800 in 1900 m 13 cm in nad 1900 m (trije primeri) 6 cm. 
c) Ker deluje na vrhu Uršlje gore ob lokalni vetrni gozdni meji meteorolo-
ška postaja, bomo z leti dobili dragocene podatke o klimi ob zgornji gozdni 
meji. V arhivu Meteorološkega zavoda SRS v Ljubljani so bile na razpolago 
petletne vrednosti, ki jih v spodnji tabeli primerjamo z našimi biometričnimi 
podatki. Za nje so bila odbrana taka drevesa, ki niso polomljena v vrhu in ka-
terih rast v zadnjih letih zaradi lokalnih razmer ni postala vidneje počasnejša 
ali hitrejša. Od vseh izmerjenih dreves, ki jih vsebujejo tabele, jih je prišlo 
v poštev le devet. Glede na dolžino terminalnih prirastkov je bilo vsakemu dre-
vesu pripisano mesto od 1—5 (največji prirastek — prvo mesto). V rubriki »po-
prečno mesto« je srednja vrednost mest iz petih let. 
T a b e l a 7. Temperature in padavine na Uršlji gori (1700 m) 
T a b l e 7. Temperatures and precipitation on the Mt. Uršlja gora (1700 m) 
1971 1972 1973 1974 1975 
1971 
1975 
Srednja juni jska temperatura, °C 
Srednja juli jska temperatura 
Srednja avgustovska temperatura 
Vsota biotemperatur VI—VII, 0 C 
Vsota biotemperatur VI—VIII 
Mesečna vsota padavin v mm: 
juni j 
jul i j 
avgust 
Padavine VI + VII, m m 
53 178 241 210 186 174 
110 219 86 155 306 175 
122 121 73 123 185 125 
163 387 327 365 492 347 
285 518 400 488 677 474 
21,6 22,7 20,4 21,9 14,6 20,2 
2,6 2,2 2,9 2,5 4,5 
7,5 8,7 9,3 7,0 7,5 , 8,0 
11,2 10,7 9,6 10,3 10,4 10,4 
12,2 10,1 11,4 12,9 9,6 11,2 
572 573 577 529 547 564 
950 905 930 929 825 908 
VI — VIII, mm 
Poprečni terminalni prirastki, cm 
Poprečno mesto leta glede prirastkov 
34 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I . 1976 C1977) 
Očiten je samo neugodni učinek hladnega in mokrotnega poletja 1975, ko 
je bila še julija pozeba. 
V letih 1971—1975 je znašala na Uršlji gori srednja julijska temperatura 
10,44«. V istih letih je imela postaja Šmartno 17,4°, v razdobju 1931—1973 pa 
17,48°. Julijski poprečki 1971—1975 na Uršlji gori so zato verjetno blizu dolgo-
letnih poprečkov. Julijska temperatura 10,4° pa je nekoliko nižja, kot smo doslej 
predvidevali za gozdno mejo na slovenskih gorah po postajah Krvavec in Rib-
niška koča ( G a m s 1960). 
Omenjena srednja julijska temperatura Urši je gore (10,44°) daje v pri-
merjavi s Kredarico (dobe 1931—1960, F u r l a n 1963) temperaturni gradient 
0,55°/100 mm, s Šmartnim pri Slovenjgradcu 0,56° in z Ravnami na Koroškem 
0,62»/100 m. Toda v primerjavi z Ribniško kočo (1530 m, julij 12,710) dobimo gra-
dient 1,2°/100 m. Od kod te razlike? Menim, da jih večidel ne moremo pripisati 
merskim napakam in predvidevam, da je postaja Ribniška koča julija tako topla 
zaradi pobočne lege. Leži sicer v severni ekspoziciji, toda pri taki ekspoziciji 
je julija ob dveh terminskih meritvah, ob 7 in 21h, topleje kot v južni ekspozi-
ciji, kaj šele na vrhu. 
