V Trstu dne 31. Julija 1908. Št. 31. Leto I. ^haja v Trstu vsak ! ; pe tek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulita BosGhettfl št. 5. II. nad. fjhfoii št. 1570 = Delavski List Posamezna številka = 6 vin. — Inserali po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. 1 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. pito delavstvo in delavska Mirnu p a go slovenski narodnjaki organizirali tavkokaze, začasa stavke tržaških težakov, •edoma, t. j. in mala fides, je dejstvo, ki ga ne nl ore nihče pobiti. In če bi ne imeli no¬ benih druzih dokazov je dovolj fakt, da s0 s e branili pred našimi očitanji in na- Bi) di z enakimi sredstvi in argumenti ka- j. or stavkokazi v drugih deželah. Pravili 50 da se bojujejo za «svobodo* dela, proti terorizmu (?) organiziranega delavstva in proti izkaznicam dela, (tessere di lavoro) j ki jih je hotela uvesti organizacija teža¬ ka da napravi mejo delavski konkurenci, ki se je v stroki težakov vedno bolj širila vs led vedno rastočega števila delavcev v tej stroki. — Naraščanje števila težakov je prevzelo zlasti zaradi takratne silne obrtne krize naravnost pretresujoče di¬ menzije. V članku, ki smo ga objavili v našem listu pod naslovom «Svoboda dela in stav¬ kokazi* smo dokazali, da je za delavstvo smisel svobode dela popolnoma negativen. Seveda, če se razpravlja o svobodi dela z meščanskega, liberalnega stališča, se da na- kupičiti v razpravo toliko zofizmov in pa- ralogizmov, da se pride do sklepov, ki se na prvi pogled zdč čisto pravilni in lo¬ gično zdravi. Yse kaj druzega je pa ako se razpravlja o svobodi dela iz znanstvenega stališča in s stališča razmer v katerih živimo. Pravim iz znanstvenega stališča radi dejstva, ker je v razpravo o svobodi dela, ki se vleče že dolgo časa po italijanskem meščanskem in socialističnem časopisju, posegel tudi ueiteliščni profesor Supino. Na nekem predavanju v znanstvenem literarnem za¬ vodu v Lombardiji se je postavil popolnoma ? na stran organiziranega delavstva. Pekel je, da je svoboda dela problem. Nadalje pravi profesor Supino: «V boju med ka¬ pitalom in delom, je kapital že takorekoč automatično organiziran, delavci pa se za- morejo organizirati šele tedaj, ako se za¬ vedajo svojega razreda in se morajo orga¬ nizirati ako nočejo, da bi se jih čez mero izkoriščalo in usužnilo. Neorganiziran de¬ lavec si na videz ohrani popolno svobodo dela, toda ta svoboda je taka, da ga uklene od rok do nog in ga tako uklenjenega vrže kapitalizmu v izkoriščanje. Vsled da¬ našnjega obrtnega razvoja je vprašanje ■ in ponudba dela prikazen kolektivističnega značaja in vsi tisti, ki spe vaj o slavospeve svobodi dela, spravljajo površno individua¬ listične, osebne nazore v kolektivistične prikazni. Vsled razširjenja veleobrti se mora tudi ponudbo dela organizirati in sicer v prid družbi sploh. Nobena stvar ni tako neumna in hudodna kakor hraniti neorganiziranega delavca, krumirja. Kru- mir spada tudi on k tistemu razredu, ki ponuja delo, je tedaj nerazdrnžen del celote, a ima vseeno tako moč, da med tem ko dela v prid sebi dela škodo sebi in celoti*. «Toda — doda še prof. Supino kadar se gre za druge važne družabne koristi se vendar omeji posameznikom svobodo. Stariše se n. pr. prisili pošiljati otroke v šolo, da se prepreči družabno škodo nevednosti, ali pa da se usili po¬ sameznikom in družbi sploh razne higije- nične naprave, da se prepreči razširjenje nalezlivih bolezni. Čemu tedaj ne bi priznali potrebo delavske organizacije, ki če tudi