TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 22. APRIL / MALI TRAVEN 2008, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIII, ŠTEVILKA 4 (118) IZ VSEBINE: Izredna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Fotografija: Ksenija Munda STRAN 2 Seja kolegija županov Spodnjega Podravja STRAN 3 Občan - 22. april 2008 Aktualno Izredna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Občinski svet poskusno preizkusil mikrofone Direktor občinske uprave Miran Čeh ob predstavitvi rebalansa investicijskega projekta, ki je osnova za obnovo nekaterih naših cest. Sprejeli so tudi sklep o sofinanciranju gradnje javne razsvetljave v občini Destrnik in odlok o predkupni pravici občine Destrnik na nepremičninah. Obravnavali so še soglasji za delovno uspešnost zaposlenih v Lekarni Ptuj in o podelitvi delovne uspešnosti JZ Zdravstveni dom Ptuj. Medse so povabili tudi gospoda Srečka Heraka, ki je podrobno predstavil trende varnostnih pojavov na območju občine Destrnik. Občinske svetnike je seznanil z delom policije na našem področju. Podrobneje jim je predstavil kršitve javnega reda in miru, prometne nesreče na našem območju, ukrepe policistov ob kršitvah, kazniva dejanja poškodovanja ali odtujitve tuje lastnine … Občinski svetniki so se seznanili tudi z uporabo mikrofonov, ki so jih na tokratni seji uporabljali samo poskusno, z njihovo pomočjo pa bo možna boljša slišnost na tonskem zapisu. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Sejo sveta je vodil podžupan Branko Zelenko 28. marca je Občinski svet Občine Destrnik zasedal na 4. izredni seji, na kateri so sprejeli rebalans proračuna za leto 2008 in spremembe odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Destrnik d. o. o. Potrdili so tudi dokument identifikacije Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Primula 2 Poslanska skupina SDS na Destrniku V ponedeljek, 14. aprila, je bila v kulturni dvorani Destrnik tiskovna konferenca poslanske skupine SDS, na kateri so sodelovali tudi člani izvršilnega odbora SDS Destrnik. Zvečer so svoj obisk v naši regiji zaključili z nogometno tekmo med predstavniki poslancev SDS in predstavniki SDS iz naše regije v športni dvorani Srednješolskega centra Ptuj. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Občan - 22. april 2008 Aktualno Seja kolegija županov Spodnjega Podravja Osrednja točka dnevnega reda aprilske seje kolegija županov Spodnjega Podravja, je bil primanjkljaj v Cero Gajke v Spuhlji, težak kar 15 milijonov evrov. Problem je podrobneje predstavil župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Če- lan, ki je tudi razložil, zakaj naj bi se nabralo kar za več kot 15 milijonov izgube. Župan Občine Destrnik Franc Pukšič je bil nad podatki zgrožen in je predlagal, da se sestane posebna delovna skupina, s prioritetno nalogo raziskati pro- blem Cero Gajke, o svojih ugotovitvah pa poroča na naslednjem kolegiju županov. Župani so bili seznanjeni tudi o tem, da se odmikajo roki del na odseku ceste Ptuj–Markovci. Delo državnega zbora in državnega sveta so pobliže predstavili poslanca Franc Pukšič in Branko Marinič ter državni svetnik Rajko Fajt. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Občni zbor Lovske družine Destrnik V petek, 14. marca 2008, je potekal občni zbor Lovske družine Destrnik. Ta je bila skozi vse leto izredno aktivna, skrbela je za ohranitev naravnega okolja in varovanje divjadi v naši občini. Lovska družina je zastavljene naloge v preteklem letu, kolikor je bilo le mogoče, uspešno izpeljala. Aprila so pričeli s popravilom obore pri fazanih, udeležili so se bazenskega pregleda odstrela divjadi v Juršincih, vseskozi je potekalo izobraževanje članov in sodelovanje z drugimi društvi, ogledali so si lovsko razstavo, se udeležili izleta na Primorsko in skupaj z ženami družabnega srečanja. Lovci se srečujejo predvsem s tremi problemi: prvi je povoz divjad, kar predstavlja velik finančni izpad, drugi so klateški psi, ki delajo škodo in nemir v lovišču, tretji problem pa je prisotnost krivolovcev. Po poročilu gospodarja je bilo v letu 2007 opravljenih 3894 prostovoljnih delovnih ur. Uplenili so 1 jele- Občan - 22. april 2008 na, 25 lisic, 1 kuno belico, 1 kuno zlatico, 9 poljskih zajcev, 55 fazanov, 17 rac mlakaric in 10 sivih vran. Pri lovu na malo divjad so gostili tudi tuje lovce iz Švice in Italije. Družina za letošnje leto načrtuje različna opravila v lovišču, kot so izboljševanje življenjskih pogojev za malo divjad, pogozdovanje s primernim grmičevjem, popravilo obore, pridelavo koruze itd. V lovskem domu jih čakajo redna vzdrževalna dela, urejanje okolice, klavnice, hladilnice in zunanjih miz ter ureditev shrambe. Prav tako pa je treba izpeljati vse ostale naloge, kot so izobraževanje, sodelovanje na razstavah in različnih prireditvah, organiziranje izleta in druženja s partnericami. Podelili so tudi priznanja svojim članom. Družinska priznanja so prejeli: Albin Tašner, Marjan Tašner, Drago Murko, Silvo Geršak, Ivan Slukan in Aleksander Koser, priznanja Lovske zveze Slovenije pa: Marjan Dobitniki priznanj Rojko, Albin Tašner, Franc Koletnik, Feliks Majerič, Jože Lovrenčič ter Marjan Čeh. Posebni pohvali članov sta dobila tudi Branko Kmetec in Feliks Majerič za požrtvovalno delo na področju vrnitve lastništva lovske družine (z uporabnim dovoljenjem). Premalo se zavedamo varovanja okolja in narave, v kateri živimo, kar lahko opazimo po številnih »črnih« odlagališčih smeti ipd. Lovska družina in Turistično društvo Destrnik zato vsako leto organizirata čistilno akcijo. Prav in lepo bi bilo, da bi se jim pridružili. Torej se vidimo 26. aprila, da tudi ostali poskrbimo za ohranjanje narave in spodbujanje zavesti. Besedilo in fotografija: Sabina Žampa 3 Aktualno Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu V torek, 18. 