Verjetno bodo direktne klimatske vplive ob zgornji gozdni meji najbolje 
osvetlila merjenja radiacije in z njo zvezane temperature skorje na drevesih, 
ki so bila doslej v svetu fragmentarna (prim. K r e n n 1933; G e i g e r 1966, 
369—391). 
č) V sklopu elementov, katerih učinke smo doslej združevali s pojmom 
gorska kontinentalnost ali vpliv gorskih gmot, je po nakazanem pojmovanju 
med dejavniki, ki določajo višino gozdne meje, v ospredju razmerje med kva-
ziglobalnim in cirkumglobalnim sevanjem ter temperaturnim gradientom v pri-
zemnem zračnem sloju, na katerega bistveno vpliva stopnja vetrovnosti. Na to 
razmerje prvenstveno vplivata naklon zemljišča in višina pobočja pod gozdno 
mejo in nad njo. Zato so kopasta ovršja nižjih hribov posebno neugodna in 
imajo nizko gozdno mejo. Po nekdanjih požariščih, posekah in pašnikih se je 
tod gozd počasneje obnavljal, kar je na sosednjem avstrijskem Koroškem pri-
klicalo poseben termin (»Gipfelkahlheit«; S c h a r f e t t e r 1911). Da sama 
gorska masivnost nima neposrednega vpliva, dokazuje najmasivnejše slovensko 
planotasto gorovje, nerazčlenjeni kras Notranjske in zahodne Dolenjske, kjer 
so zgornje meje uspevanja kultur in gozda nizke. 
Iz opisanih drobnih opažanj je narejena shema (risba 3) o vplivu zračne 
cirkulacije na gozdno mejo na osamljeni gori in v dolinastem gorovju. Ob po-
letnem sončnem vremenu nastane na senčni strani gore hladnejši zrak kot na 
sončni, seveda v istih višinah. Zato piha hladnejši zrak proste atmosfere čez 
vrh nad sončno pobočje, kjer ga konvekcija ob tleh segretega zraka pritegne 
k dvigovanju. Ob višku poletja je zjutraj in zvečer toplejša severna ekspozicija, 
ostali del dneva pa južna. Na vrhu je zato le redko brezvetrje, hladnejša sapa 
pa zavira rast gozdnega drevja. Kadar pa vlada višje v ozračju rahel veter s 
trenutno osončene strani gore, prihaja do mešanja neenako segretih zračnih 
gmot na samem vrhu. Te temperaturne razlike je najbolje čutiti na najdaljšem 
Po F u r 1 a n u (1965, 113) znaša srednja julijska temperatura Ribniške koče 
za dobo 1930—1930 13,9°, po Zveznem hidrometeorološkem zavodu v Beogradu pa 
12,7° C. 
I v a n G a m s , o z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 35 
SI. 9. Dolgo vzhodno sleme Olševe (1820—1862), gledano proti vzhodu. Na južnem, 
desnem pobočju zaraščajo pašnik mlade smrečice. Na severni strani slemena segajo 
macesnovi in smrekovi sestoji više ob višjem slemenu a s krošnjo ne presežejo 
višine vrha. Na samem vrhu uspeva le grmičevje in kar je pognalo dreves, se posu-
šijo, predno dosežejo en meter. Foto I. Gams 
Fig. 9. The long eastern ridge of Mt. Olševa (altitude 1820—62 m), as seen towards 
the east. On the southern, r ight-hand slope the pasture is becoming overgrown with 
young spruce-trees. On the northern side of the ridge stands of larch and spruce 
trees extend higher up at the higher section of the ridge — yet their crowns nowhere 
rise beyond the alti tude of the top. At the very top only shrubbery is to found, 
and those trees that started to grow died before reaching a height of 1 metre. 
Photo I. Gams 
slemenu — na Olševi, ki ima tudi najbolj očitno tako vetrovno mejo na vzhod-
nem slemenu (glej si. 9 z Olševe). 
