Listek.
763
uspešno trebil novovernike. Vender iztrebili in razgnali jih niso bili povse ni njegovi nasledniki, dokler se niso v prvih desetletjih 17. veka ustanovili jezuvitje v Trsti.                                                                              L. Ž vab.
LISTEK,
Fran Levstik, -j- Kakor naznanja bralcem »Ljubljanskega Zvona« na prvi strani denašnjega lista natisneni smrtni list, umrl je dne" 16. novembra t. 1. ob 9. uri dopoludne v Ljubljani v_ tistih prostorih, kjer je bival veliki naš Preširen pred svojo preselitvijo v Kranj, po^ triletnem bolehanji in p,q hudi smrtni borbi, zadnje čase trpeč grozne muke, lepo spravljen z Bogom in svetom, slavni naš Levstik, prvdk pesnikov in jezikoslovcev slovenskih. Mož izredne samostvbrne pesniške nadarjenosti in žive domišljije, neupoglivega značaja in plemenitega srca, ogromne učenosti in krepkega duhž, poln neusahljivega humorja in pereče satire, s.§b; in drugim oster sodnik in neizprosen kritik, poleg Preširna največji pesnik, poleg Miklošiča najizvrstnejši jezikoslovec naš, ustvaril je Levstik v pes- , ništvu in pripovedni književnosti toliko nedosežnih umotvorov, da je ž njimi, kakor tudi | z jezikoslovnimi in kritičnimi spisi svojimi, v mnogih ozirih greosnoval pesništvo, pesniško tehniko in pisavo našo.
Res je sicer, da nžrod naš pesnika Levstika ne pozna" tako dobro, kakor Stritarju ali marsikoga drugega in da ga ve" prav ocenjevati v tem oziru samo tesno kolo prijateljev njegovih, na katere z brezozirno grajo ni menj vplival, nego li z brezkrajno prijateljsko požrtvovalnostjo svojo; a to se di razlagati iz tega, ker se je Levstik pri pesmih svojih zadnja leta v »Vrtci« in »Zvonu« skrival pod najraznovrstnejša znamenja in imena ter od leta 1860. nobene pesmi (razven »Lesnik« leta 1870.) ni priobčil s podpisom svojim, tako n. pr. podpisaval se je v Stritarjevem »Zvonu« I.: Kamenski, Ra-dovan, Borislav, M—c, N. O., K-—s., A. Z., M. P. in v »Ljubljanskem Zvonu« : Stanislav, Branislav, Molčislav, Podlomski, Premrl, Kovač, Malej, Sekač, S6mrak, Razpotnik; v »Vrtci« je imel pa do malega v vsakem listu drugo ime. Splošen pregled o njegovem pesniškem delovanji bode možen šele tedaj, ko se zbrane izdadd pesmi njegove. — V vsem pisateljevanji svojem se je ravnal po  svojih besedah:
»A kadar se oglasiti velja, Odprl na stežaj vse duri srca, Zavpij, da vsa ušesa bodo polne, Če tudi se nate vesoljni svet kolne.«
Resnične so- besede, katere prof. Marn piše o njem : »Bil je Fr. Levstik pesnik pa jezikoslovec, katera sta se velikrat borila v njem, in on sam, reči se sme", živel je v vednih borbah in v hudih borbah končal življenje.«
Pogreb, dostojen takšnega velikega pisatelja, oskrbelo mu je  »Slovensko   pisateljsko društvo«,  katero se hoče pobriniti   tudi za to,  da se pokojniku   postavi na grob   kamenit spomenik.   V ta namen priredi  omenjeno društvo javno predavanje o življenji in delovanji pokojnikovem in takrat bode tudi   našemu listu prilike, kaj   več izpregovoriti   o Levstiku <*n ter  oceniti književne   zasluge njegove.    Za danes omenjamo le še to,   da se,  hvala Bogii, ni potrdila govorica,  da je pokojnik pred smrtjo sežgal pesmi svoje.   Našli so jih mnogo   , v  ostalini   njegovi,   dokaj   še   ne   natisnenih,    in za to,   da se je   ostalina   njegova lepo ohranila   in   uredila,   moramo   največjo   hvalo   vedeti   gospodu   Emilu   Guttmanu,   c.  kr.   ; finančne prokurature adjunktu, ki je bil zadnje mesece   poleg č. g. župnika patra Kalista    • Med iča pokojniku iskren prijatelj in mračni;duši njegovi veren tolažnik.
764
Listek.
Kita na grob Levstiku.