3. 2008, smo na OŠ Destrnik pripravili prireditev, s katero smo počastili kar dva praznika, namenjena mamam in ženam. Pripravili smo kulturni program, v katerem smo se s pomočjo pesmi skupaj sprehodili od deklice in mame do babice. Prvi del nastopa je bil recital, ki ga je spremljalo petje MPZ, drugi del pa je bil preplet posameznih točk, ki so se navezovale na omenjena praznika. Nastopili so učenci od 1. do 9. razreda, člani OPZ in MPZ. Učenci, posebej še mlajši, so med nastopom uživali, starejši pa so imeli kar nekoliko treme, ki pa na odru ni bila preveč opazna. Upamo, da so prisotni v dvorani uživali in da je ženski del občinstva preživel prijeten košček dneva v naši družbi. Želimo si, da bi bilo tako še večkrat in da se na ženske in mame Vpis v vrtec Pozivamo vse starše predšolskih otrok, da jih do 30. aprila vpišejo v vrtec pri šoli Destrnik in PŠ Trnovska vas zaradi oblikovanja skupin v novem šolskem letu. Otroke lahko vpišete v tajništvu OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. Informacije lahko dobite na tel. št. 761 92 14 – vsak delovni dan med 8.00 in 15.00. ne bi spomnili samo ob praznikih. V naši družbi so žene še zmeraj tiste, ki opravljalo večino gospodinjskega dela, prevzemajo skrb za vzgojo otrok, opravljajo številna opravila v hiši in zunaj nje, hodijo v službo … Položaj žensk pri nas bi lahko ponazorili tudi z odlomkom spisa o mamah, ki ga je napisal devetletni deček: »Moja mama nima konjičkov. Doma kar naprej kuha, pospravlja, pere, lika, nekaj dela. Mogoče pa je to njen konjiček.« Besedilo: Tina Vrhovšek Malovič Fotografija: Jean Bohorč OŠ Destrnik-Trnovska vas Koledar prireditev APRIL 26. april – Regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev BISTRA 2008 27. april – Blagoslov konj MAJ 2. maj – Rekreativno kolesarjenje po občini; zbirališče pred turističnim domom Destrnik ob 8.00, start ob 9.00 maj – junij – Medobčinska teniška liga 2008 18. maj – Občinsko prvenstvo v tenisu 23.–25. maj – OBČINSKI PRAZNIK 24. maj – tradicionalno tekmovanje v tenisu: moški + 100 let 27. maj – Medobčinski teniški turnir Maj – Zaključek bralne značke 4 Občan - 22. april 2008 Uradni vestnik 06/2008 22. april 2008 LETO XIII, številka 6 VSEBINA 2. SKLEP 1. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Destrnik na nepremičninah 1. Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. izredni seji 28. 3. 2008 sprejel naslednji ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Destrnik na nepremičninah 1. člen V Odloku o predkupni pravici Občine Destrnik na nepremičninah (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 2/2007, št. 11/2007 – v nadaljevanju: odlok) se 2. člen spremeni, tako da se glasi: » 2. člen Občina lahko uveljavlja predkupno pravico na naslednjih območjih naselij: a) območje, predvideno za Turistični center Janežovci: – parc. št.: 160/1, k. o. Janežovci; – parc. št.: *113, *27, 110, 111/2, 111/3, 111/4, 111/5, 111/6, 112/1, 112/2, 113, 114/1, 114/2, 115, 116/1, 116/2, 116/3, 119/1, 119/2, 120/1, 129/2, 151/1, 151/3, 151/4, 152/1, 152/2, 152/3, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 153/5, 155/1, 155/2, 155/3, 157/2, 157/3, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 158, 159/1, 159/2, 159/5, 160/1, 160/2, 160/3, 160/4, 161, 162/1, 162/2, 162/3, 162/4, 162/5, 162/6 162/7, 163/1, 171/2, 172, 173, 174/1, 174/3, 175/1, 175/3, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 177/1, 177/2, 178/3, 178/4, 178/6, 178/8, 180/2, 180/3, 181/2, 181/3, 182/2, 183/1, 184, 74/11, 74/12, 74/13, 74/20, 74/21, 74/22, 74/23, 74/24, 74/25, 74/26, 74/27, 74/28, 74/29, 74/30, 74/34, 74/38, 74/4, 74/41, 74/42, 74/43, 74/5, 84, 88, 108/1, 109/1, 109/2, 111/1, 121, 128, vse k. o. Janežovci; b) območje, predvideno za stanovanjsko gradnjo: parc. št.: 691/54, 691/84, 691/74, 691/79, 691/78, 691/73, 691/52, 691/70, 691/71, 691/72, 691/39, 691/51, 691/49, 691/80, 691/82, 691/50, 691/64, 691/63, 691/62, 691/61, 691/60, 691/59, 691/58, 691/57, 691/81, vse k. o. Janežovci; c) območje, predvideno za obrtno Občan - 22. april 2008 o sofinanciranju gradnje javne razsvetljave v občini Destrnik cono: parc. št.: 583, 584/2, 584/1, 590, 591/2, 591/1, 571/2, vse k. o. Janežovci; d) območje, namenjeno za šport in rekreacijo: – parc. št.: 1, k. o. Desenci; – parc. št.: 1/1, 1/2, 10/1, 10/2, 12, 13, 14/1, 14/2, 14/3, 15/1, 17/1, 17/2, 3/1, 3/2, 3/3, 3/4, 3/5, 3/6, 3/7, 3/8, 33, 34/1, 34/2, 35/1, 35/2, 37/1, 37/2, 38/1, 38/2, 39, 4, 40, 41, 41/1, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 5, 50/1, 50/2, 50/3, 52/1, 52/2, 52/3, 52/4, 55/1, 6/1, 6/2, 7/1, 7/3, 7/4, 8, 9, 49/1, 49/2, 52/2, 52/3, 56, 57, 59/1, 59/2, 60, 61/1, 74/19, 75, 94/1, 94/3, 96/1, 96/2, 96/3, 97/1, 99/1, 99/2, 99/3, 100, 101/1, 101/2, 102, 103, 104/1, 104/2, 105, 106, 107, vse k. o. Janežovci; – parc. št.: *1, *2, 1, 101/1, 101/2, 101/3, 104/1, 104/2, 104/3, 104/4, 104/5, 11/1, 11/2, 11/3, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 13, 14/1, 14/2, 2/1, 2/2, 20, 21, 22, 23, 24/1, 24/2, 25, 27/1, 27/2, 28, 29/1, 29/2, 3/1, 3/2, 31/1, 31/2, 32, 4/1, 4/2, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 6, 7, 717, 8, 81, 82/1, 82/2, 82/3, 827/1, 827/2, 827/6, 827/9, 828/3, 828/4, 829, 830, 833, 835 836, 837, 838, 839, 87, 89/1, 89/2, 89/3, 89/4, 9, 90, 91/1, 91/2, 92/1, 92/2, 93/1, 93/2, 94/1, 94/2, 94/3, 94/4, 95, 96, 97/1, 97/2, 98, 99, 48/2, 59, 60, 826, 831, vse k. o. Vintarovci; – parc. št.: 417/2, 429/1, 429/2, 430/1, 436/1, 436/2, 437/1, 