V masivnem gorovju se v dolinah ob sončnem vremenu izoblikujejo za-
ključeni vetrovni krogi ( B l i i t h g e n 1964). Višji osrednji vrhovi z intenzivnej-
šo konvekcijo pritegnejo hladnejše zračne gmote iz proste atmosfere istih višin, 
Osamljena gora - Isolated mountain Masivno gorovje - Massive mountain system 
1. Julij. 12" 
1.,hJuly, 12h 
IJulIJ, 12h 
l.,hjuly.12' 
Osamljena gora - Isolated mountain 
1. julij. 7h. 17h 
1 july, 7h. T7h 
Masivno gorovje - Massive mountain system 
SHEMA ZRAČNE CIRKULACIJE IN VIŠINA GOZDNE MEJE 
SHEME OF AIR CIRCULATION AND HEIGHT OF FOREST LINE 
A topel zrak - warm air 
Risba — Graph 3 
I v a n G a m s , o z g o r n j i g o z d n i m e j i na j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 3 7 
ki so hladnejše. Ti vetrovi na robnih nižjih gorah onemogočajo višjo gozdno 
mejo. Dvigajoči se toplejši zrak nadomešča zrak, ki se greza in adiabatsko se-
greva. K razlikam prispevajo seveda tudi obilnejše padavine in z njimi zve-
zana toplotna izguba zaradi večjega izhlapevanja, večja oblačnost in zato manjša 
radiacija kot je to v osredju masivnejših gorovij. 
d) V tej razpravi nanizane teze o vplivu bližine tako imenovane dejaviio-
stne meje v zavetrni legi za rast drevja ob gozdni meji se nanašajo tudi na 
najustreznejšo metodo gozdnogojitvenih ukrepov za obnovo gozda med sedanjo 
sekundarno in zaželeno potencialno gozdno mejo. Kaže, da je nauspešnejša me-
toda gosto sajenje smrečic, ki v medsebojnem zavetju lepše uspevajo. 
2e omenjeni pas med prirodno gozdno mejo in sedanjim gozdom bi moral 
biti deležen posebne gozdarske nege, ker se tu gozd sam dolga stoletja ne bi 
mogel obnoviti. Je pa tam nujno potreben, ne toliko zaradi neposrednega izko-
riščanja lesa kot za zavarovanje nižjega pobočja pred snežnimi plazovi in ero-
zijo, za varstvo narave in naravnega okolja za divjad ter za estetsko pokrajin-
ske vrednote. 
Dodatek 
Pred oddajo elaborata v tisk lahko — jeseni 1976 — dodam opažanja o rasti 
drevja na gozdni meji na Uršlji gori in na Pohorju v poletju 1976, ki je bilo 
skraja izredno toplo in suho, tako da je imelo storže več smrek ob gozdni meji. 
Na vseh opazovalnih mestih so bili terminalni prirastki leta 1976 daljši kot 
leta 1975, razlike pa niso bile enake. Na sevemi, skalnati in sušni strani Uršlje 
gore, kjer drevesca lani niso pozebla, so po meritvah 3. avgusta 1976 znašali 
poprečni lanski prirastki 10,2 cm, letošnji pa 12,5 cm (123 %, če je leto 1975 
100%). Na položnem severovzhodnem in vzhodnem ovršju je imelo šest, po-
prečno 1,4 m visokih, lani nepozeblih smrečic na vršnem pašniku, lani poprečni 
terminalni prirast 8 cm, letos pa 17,8 cm (223'%). Na jugovzhodnem, južnem in 
jugozahodnem zložnejšem ovršju so lani pozebli domala vsi vrhovi posamič ah 
v šopih rastočih smrečic in pozeble mladike poleti 1976 niso pognale. Poganjki 
so bili le pri tistih nižjih vejicah, ki lani niso pozeble. Te smrečice so poleti 
1976 zrasle le v širino in nič v višino. Niže ob gozdni meji so lani mladike 
pozeble le na samem vrhu drevesca in zato je bila rast poleti 1976 ne samo v 
širino, ampak delno tudi v višino, ker so stranski vrhovi v grmasti obliki do-
segli glavnega. Poprečno 2,8 m visoke smrečice ob gozdni meji so imele lanske 
terminalne prirastke dolge poprečno 10 cm, letošnje pa 15 cm (150%). Dober 
prirast je kazalo avgusta 1976 tudi 1,3 m visoko drevesce rdečega bora (Pinus 
silvestris), ki raste nedaleč južno od planinskega doma in ki lani ni pozebel. 