Kjer zigrava s konjcem Arabec ogorel              Zrušil se slovenstva steber je mogočen,
In razpenja mu Arabka šator bel,                      Zrušil v grob se  najzvestejšl je Sloven,
Oj, od tam priplul je ondan črni orel,             Padel pesnik diven,   poštenjak   odločen,
Črni orel  — smrti bele črni sel.   .  .  .               Mrtev ljubljen brat je naš  -  značaj jeklen !
In uzrlo ga je tožno jutro rano,                         Z nežnimi je glasi jedro trdo  družil,
Odgrnivši teme nočne žalni prt:                         Veselil Slovenom in blažil srce,
Ko obkrožil trikrat belo je Ljubljano,               Govor nam je likal, znanosti le služil,
Na perotih, oh,   nesoč — turobno smrt. . .      Uke svoje z deli moškimi ki-epe".  . .  .
Le razplakaj, jutro,   žalostno si lice,                   Rabil mehko deblo je slovenske lipe,
S tabo jadno bode plakal  mnog zemljan:        Kakor rabi trdi marmor vešč kipar,
Starci, mladci in z ženicami   device,                   Stvarjal z bistrim umom  vekovite kipe,
V rodu in med brati, kjer naš golk je znan.      Stavil spomenik  si v nas je za vsekdar!
Počila je struna na slovenski liri,                       Naj  si kruti moči sile je ognjene
Počilo je trudno pevčevo srce",                            Sladke pesni mu predal klevetni krik:
Usehnili so nesmrtnih pesnij viri,                       Dokler se glasila pesen bo Kamene,
Usehnilo je ljubezni vse morje.  .  .  .                 Med Sloveni bo slavil ga — levji stik!
Miloš Kosan,
»Die   osterreichisch-ungarische Monarchie   in Wort   und   Bild.«    Bralcem
»Ljubljanskega Zvona« je znano, da je presvetli naš cesarjevič Rudolf zasnoval preime-nitno literarno in umetnostno podjetje, izdavanje ogromne knjige »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«, kateri je namen, verno in točno opisati našo monarhijo in vse narode, ki prebivajo v nji, v lepi besedi in umetnostno krasnih in dovršenih slikah. V zvezku, ki se zdaj pripravlja za natisek, pride na vrsto Vojvodina Koroška in Kranjska in poknežena grofija Goriška in Gradiska. Da opišejo Kranjsko^ povabil je cesarjevič Rudolf, osemnajst sotruclnikov in dotični oddelek bode obsezal naslednje razpi'ave : I. Kai^akteristične zemljepisne slike dežele Kranjske (2 poli), pisatelja: Peter pl. Kadics in Amand baron Schweiger-Lerchenfeld. — 2. Kras in pojavi na njem (ipolo), pisatelj: Fran Kraus. — 3. Prazgodovina Kranjske in nje zgodovina za Rimljauov (pol pole), pisatelj Kari Deschmann. — 4. Zgodovina Kranjske od ljudskega preseljevanja do sedanjega časa (t polo), pisatelj Fran Leveč. — 5. Narodopis Kranjske, in sicer: a) narodno življenje Slovencev (2 poli), pisatelj prof. V. Urbas v Trstu; bj slovenske narodne pesmi, pravljice in pripovedi ('/4 pole), pisatelj prof. Ivan Scheinigg v Celovci; c) gradovi, gradbe selišč in tipi kmetskih hiš ('/2 pole), pisatelj prof. Ivan Franke v Kranji; d) Ko-čevarji (i polo), pisatelj prof. Julij Schroer na Dunaji. — 6. Arhitektura, slikarstvo in plastika, in sicer: a) spomeniki iz srednjega veka (3/t pole), pisatelj prof. Ivan Franke v Kranji; b) renesanca in novi vek (3/4 pole), pisatelj spiritual Ivan Flis. — 7. Muzika ('/4 pole), pisatelj c. kr. vladni svetovalec dr. Frid. Keesbachcr. — 8. Književnost, in sicer: aj slovenska književnost (1 polo), pisatelj prof. dr. Gregor Krek v Gradci; b) nemška književnost ('/4 pole), pisatelj prof. Eduard Samhaber. — 9. Narodno-gospodarsko življenje (i polo), in sicer: a) poljedelstvo in gozdarstvo, pisatelj tajnik Gustav Pire; b) rudarstvo in plavžarstvo, pisatelj c. kr. rudniški nadsvetovalec Ivan Novak; c) industrija, trgovina in promet, pisatelj ces. svetovalec Ivan Mimik; d) hišna industrija in mali obrt, pisatelj c. kr. obrtni nadzornik dr. Valentin Pogačnik v Gradci. — Slovenski jezik in   njega   razvoj   po   vseh   slovenskih   pokrajinah   opiše   direktor   Jos.   Suman  in dotični