439, 417/1, 417/3, 418, 421, 427/2, 428, 430/3, vse k. o. Drstelja; – parc. št.: 1167, 1168/3, 1168/5, 1168/6, 1168/7, 1168/8, 1174, 1176, 1177, 1179, 1180, 1182, 1183, 1184/1, 1184/2, 1185, 1186, 1191/1, 1191/2, 1192/1, 1192/2, 1193, 1194, 120, 121/1, 121/2, 121/2, 122/1, 122/2, 122/3, 122/4, 123, 124, 136, 137, 138, 139, 140/1, 140/2, 141, 142/1, 142/2, 142/5, 144, 145, 146, 147, 148/1, 151, 153, 156, 157, 158, 164, 169, 170, 176, 142/3, 142/6, 143, 144, 148/2, 148/3, 148/4, 148/5, 149, 155/2, 159/1, 159/3, 163/1, 163/2, 164, 165/1, 165/2, 168, 171, 174, 175, 380/1, 381/1, 386/1, 387/1, 399/1, 400/1, 401, 1173, 1175, 1279, vse k.o. Jiršovci; – parc. št.: 119, 120/1, 120/2, 121/1, 121/2, 127, 128/1, 128/3, 128/4, 128/6, 128/7 129/1, 129/3, 129/3, 129/4, 129/5, 132, 133, 134, 135/1, 135/2, 135/3, 135/4, 135/5, 135/5, 135/6, 135/7, 136/1, 136/2, 138/3, 139, 144/2, 148, 150, 150, 121/2, 127, 128/1, 128/4, 128/5, 129/1, vse k. o. Trnovski Vrh; – parc. št.: 30, k. o. Janežovci; e) območje, namenjeno za gradnjo čistilne naprave: – parc. št.: 613/1, 603/2, 720/5, vse k. o. Janežovci; – parc. št.: 346/2, 347, obe k. o. Janežovski Vrh; f) območje, namenjeno za gradnjo čistilne naprave in poslovne cone: – parc. št: 613/3, 636/10, 636/9, 636/1, 571/3, 571/1, 572, 585/1, 586/1, 719/8, 586/3, 588/3, 588/2, 588/1, 587/1, 587/2, 580/2, 580/3, 581, 582, 586/5, 583, 495, 691/53, 691/69, 691/75, 691/76, 691/77, 691/89, vse k. o. Janežovci; g) območje okrog lovskega doma: – parc. št.: 66, 65, 72, 73, 64, 58, 57, 56, 43/2, 43/1,48/1, 54, 55, 61 vse k. o. Vintarovci – parc. št.: 322/2, 322/1, 326/2, 326/6, 326/7, 328/2, 339/2, 339/1, 338/6, 338/2, 338/4, 338/5, 340/2, 340/3, 340/1, 341/1, 341/2, 338/7, 338/1, 338/3, 344/3, 347/3, 347/4, 345, 344/1, 342, 343, 344/2, 404/4, 406/1, 404/3, 406/2, 405, 358, 347/4, 346/2, vse k. o. Drstelja. 2. člen Ostali členi odloka ostanejo nespremenjeni. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-10/2008-4IZ-4-5 Datum: 28. 3. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, l.r. 2. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 10. člena Odloka o izgradnji in vzdrževanju javne razsvetljave v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/01 in 2/08) in 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05 ) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. izredni seji 28. 3. 5 Uradni vestnik 06/2008 2008 sprejel nik. SKLEP o sofinanciranju gradnje javne razsvetljave v občini Destrnik 1. člen Ta sklep določa višino prispevka sofinanciranja občanov po hišni številki k izgradnji nove javne razsvetljave, ki se gradi ob državnih in lokalnih cestah, javnih poteh, nekategoriziranih poteh ter drugih javnih površinah v občini Destr- 2. člen Na območju odjemnega mesta javne razsvetljave, kjer se gradi javna razsvetljava na novo ali se obstoječa širi, se k investiciji pristopi na podlagi podpisanih pogodb o sofinanciranju. Višina sofinanciranja je 170,00 EUR po hišni številki na območju novogradnje ali razširitve javne razsvetljave. 3. člen Določila tega sklepa veljajo za celotno območje občine Destrnik do sprejema odloka o opremljanju stavbnih zemljišč v občini Destrnik. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na Občinskem svetu Občine Destrnik. Štev.: 900-10/2008-4IZ-3-4 Datum: 28. 3. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el. Dosegli smo stopnjo, ko mati Zemlja ne more več tiho prenašati našega ravnanja Onesnaženje zraka, poskusi na živalih, kulturno-pokrajinsko in intelektualno onesnaževanje, nevarni odpadki, globalizacija in nuklearni odpadki ... Posledice današnjih okoljskih groženj so že vidne in so kot opozorilo na škodo, ki jo delamo naravi ter sebi. V današnjem času nosijo veliko odgovornost za zaščito naravnega okolja mediji in izobraževanje. Edino izobraževanje ima moč za spreminjanje družbe. Ko so zaradi kakšne okoljske grožnje ogroženi ljudje in njihov prostor, se pričnejo ljudje povezovati in začenjajo se različne akcije, shodi, demonstracije ter manifestacije. Človek je tudi del narave in s tem ko jo varujemo, varujemo tudi samega sebe. Naravni ekosistemi so nastajali stoletja in so zgled harmonije ter ravnovesja. Vsega je ravno prav, nič in nihče ni odveč. Biološka raznovrstnost nas varuje v okoljskih spremembah. Človek se je zaradi svojega obstanka do sedaj bojeval z naravo, sedaj pa se bojuje za naravo, da bi obstal. Uničeno okolje pomeni tudi krizo kapitalizma. Okoljski problemi pomenijo tudi družbene. Če hočemo rešiti ekološko krizo, moramo najprej rešiti družbeno. Dosegli smo stopnjo, ko mati Zemlja ne more več tiho prenašati našega ravnanja. Probleme, ki jih povzroča propadanje okolja, lahko razumemo kot njen odgovor, na naše neodgovorno vedenje. Ekološki problemi naraščajo in če se stvari ne bodo spremenile, bomo uničili naš planet. Potrebno bo razmisliti, kako bodo naša dejanja, ki spreminjajo okolje, vplivala na druge ljudi. Ljudje smo edina vrsta, ki je sposobna uničiti Zemljo, kakršno poznamo. Če smo sposobni uničiti Zemljo, smo jo sposobni tudi zaščititi. Človek mora postati kritičen potrošnik zaradi zdravja in varčevanja. Cena za nenehno naraščanje življenjskega standarda, ki jo plačuje planet in s tem človeštvo, je preprosto previsoka. Na- 6 ravno okolje je naš dom, v katerem živimo, zato je v našem interesu, da pazimo nanj, kar nam govori zdrav razum. Standard človeškega življenja pomeni tudi kakovost okolja, v katerem živimo. Če nas ne bo naša zavest prisilila v akcijo, potem nas bo gotovo prisilil sebični interes. Ni večje nevarnosti, ki preti svetovnemu miru in stabilnosti, od revščine ter pomanjkanja. V 20. stoletju smo se naučili