Skratka, na Uršlji gori je bilo letošnje povečanje terminalnih prirastkov 
glede na lansko leto najmanjše na skalnati in sušni severni strani, kjer je na 
apnencu le malo skeletne prsti. Iz tega opažanja je nastala domneva, da je tu 
ugodne učinke toplega vremena zavirala suša, ki je manj prizadela tisto ovršje, 
kjer je debelejša peščena do ilovnata rjavica ali rjava rendzina. 
Da bi preverili to domnevno, sem potem, ko sem opazil izredne terminalne 
prirastke poleti 1976 na ravnem Velikem Cmem vrhu na Pohorju (1542 m) na 
mokrotnih šotnih tleh, izmeril lanske in letošnje terminalne prirastke smrečic 
38 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977> 
še na domala ravnem ovršju Rogle (1517 m), kjer rastejo okoli razglednika 
smreke na prav takem mokrotnem zemljišču, ki mu suša ne škodi. Pri vseh 
meritvah na Pohorju sem izbiral le posamič na jasi stoječe smrečice, kjer je 
vpliv okolice manjši in vpliv lokalnih rastiščnih pogojev in klime bolj v 
ospredju. Sedem, poprečno 3,1 m visokih smrečic je lani zrastlo v višino za 
6,96 cm, letos (merjenje 19. avgusta 1976) pa za 16,29 cm (povečanje za 236 %). 
Zvezo med talnimi razmerami in ekspozicijo oziroma klimo ter terminalnim 
prirastkom sem preverjal še na Mali Kopi (1526 m, 9. oktobra 1976) približno 
na istem profilu kot leto poprej (glej tabelo 6). Istih dreves nisem mogel pre-
meriti zlasti zato, ker je manjši požar na vrhu prizadel več smrek. Na desetih, 
poprečno 3,1 m visokih smrečicah na severni strani na strminah 20° do 26° 
je znašal lanski terminalni prirast poprečno 13,4 cm, letošnji pa 22,2 cm (166 %). 
Na prisojni, jugozahodni, le malo zložnejši strani je dvanajst izmerjenih smrečic 
iste poprečne višine lani zraslo v višino za 13,4 cm, letos pa za 19,25 cm (143'%). 
Kot povedano, so na obeh straneh vrha talne razmere dokaj enake, le da so 
bile na prisojnem pobočju prsti letos bolj sušne. 
Prirastki in klimatski podatki na Uršlji gori in Pohorju so primerjani v 
tabeli 8. 
