Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertuje Jos. Levičnik, učenik. Motto : nČlovek se uči (Dalje.)Dokler živi." Narodska prislovica. Ker sem s svojim popisom ravno pri gospodarstveni stroki, povabim častite g. g. sobrate in bralce, naj se potrudijo v duhu z manoj tudi še v sgrado, kjer je bilo c. k. gospodarstveno ministerstvo razpostavilo stvari, orodja, pridelke i. t. d., ki spadaja v njegov načert (delokrog). Marsičesa bi si bil želel za naravoslovno zbirko šoli, v kateri se trudim s podučevanjem mladine že 22. leto, ali le ogledovati se je smelo, in to sem storil, kolikor se je le dalo, natančno. Pervo, kar me je zbodlo v tem oddelku v oči, bilo je primitivno staro oralno drevo, ki se je nahajalo postavljeno na zalem, okol sežnja visokera, podolgasto - štirioglatem postamentu. čudil sem se, od kod dohaja tako staremu trohnelemu orodju tolika čast, ko pa pridem blizo, zvem, da pred saboj vidim zgodovinskoznameniti predraet. S tem drevesom namreč oral je cesar Jožef dne 19. avgusta 1769 na polji poleg Selowic-a na Moravskem; — na spredji strani postamenta pak ste bile pripete v ličnih okvirih kolorirani pravi obrazni sliki (Portrait) Jožefa in Barbare Nowotny, ki sta bila tadajna posestnika one njive. — V neposredni bližavi te zgodovinske svetinje stalo je razpostavljenih od sile raznoverstnih oralnih dreves starejše in novejše oblike, in kmetijski gospodarji so tu lahko videli, kako svet tudi v tej zadevi koperni in se trudi za napredek. Po stenah okrog pak je viselo mnogo slik, na katerih je bilo poočitovano, kako se verši oranje po raznih deželah našega cesarstva. Posebno zanimala me jo slika, ki je kazala, kako orjejo po gorah južnega Tirolskega za laze (gorjanske njive). Namest živine vlekla sta dva možaka samotež nalašč v to vravnano drevo po njivi, iz katere je šterlelo obilno skalnatih škerbin, in mislil sem si: glejte si no! koliko pri nas po gorskih njivah in lazih vbogi ljudje storejo kopanja. Bi si li ne mogli tudi na ta način poraagati! (Ker sem v naglici pozabil, narisati si to drevo vsaj za silo v svojo noticno knjižico, ga zdaj tudi bolj na drobno popisati že več ne vterpim). Poleg dreves bilo je videti tudi druzega gospodarskega orodja razne verste kar na kupe razpostavljenega. Temu je bilo pridruženo lesovje vseh plemen iž raznih avstrijskih pokrajin, in sicer razvidno po znotrajni strani in po zunajnosti (lubju); pa tudi obilo lesenega orodja: sodcov, škafov, skled, vevnic, krožnikov, žlic i. t. d. — Blizo zraven videti je bilo zopet mnogo premoga, šote, oglja in sploh takih stvari, ki se rabijo za kurjavo. Rudnin in kovin nabajalo se je tudi toliko razpostavljenih, da človek ni vedel, kaj bi bil poprej ogledoval. Pred vsera zanimal me je velik grodeljnast kotel (plitvemu vodnjaku nekoliko enak), v katerem se je lesketalo kot živi vir 150 stotov (cent.) Idrijskega živega srebra. Jako debela železna topova krogla plavala je po njegovern poveršji v dokaz, da živo srebro ne vkloni se železu. Ob kotlu stala je zapisana vrednost tega dragocenega zerkala, nič manj kot 45.500 gl. — Koj zraven viditi je bilo tudi mnogo Idrijskega cinobra. Ne dalječ proč odtod nahajala se je zopet velika ploča, vlita iz gorskih pridelkov Pfibramskega rudnika na Češkem. Tehtala je 1015 funt. colne teže. Cena tej malenkosti ni bila dostavljena in pripisana. Nič manj ko doslej popisano zanimale so me petere visoke piramide, ki so bile jako umetno sestavljene. Pri pervi bil je postament iz kosov bakrene rude, obelisk pa iz pločic bakrenega grodeljna, iz dolgih kovanih bakrenih drogov (štang) razne debelosti, iz dratenih zvitkov (ročev), ter iz raznega likanega in nelikanega orodja in posodja te kovine. Druga piramida sostavljena je bila iz samih mnogoverstnih, menda vseh kovinskih rud našega cesarstva. Tretja zopet iz samib kosov kamnite soli, katera je, kakor je znano, sladkorju na las enaka.