dveh načinov, kako uničiti Zemljo: hitri način – atomska bomba, dolgotrajni pa – uničevanje okolja. Rešitev ekološke krize ni samo v boljšem upravljanju ali v racionalni uporabi naravnih bogastev, temveč je potrebno iti k središču, do človeka, ki je izvir problema in resnost ekološke krize je samo eden od pokazateljev, koliko globoka je njegova kriza. Ko se danes veliko ekoloških gibanj s svojimi pozivi za zaščito okolja ukvarja le s posledicami, je potrebno iti naprej do vzroka – do zdravljenja človeka od njegove sebičnosti. Ni ozdravitve narave, če prej ne ozdravi človek. Le ozdravljen človek (prebujen in obnovljen) bo sposoben živeti v skladu z naravo in lahko spet prinese red, po katerem Zemlja hrepeni in bo le tako dober oskrbnik njenih darov. Torej naredimo nekaj za naš dom, za našo Zemljo – v slogi je moč! V razmislek: Od človeškega obstoja na Zemlji smo uničili pravzaprav skoraj vse, kar se je uničiti dalo (živo in neživo), povzročili smo rekordno visok trend izumiranja vrst, uspelo nam je popolnoma ali delno izbrisati celo veličastna bitja, s katerimi smo bili še do nedavno (v merilu Zemljinega obstoja) bližnji sorodniki, pozabili pa smo na najnevarnejša med vsemi: mikroskopsko majhne bakterije ter viruse. Ja, prav ste prebrali, iztrebili smo skoraj ves evolucijsko razviti živi svet – v dokaz naše nadrazvitosti, pri življenju pa pustili evolucijsko najpri- mitivnejše praorganizme, ki bodo (če ne bomo naredili bistvenih korakov v nasprotno smer) nekega dne iztrebili nas. Pretiravam? Preverite podatke o številu umrlih po svetu zaradi takšnih ali drugačnih virusov, bakterij in primitivnih organskih tvorb. Kaj nam koristi vsa človeška tehnološka razvitost, če nas spravi na kolena mikroskopsko majhen virus, ki ohranja enako osnovno strukturo že od samega začetka življenja. Prej bo razvil satelitsko vodene atomske rakete z rušilno močjo četrtine srednje velikega kontinenta, kot pa iznašel spojino, ki bi za vse večne čase izbrisala stotinko milimetra veliko primitivno obliko, ki povzroča svetu več gorja kot vsa politična nesoglasja med državami skupaj. Vzemimo preprost primer: prehlad - vsi ga poznamo, povprečno za njim letno zbolimo vsaj 2–3 krat, torej imamo približno 18 milijard primerov tega pojava letno, če zanemarimo še vse živali, ki jih zajame. Različni virusi, ki povzročajo tak ali drugačen prehlad, so stari tako rekoč »kot Zemlja«, doživljamo jih pogosteje kot rojstne dneve (povprečno naj bi jih človek doživel okoli 200), a še vedno nimamo tabletke, ki bi jih v trenutku pomorila. Za različne kemijsko-zdravstvene raziskave namenja človeštvo ogromno (morda še vedno premalo?) denarja, energije, ljudi. Kemiki, zdravniki in biologi povsod po svetu uživajo velik ugled – pogosto se vprašamo, zakaj. So mar kljub vsej izobrazbi, znanju, izkušnjam in sredstvom, ki so jim na voljo, nemočni da bi se zoperstavili preprostim enoceličarjem, ki nas redčijo iz dneva v dan? Sestavek je pripravila: Ksenija Munda Občan - 22. april 2008 Občan Recepti Kremne rezine 8 jajc 15 dag ostre moke 15 dag gustina 30 dag sladkorja 2 l mleka 2 vanilijeva sladkorja 2 sladki smetani Najprej stepemo 8 rumenjakov, dodamo sladkor in ponovno premešamo, nato dodamo gustin ter moko. Mešamo tako dolgo, da je masa gladka. Beljake stepemo posebej. Posebej skuhamo mleko in vanj med stalnim mešanjem vmešamo prej stepeno maso. Na koncu dodamo sneg iz beljakov in ponovno dobro premešamo. Pripravljeno maso vlijemo na oblate in damo v hladilnik, da se strdi. Po ohlajeni masi prelijemo stepeno sladko smetano, na katero položimo oblate in potresemo s sladkorjem v prahu ali prelijemo s čokolado. Seznam prog za mesec maj: Proga št. 1 (četrtek): Zbrali se bomo ob 18.00 v Janežovcih. Smer: Rogoznica–Selce–Korena–Vurberg– Gomila–Jiršovci–Janežovci–Destrnik (20 km). Proga št. 2 (sobota): Zbrali se bomo zjutraj ob 7.00 ali popoldan ob 15.00 v Gomilcih ped barom Gloria. Smer: Svetinci–Levanjci–Sp. Velovlek–Pacinje–Dornava–Žamenci–Slomi–Polenšak–Hlaponci–Dornava–Podvinci–Ptuj–Janežovci–Destrnik (45 km). Društvo kmetic Destrnik: Nada Murko Društvo kmetic Destrnik: Nada Murko ŠD DESTRNIK Kolesarska sekcija BICIKEL lo, potresemo z 2 žlicama moke, da malo zarumeni. Dodamo telečje kosti in zalijemo z vodo. Dodamo limonino lupino in majaron ter počasi kuhamo eno uro. Juho nato precedimo, okisamo z limoninim sokom in dodamo s kosti obrano meso ter na kocke narezane opečene žemlje ali pa zraven ponudimo ajdove žgance. Dušeni domači zajec Obarna juha iz telečjih kosti ¾ kg telečjih kosti 1 čebula 2 žlici moke 2 l vode majaron košček limone koren peteršilja za noževo konico muškatnega oreška 2 žlici masti Zajca operemo v vroči vodi. V kozico damo 2 žlici masti in dodamo na drobno narezano čebulo. Prepražimo in dodamo na kose narezanega zajca. Zalijemo z vodo in solimo. Dodamo še zelenjavo: na kocke narezani korenček, zeleno, grah in peteršilj. Dušimo tako dolgo, da se meso zmehča. Na koncu zgostimo z moko in s kislo smetano. Na masti prepražimo čebu- Društvo kmetic Destrnik: Nada Murko Proga št. 3 (nedelja zjutraj): Zbrali se bomo zjutraj ob 7.00 v Gomilcih pred barom Gloria. Smer: Trnovska vas–Vitomarci–Cerkvenjak–Sp. Senarska–Gočova–Biš–Zavrh–Selce–Rogoznica–Janežovci– Destrnik (45 km). Proga št. 4 (nedelja popoldan): Zbrali se bomo popoldan ob 14. uri v Janežovcih. Smer: Kicar–Sp. Velovlek–Pacinje–Dornava–Borovci–Prvenci–Markovci–Šturmovci–Videm pri Ptuju–Pobrežje– Ptuj–Janežovci–Destrnik (40 km). Proga št. 5 (rezervna): Zbrali se bomo po dogovoru. Smer: Ptuj–Sp. Hajdina–Apače–Lovrenc–Ptujska Gora– Lancova vas–Videm pri Ptuju–Ptuj–Janežovci–Destrnik (40 km). Informacije na tel. št.: Janko Bauman – 041 932 316 Srečko Vrečar – 031 286 346 Boštjan Caf – 031 822 816 Bojan Potrč – 041 512 830 Sprejemamo tudi nove predloge. Vabljeni ljubitelji koles in narave! Občan - 22. april 2008 ANKETA Kako ste zadovoljni z glasilom Občan in s ponudbo kabelske televizije? Odgovore pošljite na naslov ČASOPIS OBČAN Vintarovci 50 2253 Destrnik ali na elektronski naslov casopis.obcan@siol.net Pričakujemo Vaše odgovore. 