Najožja korelacija obstoji med vremenom v prvih dveh poletnih mesecih, 
ki sta bila 1975 dokaj namočena a zmerno topla, leta 1976 pa izredno topla 
in sušna. Avgust očitno ne vpliva več na dolžino prirastkov. Nadpoprečne tem-
perature so v vseh legah omogočile nadpoprečne terminalne prirastke. Sončno 
T a b e l a 8. Vreme in terminalni prirastki poleti 1975 in 1976 na Uršlji gori in na Pohorju 
T a b l e 8. Weather and terminal branchlets in summer 1975 and 1976 on Mt. Uršlja gora 
and Pohorje 
1975 1976 1976 <>/o (1975 = 100 %>) 
Vsota biotemperatur, °C juni j 225 291 129 
jul i j 325 353 109 
avgust 297 223 75 
juni j + jul i j 550 644 117 
jun i j + jul i j + avgust 847 867 102 
Mesečne vsote padavin, m m juni j 186 72 38 
jul i j 306 124 40 
avgust 185 161 87 
juni j + juli j 492 196 40 
juni j -J- jul i j + avgust 676 357 53 
Povečanje terminalnih prirastkov: 
Uršlja gora, severna stran, prirastki, cm 10,2 12,5 123 
E, NE, ovršje 10 15 150 
Pohorje: Rogla, ravno ovršje 6,7 16,3 326 
Mala Kopa, osoje 13,4 22,2 166 
prisoje 13,4 19,25 143 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i n a j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 39 
vreme pa je bolj zavrlo terminalne prirastke na sušnejših tleh, ki so na severni, 
skalnati strani Uršlje gore in v prisojah na Mali Kopi, zelo ugodno pa je 
vplivalo na rast na ravnih mokrotnih tleh na vrhu Pohorja (primer Rogle). 
Skratka, višje temperature so v vseh naših primerih pozitivno vplivale na 
hitrejšo rast smrek v višino. Sodeč po izmerjenih primerih na Uršlji je imel 
precejšnjo prirast tudi macesen in verjetno še druga drevesa. Toda pozitivne 
vplive so na sušnih zemljiščih zmanjšale pičle padavine. Z drugimi besedami, 
klimatski pogoji različno vplivajo na rast dreves v različnih pogojih ob gozdni 
meji. 
Primerjava leta 1975 na Uršlji gori pozeblih smrečic in letošnjega pri-
rastka izpričuje, da je pozeba močan dejavnik za nastajanje oblike najvišje sto-
ječih dreves in za razmerje med smreko in macesnom, ki domnevno manj pod-
lega pozebam. Pozebe mestoma povsem izničijo ugoden vpliv ostalih klimatskih 
faktorjev. Vpliv pozeb na rast ob gozdni meji, ki ga literatura premalo upo-
števa, je vreden nadaljnjega raziskovanja. 
V temperaturno in padavinsko dokaj poprečnem ranem poletju 1975 so 
merjene smrečice zrasle na južnem in severnem pobočju Male Kope poprečno 
za 13,4 cm, v približno istih višinah na ravnem mokrotnem zemljišču na Rogli 
pa za 6,8 cm. To je manj kot so zrasle smreke v višino na poldrug sto metrov 
višjem pobočju Uršlje gore. V izredno toplem poletju 1976 so bile razlike 
manjše. Tudi iz teh podatkov se vidi klimatska neugodnost zemljišča na vlažnih 
in hladnih platojih in zložnejših zemljiščih vobče kot pa na strminah. Do po-
dobnih zaključkov je privedla študija o poljščinah ob gornji meji agrarne na-
selitve (glej M e d v e d , G a m s , Ojstrica nad Dravogradom. Geografski vest-
nik 40, 1968). 
Iz istih razlogov na višjih srednjegorskih kraških ravnikih v Sloveniji, na 
primer na Pokljuki in Mežaklji, lahko smreka prevladuje nad listavci, ki pre-
vladujejo na pobočjih enakih višin na sosednjih gorovjih. 
LITERATURA 
B 1 ii t h g e n , J., 1964, Allgemeine Klimageographie. Berlin. 
F a j g e 1 j , V., 1953, Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Geografski vestnik 
25. Ljubl jana. 
F u r l a n , D., 1948—1949, Vprašanje gozdne meje na Pohorju. Geografski vestnik 
20—21. Ljubl jana. 