*) Četerta iz samih večjih in manjših kosov solne rude; peta pa iz dubanskih (tobakarskih) specialitet. Razvidni so bili na njej vsi duhanski pridelki od semena do dozorelib listov, ter poočitovani po vitib, rezanih in smletih izdelkih. Poleg teh piramid razpostavljenih je bilo tudi obilo rudnin vseh druzih versta (plemen) še posebej v kosovih razne debelosti, kakor tudi zgotovljenih kovin vsake baže. Enaka raznoverstnost bila je videti tudi pri razpostavljenem kamenju od terdnega granita noter do najžlahtnejšega marmeljna. človek bi ne verjel, da se nahaja v našem cesarstvu toliko versta tako sprelepega kamna, ako bi tega z lastnimi očmi ne videl. — Tudi svilarstvo je bilo obilno zastopano, ter poočitovano od gosenice (červička) na murbinem listu v vsem daljnem razvitku in v pridelku noter do težke svilnate robe. Tudi mnogoverstna perst in zemlja, razni gnoj (zlasti mnogo tako zvanega kupčijskega [Handelsdiinger], t. j. umetno narejenega) je bil v obilnosti razpostavljen, zraven pa tudi dokaj vseh mogočih versta pridelkov, ki nam jih rodi mati — zemlja. Koj tik tega bili so tudi videti kemično razkrojeni, v posamezne steklenice vloženi delčki žita, sočive, moke, mleka, sira, maščobe i. t. d., kar je bilo zlasti za učitelje jako znamenito in podučljivo. Med razstavljenimi rastlinami odlikovalo se je posebno planinsko bilje (Alpenflora); manjkalo pa tudi ni kermnih, zdravilnih, barvnih in enakih rastlin. Zmed modelov sta me posebno zanimala ona solninskih rudnikov v Hall-u in Bohnji (Bohnia); pa tudi mnogo je bilo drugih obrazcev za gospodarske sgrade: vodotočev, jezov, zatvornic, šajk in enake naredbe. Manjkalo se tudi ni jako umetnih fizikaličntk aparatov, ki se rabijo pri raznih strokah gospodarstva. Zmed živalstva zapazil sem le nekatere zbirke metuljev; berž ko ne je moglo še kaj več sorodnega kje tičati, ali človek ni mogel stakniti vsega; saj bi bil še tako kmal popustil oči pri tej ogromnosti nakupičenih stvari. Da tedaj vklub obilni vedoželjnosti vsega na drobno in natančno nisera mogel ogledati, in da je tudi moj popis o tem le bolj poveršen, toraj pomankljh, ne morem tajiti; sploh pa se more s popolno hvalo priznati, da osnovo, vravnavo in vredbo tega oddelka so imeli v rokah izverstni strokovnjaki. 0 pregledovanji vsega tega silile so se mi v spomin misli: *) Na Kranjskem take soli navadno ni videti, in je otrokom le po berilih znana, a predlanskem sem kupil v Beljaku (kjer, kakor splob po Zgor. Koroškem, le tako za kuho rabijo) kos kamnite soli za mineralno zbirko naše šole. Vkljub temu, da sem jo imel shranjeno na čisto suhem kraji, ginila je kafri enako, in kmalo sem bil ob njo. Na dolgo se tedaj taka sol ne da lahko ohraniti. Pis. ako si dozdaj menil, da kaj veš, zdaj še le labko spoznaš, koliko bi se še mogel priučiti! V spomin na ta oddelek pak sern si vzel želje in vošilo seboj na dom: če bi se že vsaki posamesni učilnici od strani višjih šolskih oblastnij ne zamogla darovati mala zbirka rudnin, kovin, kamnov in sploh tacega, kav pooCituje nazorni nauk o naravoznanstvu, naj bi se kaj tacega naklonilo vsaj vsaki mestni ljudski šoli, ker se v njih ta uk že bolj temeljito goji. 0 hvaležnem priznanji, da se za pomnoženje učnih pripomočkov pri šolah od leta do leta bolj skerbi, smem izreči tudi nado, da se bo s časora tudi na stvari, po meni nasvetovane, pričelo ozir jemati. In v to pomozi: Bog in slavna vlada ! (Dalje prih.)