7 Aktualno Kastracija in sterilizacija Žalostno je, da se vsako leto skoti več mladičev, kot je dobrih lastnikov zanje. Zaradi tega veterinarji vsako leto uspavajo veliko število zdravih mladičev ali pa jih nevestni lastniki zapustijo. S kastracijo vašega psa oz. sterilizacijo vaše psice zmanjšate število nezaželenih mladičev, poleg tega pa sta ta posega najbolj preprosta in varna načina varovanja zdravja vašega ljubljenčka. S kastracijo samca in sterilizacijo samice boste preprečili nezaželeno rojstvo mladičkov, potepanje in pobege vaših ljubljenčkov, pretepanje, smrt pod avtomobilskimi gumami, ubijanje ali utapljanje mladičev ter tudi različne bolezni (npr. rak, različna vnetja ...). Sterilizacija je operativni poseg, pri katerem samici odstranijo jajčnike ali jajčnike in maternico. Kastracija pa je poseg, pri katerem samcu operativno odstranijo testise, mošnja pa ostane nedotaknjena. Poseg opravijo veterinarji in po dnevu ali dveh je žival že povsem čila. Starostne omejitve, pri kateri lahko žival operiramo, načeloma ni. Najprimernejši čas je pri starosti približno 6 mesecev, lahko tudi pozneje. Za samice se priporoča, da se poseg sterilizacije opravi pred prvo gonitvijo. Velikih sprememb v vedenju živali lastniki ne opažajo, razen tega, da ni več spolnih hormonov in z njimi povezanega vedenja. Sterilizirane in kastrirane živali se manj pogosto potepajo oziroma izgubijo. Manj pogosto se tudi pretepajo. So bolj zadovoljne doma, bolj predane in postanejo bolj navezane na lastnika. Veliko lastnikov pa je zmotno prepričanih, da se bo njihov ljubljenček po posegu prekomerno zredil. Vendar se to da preprečiti z ustrezno prehrano in dovolj gibanja. Veliko oviro pa za lastnike seveda predstavljajo stroški. Zato je zelo pomembno, da lastnik živali primerja stroške, ki lahko nastanejo zaradi nezaželene brejosti ali zdravstvenih težav, s ceno sterilizacije oz. kastracije. Vedeti moramo tudi, da so stroški teh posegov majhni v primerjavi s stroški hranjenja in vzreje mladičev. Vse preveč živali izgubi svoje življenje v prvih urah življenja in to le zato, ker se jih je skotilo preveč. Živali se parijo nagonsko, zato same ne morejo omejiti števila kotitev in še manj števila mladičev. Zavedajmo se, da smo odgovorni za svoje ljubljenčke in da je njihovo življenje v naših rokah. Besedilo: Branka Kramberger Fotografija: Ksenija Munda Spet nas je obiskala humoristična skupina iz Velike Nedelje Tokrat so se v petek, 4. aprila, predstavili s komedijo Micka in Vinko, ki govori o zakonskih dogodivščinah Micke in Vinka, ki živita običajno zakonsko življenje v vasici Žabji Dol. Imata tudi simpatično hčerko Marinko, ki že pogleduje za fanti. Seveda nosi pri hiši hlače Micka. Idilo zmoti prihod mladega Jureta Potočnika, ki išče primerno žensko za službo v svojem podjetju v Nemčiji. Vse ženske, tako stare kot mlade, se goreče zanimajo za novinca na vasi in tu se začne zgodba zapletati … Vsi, ki ste bili priča razpletu, veste, kako se je zgodba razpletla. Za ostale pa velja povabilo, da si komedijo ob prvi priložnosti sami ogledajo. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda SMEH NI GREH • Učitelj se v šoli razjezi na učence in reče: »Vsak, ki je neumen, naj vstane!« Najprej ne vstane nobeden, potem pa se počasi dvigne Janezek. Učitelj ga vpraša: »Ali misliš, da si neumen?« Janezek pa reče: »Ne, ampak nerodno mi je, ker samo vi stojite!« • “Si pustil svoje dekle zato, ker je začela nositi očala?« »Ne, ona me je zapustila, ko jih je začela nositi.« • “Želim bonboniero z najboljšimi čokoladnimi bomboni za svojo ženo.« »Torej jo želite presenetiti?« »Vsekakor jo bom. Ona namreč pričakuje, da ji bom kupil avto.« • Študent je mami poslal telegram: »Pripravi očeta. Izpiti se niso posrečili!« Mama mu je odgovorila: »Oče je pripravljen! Pripravi se še ti!« Pripravila: Jasmina Bauman 8 Občan - 22. april 2008 Nasveti Dragocenosti in starine Če imamo srečo, da smo lastniki starinskega pohištva ali drugih dragocenih starin, se zavedajmo, da so bili vsi ti predmeti izdelani zato, da bi jih uporabljali. Pazimo nanje in jih negujmo, vendar jih uporabljajmo. Varujmo jih pred skrajnostmi – pred močno svetlobo, pred vlago ali suho vročino. Vse to jih lahko nepopravljivo poškoduje. Kaj starinam škodi V prostoru, v katerem imamo dragoceno pohištvo ali slike, ne uporabljajmo parafinskih ali plinskih grelcev, ker povzročajo veliko vlage. Pri izgorevanju nastajajo tudi majhne količine žveplene kisline, ki lahko poškoduje pohištvo. Dragocenih predmetov – pohištva, slik, knjig – ne prislanjajmo k sveže ometani steni, ker je vlažna. Starine varujmo pred nenadnimi spremembami temperature in vlage v okolju. Če pohištvo (zlasti pa klavir) nenadoma prestavimo iz vlažne v suho sobo, mu to lahko prav tako škoduje, kot če ga pustimo tam, kjer je bilo prej. Svetloba Prav neverjetno je, kako lahko kakršna koli svetloba spremeni barvo lesa; svetel les potemni, temen obledi. Sončna svetloba je nevarna. Dragoceno pohištvo zavarujmo z zavesami, navojnicami ali naoknicami. Dragocenega pohištva ne postavljajmo pod okno, zlasti ne pohištva z intarzijami, saj jih lahko svetloba popolnoma razbarva. Škode ne moremo popraviti drugače, kot da zamenjamo koščke lesa. Vročina