F u r l a n , D., 1964, Temperature v Sloveniji. Dela 4. razr. SAZU 15. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1959, Pohorsko Podravje, razvoj kul turne pokrajine. Dela 4. razr. SAZU 
9. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1960, O višinski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih 
gorah. Geografski vestnik 32. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1970, Geomorfološke in klimatske razmere v Jugovzhodni Koroški, Ju-
govzhodna Koroška. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1972, Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski ob-
zornik 19/1. Ljubljana. . 
G e i g e r , R., 1966, The Climate near the Ground. Cambridge, Massachussets. 
H o č e v a r , A., J. R a k o v e c , 1975, Komponente sončnega sevanja na hribu pra-
vilne oblike ob jasnem vremenu. Razprave Društva meteorologov Slovenije 18. 
Ljubl jana. 
40 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
H o 1 z e r , K., 1966, Das Wachstum des Baumes in seiner Anpassung an zunehmende 
Seehohe. Okologie der alpinen Waldgrenze. Symposium 29.—31. III. 1966. Mitt. 
d. Forstlichen Bundes-Versuchanstalt Wien 75 (1976). Wien. 
K r e n n , K., 1933, Die Bestrahlungsverhaltnisse stehender und liegender Stamme. 
Abhandl. F. u. Jagdz. 51. Wien. 
L o v r e n č a k , F., 1975, Zgornja gozdna meja v Kamniških ali Savinjskih Alpah. 
Disertacija. Tipkopis. Knjižnica PZE za geografijo FF. Ljubl jana . 
M a i r , N., 1966, Leistung und Funktion der Baume an der Waldgrenze. Okologie 
der alpinen Waldgrenze. Mitt. Forst. Bundesversuchanstalt 75 (1967). Wien. 
M a r e k , R., 1910, Waldgrenzstudien in den Osterreichischen Alpen. Pet. Mitt., 
Erganzugsheft. 168. Gotha. 
M e d v e d , J., 1967, Mežiška dolina. Socialnogeografski razvoj v zadnjih sto letih. 
Ljubl jana. 
M e 1 i k , A., 1963, Slovenija, I. del. Ljubl jana . 
M e 1 i k , A., 1954, Slovenski alpski svet. Ljubl jana . 
M e z e , D., 1966, Gornja Savinjska dolina. Dela 4. razr. SAZU 20. Ljubl jana. 
P 1 e s n i k , P., 1971, Horna hranica lesu. Slovenska akademia ved. Bratislava. 
P l e s n i k , P., 1972, A contribution to the question of the geographical character 
of European High Mountains. Geograficky časopis 24/2. Bratislava. 
P l e s n i k , P., 1975, Hlavne činitele prietorevej diferenciacie vegetacie na Slo-
vensku. Geograficky časopis 27/1. Bratislava. 
P u n c e r , I., M., Z u p a n č i č , 1970, Vergleich der Vegetationnsgrenzen bzw. der 
Vegetationsprofile in verschiedenen Gebigssystemen auf Karbonat- und Silikat-
unterlage in Slowenien. Mittl. Ostalp.-din. Ges. f. Vegetkde., B. 11. Obergurgel-
Innsbruck. 
S a u b e r e r F., I. D i r m h i r n , 1958, Das Strahlungsklima. Klimatographie von 
Osterreich, B. 2, 1. L. Wien. 
S c h a r f e t t e r , R., 1911, Die Vegetationsverhaltnisse von Villach in Karnten. 
Vorarbeit zu einer planzen-geogr. Kar te Osterreich, VII. Abh. d. Zool. bot. Ges. 
Wien, B. VI. Wien. 
S c h i c h 11, H. M., 1966, Die Physiognomie der potentielen natiirlichen Waldgrenze 
und Folgerungen fiir die Prais der Aufforstung in der Subalpiner Stufe. Mitt. 
d. Forstlichen Bundesanstalt Wien. Okologie der Alpinen Waldgrenze. Symposium 
in Innsbruck, 1966. Wien. 
S e r c e 1 j , A., 1965, Paleofloristično raziskovanje v Triglavskem pogorju. Razprave 
4. razr. SAZU 8. Ljubl jana. 