Na vročini se les, tkanine in papir izsušijo, postanejo krhki ter začnejo pokati. Zraven ognja ali radiatorja ne postavljajmo dragocenega pohištva in knjig ter ne obešajmo dragocenih slik. Pazimo, da prenosnih pečic ne postavimo v neposredno bližino dragocenih starin. Pozimi pustimo v počitniških hišicah, ki jih odpiramo in zračimo samo ob koncu tedna, gretje čez teden vključeno na najnižjo stopnjo. Tako pohištvo ne bo izpostavljeno nenadnim spremembam temperature. Večkrat poglejmo osrednji termostat na centralni kurjavi in preverimo, ali deluje. Sobo osvetlimo s srednje močnimi žarnicami. Reflektorskih ali navadnih žarnic, ki dajejo veliko toplote, ne usmeri- Občan - 22. april 2008 mo v dragoceno pohištvo in slike. Vlaga V vlažnem okolju, pa naj gre za soparo ali pa za vlago v zidovih, se začne razvijati plesen, pohištvo se krivi, pološčene površine postanejo motne, tkanina strohni. Dragocenosti ne postavljajmo na gola kamnita ali opečna tla, prav tako ne v neposredno bližino zunanjih sten, ker so hladne in pogosto rahlo vlažne. Na vlažne stene ne prislanjajmo pohištva in ne obešajmo slik. Dragoceno pohištvo in slike ne smejo stati v kopalnici. V najboljšem primeru bi morala biti vlažnost prostora, v katerem stojijo starinske dragocenosti, 50- do 60-odstotna. Bolje je, da je soba preveč kot premalo vlažna. Če je vlažnost večja od 70 odstotkov, se lahko začne razvijati plesen. Če je v zraku manj kot 40 odstotkov vlage, postanejo papir in druge snovi, ki vpijajo vlago, drobljive, les se skrči, lahko se zvije ter poči. Kupimo higrometer, da bomo lahko nenehno nadzorovali količino vlage v zraku. Če imamo zelo suho stanovanje, kupimo napravo, ki vlaži zrak. Pazimo na starinsko pohištvo Prepričajmo se, ali stoji kos starinskega pohištva resnično na ravni podlagi in ali je teža enakomerno razporejena. Če je ena noga dalj časa bolj obtežena od drugih, se lahko les ukrivi in včasih je to težko ali celo nemogoče popraviti. Če so tla vegasta, noge podložimo. Dragocene starinske predmete si natanko oglejmo vsaj enkrat na leto, ne glede na to, ali jih uporabljamo vsak dan ali pa so spravljeni v posebni sobi. Poškodbe takoj popravimo. Na starinske kose pohištva ne postavljajmo težkih stvari, ker to oslabi vezne člene. Zlasti prepolni predali radi razpadejo. Če s pohištva kaj odpade, kos skrbno shranimo. Preprosta popravila lahko včasih opravimo sami, zahtevnejša popravila ali popravila zelo dragocenih kosov zaupajmo strokovnjaku. Kadar preoblačimo zelo star oblazinjen stol, ne napenjajmo novega blaga čez starega, ampak staro blago odstranimo. Z dvojnim blagom preoblečen kos je lahko prevelik in ko ga bomo vgrajevali v star okvir, lahko les poči. Če se predal zatika, ga izvlečemo in namažemo drsne ploskve z voskom ali pa jih potresemo s smukcem. Kadar zapiramo velike starinske predalnike in omare, se prepričajmo, ali so vsi notranji predali in vratca zaprti ter zaklenjeni, sicer se lahko odprejo in zlomijo. Medeninaste dele čistimo samo takrat, kadar loščimo lesene površine in to z istim loščilom, kot ga uporabljamo za pohištvo. Ne uporabljajmo sidola, ker medenino preveč osvetli, okoli nje pa pušča grde madeže. Te lahko odstrani samo strokovnjak, kar pa je drago. Na poliranih mizah ne pišimo brez podlage, ne praskajmo politure z ostrimi predmeti in ne stopajmo na pohištvo obuti. Kako prestavljamo starinsko pohištvo Starinsko pohištvo prestavljamo in selimo čimbolj poredko, da ga ne poškodujemo. Težkega pohištva ne premikajmo sami, četudi je majhno, ko ga prenašamo, ga primimo čim bolj spodaj. Preden pohištvo prestavimo, odstranimo vse predale in druge dele, ki bi med prenašanjem lahko izpadli. Vsa vrata zapremo, če se le da, jih zaklenemo, da se ne bi odprla. Če jih ne moremo zakleniti, jih pritrdimo z lepilnim trakom in/ali z lepilnim kitom. Ne nagibajmo kosa pohištva na eno stran, tako da bi z vso težo obremenili samo nekaj nog. Če ga moramo obrniti, ga primimo in dvignimo s tal ter ga obračajmo v zraku. Stole in naslanjače pri prenašanju držimo za noge, tako ne bomo razmajali sedeža. Nega različnih ploskev Inkrustacije (les z okrasnimi vložki iz tankih medeninastih ali kositrnih ploščic, želvovine, školjkovine ali slonove kosti) čistimo z mehkim čopičem ali s sušilnikom za lase, ki ga vključimo na hladen zrak. Ne smemo uporabljati krpe za prah iz blaga ali jelenjega usnja, ker so morda okrasni vložki ali vmesne kovine razmajani, zataknejo se lahko za krpo in jih izvlečemo. Lak, ki se lušči, pustimo pri miru, ker ga je težko popraviti. Ne drgnimo pozlačenega pohištva in ne pustimo, da bi voda prišla v stik s pozlato – tega več ne bomo mogli popraviti. Ne skušajmo popravljati pozlate z barvo, vsaka barva bo videti popolnima drugačna od pozlate, kmalu bo obledela in predmet bo v slabšem stanju, kot je bil prej. Sestavek je za vas pripravila: Ksenija Munda 9 Občan ZA NAŠE ZDRAVJE KAVA S KOFEINOM ALI BREZ NJEGA Kava s kofeinom in tista brez njega imata podobno število učinkov, saj tako ena kot druga vsebujeta več kot tisoč različnih snovi. Veliko jih pozitivno vpliva na naš organizem (npr. antioksidanti), nekatere pa nam škodijo (pri nekaterih povzročajo zgago). Obstaja veliko raziskav na temo kave, večina pa zadeva predvsem kavo s kofeinom. Kavi so poskušali pripisati številne škodljive učinke (npr. visok krvni pritisk in izgubo kostne mase), vendar to do danes še vedno ni zanesljivo pojasnjeno, nove raziskave pa so pokazale, da kofein zmanjšuje možnosti za pojav žolčnih kamnov in demence. Nekaj pa je jasno – kava brez kofeina zagotovo ne povzroča mravljincev, nespečnosti, motenj v delovanju srca in manj vpliva na razpoloženje, poleg tega pa naj bi bila koristna za ljudi, ki imajo diabetes tipa II. LUŠTREK Luštrek, močno dišeča trajnica, ki v višino zraste do dva metra, je koristna pri odvajanju urina in čiščenju krvi. Bolj kot zdravilna rastlina je znan kot začimba. Napitek, ki ga pripravimo s posušeno in narezano korenino, pomaga pri zamašenih dihalnih poteh, pospešuje menstrualno krvavitev in blago pospešuje izločanje urina. Iz posušenih korenin in zeli pa lahko pripravimo tudi učinkovit dodatek kopeli, ki pomaga pri težavah v spodnjem delu trebušne votline. MANJ SPANCA VEČ LAKOTE POMEMBNOST VITAMINA E Vitamin E je eden pomembnejših v našem življenju, saj deluje pozitivno na celoten organizem. Pospešuje prekrvavitev, izboljšuje mišično storilnost, preprečuje nastanek žilnih okvar, pospešuje transport maščob in varuje ožilje Turistično društvo Destrnik Seminar za turistične vodnike po regiji Štajerska turistična zveza je februarja in marca organizirala seminar za lokalne turistične vodnike. Vodila ga je agencija PALLADIO iz Ljubljane, ki jo vodi Iztok Bončina. Seminar je vseboval teoretični in praktični del in je bil razdeljen na štiri dopolnjujoča se poglavja: Vodstvo turističnih potovanj, Dopolnilne zvrsti vodenja, Strokovni predmeti – s poudarkom na spoznavanju regije in Praktično vodenje. Teoretični del smo opravljali v prostorih mariborske gospodarske zbornice, praktičnega pa na terenu. Seminarja se je udeležilo preko sedemdeset slušateljev, iz destrniške občine smo bili trije. Vsi smo izobraževanje vzeli zelo resno, kar se je kazalo skozi ves čas izvajanja. Destrniški slušatelji smo bili razporejeni v skupino, ki je praktični del opravljala 15. marca. Pot nas je peljala iz Maribora, preko Dupleka, Vurberka do Ptuja in naprej proti Ptujski Gori, Majšperku, Makolam do Studenic, Poljčan, Slovenske Bistrice, Zgornje Ložnice, Oplotnice, Keblja, in Tinja, nazaj v Slovensko Bistrico ter naprej proti Polskavi, Račam, Slivnici in Hočam. Med potjo smo opravljali praktični del izobraževanja, to je vodenja na avtobusu in na terenu. Med potjo smo povsod doživljali prisrčen sprejem domačinov – s pogostitvami na Vurberku, v Studenicah in na Keblju. Vsi udeleženci smo morali pripraviti tudi seminarsko nalogo s prikazom značilnosti domačega kraja. V seminarski nalogi o Destrniku smo opisali cerkev sv. Urbana, kulturno-turistični utrip – s poudarkom na kmečkem prazniku, Toplakovo viničarijo, Škarjakov muzej in trikotno kapelo na križpotju far Sv. Urban in Trnovska vas. Nekaj vrstic smo namenili tudi Lovrečevemu bregu, od koder seže čudovit pogled daleč naokrog. Podelitev licenc in izkaznic bo predvidoma v začetku maja. Treba je tudi omeniti, da se je kar tretjina udeležencev vpisala v nadaljevanje izobraževanja za državno licenco. Udeleženci z Destrnika smo hvaležni TD Destrnik in Občini Destrnik, da sta nas finančno in moralno podprla. Besedilo: Nada Zupanič 10 pred aterosklerotičnimi spremembami. Poleg vsega pa po zadnjih raziskavah tudi zmanjšuje verjetnost arterioskleroze in srčnih napadov. Finski raziskovalci so celo ugotovili, da imajo kadilci, ki uživajo hrano, bogato z vitaminom E, 20 odstotkov manj možnosti, da obolijo za pljučnim rakom. Raziskava francoskih znanstvenikov je pokazala, da lahko podaljšanje povprečnega časa spanca vpliva na zmanjšanje telesne teže. Podaljšanje spanca naj bi tako predstavljalo učinkovito metodo za izgubljanje odvečnih kilogramov. Francoski znanstveniki so proučili 30 prejšnjih raziskav in ugotovili, da obstaja povezava med premalo spanja ter povečano telesno težo, ki je še posebej očitna pri malih otrocih in mladostnikih. To ugotovitev razlagajo s tem, da se med spanjem tvorita hormona, ki nadzorujeta tek. Vir: Svetovni splet Jasmina Bauman Partljičeva Čistilka Marija navdušila publiko Kulturno društvo Destrnik tudi letos ni pozabilo na mame. Letošnja prireditev, namenjena mamam, je bila malo drugačna, saj niso pripravili kulturnega programa v lastni režiji, ampak so mame razveselili z monokomedijo čistilka Marija. Zgodba govori o preprosti čistilki Mariji, ki je ostala sama z dvema otrokoma in se bori z vsakdanjimi problemi malega človeka. V življenju je morala skozi različne preizkušnje in tako veseli kot žalostni trenutki so jo zaznamovali na poseben način. V tem preprostem liku se žal lahko najde tudi marsikdo iz naše okolice. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Marija pri delu Občan - 22. april 2008 Občan Društvo kmetic Destrnik Velikonočna razstava Članice Društva kmetic Destrnik so tudi letos pripravile tradicionalno velikonočno razstavo v stari veroučni učilnici župnišča. Razdelile so jo v več sklopov. Glavni del razstave je bil posvečen veliki noči. V košari so bile velikonočne jedi: »Žegnanje« velikonočnih jedi Velika sobota je dan pred veliko nočjo, ko kristjani častijo Jezusa v božjem grobu. Zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove, na velikonočnem ognju pa gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Poseben pomen ima na veliko soboto blagoslov velikonočnih jedi. »Namen blagoslova je, da se zavemo božje dobrote, darov, ki smo jih prejeli od boga, in da začutimo božjo bližino ter njegovo navzočnost v našem vsakdanjem življenju,« so zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Kot so navedli, imajo velikonočna jedila posebno simboliko. »Kruh je sad božje dobrote in človekovega dela. Meso je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno jagnje,« so pojasnili. Obenem so navedli, da pet rdeče obarvanih pirhov spominja na kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena nosijo simboliko žebljev. domači in beli mlečni kruh, ki ga krušna peč prav lepo