S i n i k , N., N. P l e š k o , 1967, Sekularne vari jaci je klimatskih elemenata u primje-
ni na atlas klime SFRJ. Zbornik radova povodom proslave 20 godine rada i raz-
voja hidrometeorološke službe Jugoslavije 1947—1967. Beograd. 
W r a b e r , M., 1959, Tipološka razčlenitev gozdne vegetacije gornje Mežiške doline. 
Tipkopis, knjižnica Biološkega inštituta J. Hadžija, SAZU. Ljubl jana. 
W r a b e r , M., 1961, Gozdne fitocenoze Zgornjega Pomežja. Tipkopis. Knjižnica Bio-
loškega inštituta J. Hadžija, SAZU. Ljubl jana. 
W r a b e r , M., 1963, Gozdna združba smreke in gozdne bekice v slovenskih vzhod-
nih Alpah (Luzulo silvaticee - Piceetum Wraber 1953). Razprave 4, razr. SAZU 7. 
Ljubl jana. 
W r a b e r , M., 1970, Die obere Wald- und Baumgrenze in den Slowenischen Hochge-
birgen in okologischer Betrachtung. Mittl. Ostalp.-din. Gesellschaft f. Vegetkde. 
B. 11. Obergurgel - Innsbruck. 
I v a n G a m s , O z g o r n j i g o z d n i m e j i n a j u g o v z h o d n e m K o r o š k e m 41 
ON THE TIMBERLINE IN THE SOUTHEASTERN CARINTHIA 
(NE SLOVENIA, YUGOSLAVIA) 
S u m m a r y 
The article studies the mountains in the Yugoslav par t of Carinthia, mainly 
in the drainage basin of the river Meža appartaining to the Karawanken and to the 
(Kamnik) Savinja Alps. These are the eastermost high mountains in Slovenia pear-
ching above timberline. They have the form of isolated limestone peak (Mt. Uršlja 
gora, 1700 m), mountain ridge built in andesyte (Kamen, 1684 m), narrow limestone 
ridge (Olševa, 1930 m), or limestone ridge — to leveled mountain (Raduha, 2062 m, 
Peca, 2126 m). So far the timberline has been examined by M a r e k (1910), on the 
Mt. Pohor je by F u r l a n (1948—1949) and M. W r a b e r (1963), on Raduha and 
Kamen by F a j g e 1 j (1953), on the whole area by M e 1 i k (1954) and partially by 
G a m s (1959). According to them an increase of t imberline for 200 m from Mt. 
Pohorje (nearly 1600 m) to 32 km distant Mt. Peca (1800 m) occurs. This increase com-
monly found in the Alps in Slovenia and elswhere has so far been explained as 
»effect of mountain mass« (»Massenerhebung«) or with »mountain continentality« (in 
sense of P 1 e s n i k 1970). In our area, howerer, this explanation is of doubtful 
value since the lower t imberline occurs on the most broader mountains (Pohorje) and 
the amount of the yearly precipitation is nearly the same (1300—1400 mm). 
In no instance in the mountains mentioned above does the pr imary timberline 
with its significant phenomena (s. P 1 e s n i k 1971; L o v r e n č a k 1975) occurs. The 
skrubs like Pinus mugo, which reaches up to the highest peaks and occupies a 200 to 
400 m wide belt show with their single standing larches and spruce trees and stands 
of trees, the zone of degradation of forest. This was effected in the past centuries 
through pastures described in the article. 