obarva, hren, šunka, klobase ter seveda pisanice. Na ogled je bilo mnogo pisanic, ki so jih članice izdelale v delavnicah. Videli smo lahko kvačkane pisanice, barvane z različnimi barvami, porisane in okrašene ter velike in male pisanice v obliki artičok. Najbolj so še vedno predane stari tehniki, to je barvanju s pomočjo čebulnih olupkov, ko na jajca položimo različne trave in prevežemo z nogavicami. V delavnicah so izdelovale tudi rože iz »najlonskih« nogavic in kar trije šopki so krasili razstavno površino. Del razstave je bil posvečen žetvi rži in spravljanju koruze, ki so ju praktično prikazale v preteklem letu. Tudi jedem iz koruzne in ržene moke so se posvetile. Stare žrmlje za mletje in koruzni žganci, zabeljeni z ocvirki, so obiskovalcem pričarali duh preteklosti. Izdelale so tudi nekaj izdelkov iz koruznega ličja, kot so copati, predpražnik, podstavek za cvetlični lonček, podstavek za vročo posodo in »cekar« iz ličja. Poskrbele so še za domača zelišča in čaje. V treh dneh si je razstavo ogledalo veliko ljudi, saj so v učilnico zavili po blagoslovih jedi ali po svetih mašah, prišli pa so tudi posamezniki od blizu in daleč. Tudi podpisi v knjigi pohval pričajo o lepem obisku razstave. Članice so na velikonočni ponedeljek pospravile razstavljeno, z dobrotami iz košare in s sladkim pecivom pa pogostile obiskovalce. Besedilo: Nada Zupanič Fotografija: Ksenija Munda Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Obvestilo Vse občane vabimo, da sodelujejo pri oblikovanju nove rubrike v našem časopisu: Občani sprašujejo, župan odgovarja. Svoja vprašanja pošljite na naslov: Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik ali na casopis.obcan@siol. net. Odgovori na zastavljena vprašanja bodo objavljeni v eni izmed naslednjih številk časopisa Občan. Na anonimna vprašanja ne bomo odgovarjali. Uredništvo časopisa Občan Občan - 22. april 2008 11 Prireditve Destrniški kulturniki končno dočakali svoje prostore Branko Širec predal ključe predsedniku Kulturnega društva Destrnik Marku Pukšiču 14. marca je imelo Kulturno društvo Destrnik svoj občni zbor, na katerem so podali poročila o minulem letu in načrte za letošnje leto. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik društva Marko Pukšič, ki je med drugim povedal, da se je v lanskem letu vodstvo društva zamenjalo. Povedal je še, da radi sprejemajo predloge vseh članov in jih, kolikor je mogoče, tudi uresničijo. Zelo je zadovoljen z delom vseh sekcij, ki delujejo znotraj društva – od otroške, mladinske do odrasle skupine folklore, pevskega zbora in okteta. Predvsem ga veseli, da se udeležujejo prireditev na ravni občine in tudi izven nje, nekateri nastopajo tudi v tujini. Poudaril je tudi, da so zelo veseli pridobitve kulturne dvorane, saj lahko sedaj vsi nemoteno vadijo in se pripravljajo na nastope. Bivši predsednik društva Branko Širec je prisotne pozdravil tudi v imenu župana Franca Pukšiča, ki se zaradi drugih obveznosti prireditve ni mogel udeležiti. Je pa Branka Širca pooblastil, da je predsedniku Kulturnega društva Destrnik svečano predal ključe pisarniškega prostora v novem kultur- nem domu. S tem je društvo končno dobilo svoje prostore za nemoteno delovanje. Marko Pukšič je ob koncu predstavil še načrte za letošnje leto: ureditev novega prostora, popis premičnega in nepremičnega premoženja društva, v skladu z zakonodajo bodo uskladili statut društva, upajo, da jim bo v letošnjem letu uspelo ustanoviti dramsko sekcijo, vsem delujočim sekcijam bodo skušali biti dober sopotnik pri pripravah njihovih prireditev, seveda pa upa, da bodo še naprej tako dobro sodelovali znotraj društva. Na koncu je seveda sledila še zakuska, saj je bilo potrebno nazdraviti novim prostorom društva. Fotografija in besedilo: Ksenija Munda Svojo pisarno dobila tudi Krajevna organizacija RK Destrnik Župan predaja ključe pisarniškega prostora predsednici KORK-a V soboto, 29. marca, je imela Krajevna organizacija Rdečega križa svoj redni občni zbor, ki so se ga udeležili sekretarka Območne organizacije Rdečega križa gospa Marjana Cafuta, župan Občine Destrnik Franc Pukšič in predstavniki domačih društev: PGD Desenci, PGD Destrnik, Lovske družine Destrnik, Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik ter Turističnega društva Destrnik. Najprej so se v kratkem kulturnem programu predstavili otroci iz naše osnovne šole in Ljudske pevke Urbančanke. Nato je predsednica gospa Klavdija Sluga podala poročilo o delu KORK-a v preteklem letu. Organizirali so predavanje o akupunkturni masaži, udeležili so se občinskega praznika, v okviru strokovne ekskurzije so obiskali romarsko središče Brezje in Veliko planino, v septembru so obeležili 60-letnico svojega delovanja. Ob tem visokem jubileju so prejeli tudi zlato občinsko priznanje. Seveda niso pozabili na najbolj ogrožene v naši občini, ki so jim razdelili prehrambene 12 pakete. Pridobili so nove člane in nekaj novih darovalcev krvi, te življenjsko pomembne tekočine. Še veliko drugega so postorili. Zahvaljujejo se vsem za pomoč in razumevanje, predvsem Območni organizaciji RK Ptuj, vsem članom upravnega in nadzornega odbora, Občini Destrnik ter posameznikom, ki jim na kakršen koli način pomagajo pri uresničevanju njihovega poslanstva. Župan Franc Pukšič je predsednici KORK Destrnik Klavdiji Sluga predal ključe pisarniškega prostora. Za društvo je to velika pridobitev, saj do sedaj niso imeli svojega prostora, v katerem bi se lahko sestajali in nemoteno delovali. Nove pridobitve so se člani KORK Destrnik zelo razveselili. Predsedničino poročilo delu v preteklem letu o Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Občan - 22. april 2008