The reconstruction of the pr imary or potential t imberline is done by means 
of biometric measurements of the trees given for the mountains in tables 1—5. The 
data comprise inclination and exposition of the slope, tree heights, seize of t runk in 
the height of 1,5 m, annual height growth (terminal branchlet or canopy shoots) on 
the 3—5 m high trees, age established by boring with Presstler's borer. Three main 
results f rom these data are basic for the reconstruction of the potential timberline: 
1. On the steep slope above 1600—1700 m of altitude (and lower on the level 
ground) the terminal branchlets and thickness of the annual rings are diminshing 
with the heights above the top of the surrounding vegetation. The role of the vicinity 
of the so called »climatic active zone« (in German »Tatigkeitsgrenze« in sence of 
B l u t h g e n 1964) is evident. 
2. In the wind sheltering places, it is between the higher trees or in relief de-
pressions such as dolines the tree growth is faster than in the places exposed to wind. 
The existance of the considerable higher tree line above pr imary timberline is thus 
in question (see also S c h i e c h 11 1966). 
3. Terminal branchlets and tree growth stand in positive correlation to the in-
clination of slope (in the čase of Mt. Mala Kopa, 1542 m, diagram no 6 and sketch 1, 
the correlation coefficient equals + 0,814). 
The facts established above are according to the author an effect of the high 
mountain šolar radiation balance with more and more important role of reflected 
radiation f rom neighbouring vegetation (classified as quasiglobal and circumglobal 
42 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
radiation by H o č e v a r , R a k o v e c 1970), and with greater temperature gradient 
in near ground air which is mostly controled by air movement. Single standing trees 
with their tops 1—2 m above the neighbouring bushes or gras could in this view 
better thrive in the shelter of dense stands and are therefore demostrating the heights 
of the potential timberline. This was naturally lower on the gently sloping lower 
mountains (like Pohorje) than on the steeper slopes of higher mountains. In this sense 
the reconstructed timberline on the top level of the Mt. Uršlja gora is in the altitude 
of 1690 m, on the gently sloping southeastern Raduha and eastern Peca and on the 
northern top of Govica (Mt. Olševa) it runs between 1800 and 1900 m, but up to 2000 m 
on the steeper southern side of Mt. Peca. 
The cultivation of trees in close stands gives the best conditions for claimed 
reforestation of the degraded forests between the secondary and primary timberline 
which is the primaordinary silviculture method also according to M a i r (1966). 
Some meteorological data f rom the meteorological station on the top of Mt. 
Uršlja gora (1696' m) where the wind shaped timberline occurs are given in the 
table No. 8. The mean July temperature of 10,44° is lower than it was believed 
earlier for t imberline in Slovenia ( G a m s 1960), calculated on the basis of the other 
Slovene stations near of the timberline. They are situated on the mountain slopes 
and therefore warmer in summer. 
In addition in the table 8 are given the terminal branchlets of spruce and the 
weather in the summer 1975 and 1976 on the Mts. Uršlja gora and Pohorje. The ter-
minal branchlets on flat and moist ground on the top of Mt. Pohor je (altitude 1517 to 
1542) are shorter than on the steep and 160 m higher slopes of Mt. Uršl ja gora or 
in the same altitude on the slope of Pohorje. The extreme hot and arid monthes 
June and July 1976 have shown greater positive effect on three growth on the moist 
flat ground than on the dryer slopes. Temperature and precipitation have obviously 
a different effect within different ground conditions. 
K A Z A L O 
Uvod 155 (5) 
Terminologija in tehnika terenskega dela 156 (6) 
1. Polpreteklo in sedanje s tanje 158 (8) 
1. 1. Urši j a gora (1700 m) 158 (8) 
1. 2. Sleme Smrekovec (1577 m) — Kamen (1684 m) — Travnik (1637 m) 163 (13) 
1. 3. Raduha (2062 m) 165 (15) 
1. 4. Peca (2126 m) 172 (22) 
1. 5. Olševa (1930 m) 175 (25) 
2. Vprašanje rekonstruirane klimatske gozdne meje 180 (30) 
Dodatek 187 (37) 
Literatura 189 (39) 
On the Timberline in the Southeastern Carinthia (NE Slovenia, Yugoslavia) 
(Summary) 191 (41)