omeji posameznikom malenkostni del svo¬ bode, je koristna celemu razredu*. Tako pravi vseučiliščni profesor Supino. Spravil je tedaj krumirje še v slabšo luč nego so bili do sedaj. Ampak kaj bi šele rekel, ko bi izvedel prof. Supino, da tržaški narodnjaki organizirajo in vzgajajo take celoti škodljive elemente z edinim name¬ nom, da bi njim in celoti delali še večo škodo. Toda razven tega, da so tržaški narod¬ njaki začasa stavke težakov škodovali slo¬ venskemu delavstvu že zato, ker so ško¬ dovali celoti t. j. vsemu delavstvu, so za¬ radi boja, ki so ga vodili proti upeljavi izkaznic dela v stroko težakov, škodovali še posebej in veliko slovenskemu delavstvu naravnost. To za nekvalificirano delavstvo kakor so .težaki nujno potrebno upeijavo so pobijali narodnjaki na vsak način s stališča strankarskega fanatizma. Ni pa treba še posebej omeniti, da je igrala pri tem njihovem boju veliko ulogo nad vse grozna nevednost a ob enem tudi cinična brezbrižnost za delavske interese. Ni treba seveda, da se čudimo brezbrižnosti, ampak čuditi se smemo ciničnosti, s katero' so vodili ta boj. Račun narodnjakov je bil sledeči: *Ce se uvede izkaznice dela se bodo morali vsi delavci težaki organizirati, mi ne bomo mogli potem več množiti te stroke in je nevarnost da postanejo deiavci, ko so enkrat organizirani, socialni demokratje in jih tako zgubimo pri naši stranki. Važno delavsko vprašanje so pretresa- vali iz čisto meščanskega in strankarskega stališča. Seveda je imela organizacija te¬ žakov pred očmi vse kaj druzega nego strankarsko korist. Organizacije morajo skrbeti za koristi članov svoje stroke in to korist je hotela ta tudi izvršiti. Nje namen je bil preprečiti pogubonosno de¬ lavsko konkurenco, ki se je razširjala v stroki težakov. Pri stroki težakov, ki je stroka nekva¬ lificiranih delavcev, dobi delo lahko vsak ki je za to fizično sposoben, da je namreč zdrav in močan. Tu ni treba, da bi se delavec prej izučil dela. Zato pa narašča število delavcev težakov od dne do dne. Kmetje prihajajo v mesto in ker ne morejo dobiti kvalificiranega dela, ker se takega niso nikdar izučili, si poiščejo posla pri te¬ žakih. Vsi kvalificirani delavci, kadar osta¬ nejo brezposelni in ne najdejo posla drugje pri svoji obrti si poiščejo posla med te¬ žaki, kjer ni treba druzega — kakor po¬ vedano — da je le človek fizično močan. Tako narašča število težakov neprenehoma. Vrši se proletarizacija. Nastane nadponudba dela s vsemi posledicami. Delavci tekmu¬ jejo med seboj, kdo bo več dni na teden delal in ker bi vsak rad delal kar največ dni je naravno da nastane delavska konkurenca. Vsak ponudi svojo delavno moč deloda¬ jalcu za čim nižjo ceno in za čim slabše pogoje. Naravno je, da izkoriščajo deloda¬ jalci to nadpoiiudbo dela, to delavsko kon- korenco. Plače padajo od dne do dne in pogoji dela postajajo čim bolj izkorišče- valni. «Kaj me briga — pravi delodajalec — če mi ta noče delati toliko in toliko ur na dan za to in to ceno, ko dobim druzega, ki mi dela še več ur na dan za še nižjo ceno. Prične se tedaj splošna konkurenca strani delavstva in splošno odurno izko¬ riščanje strani delodajalca. Naravno je, da je konkurenca in izkoriščanje na škodo onili delavcev težakov, ki so pri tej stroki uslužbeni že iza mladih let, ki se niso izučili nobenega obrtnega dela in ne mo¬ rejo vsled tega prodati svojo delavno moč nikjer drugje nego pri svoji stroki, t. j. pri stroki težakov. Oni računajo samo na ta zaslužek, poznajo težkoče dela in ne gredo radi delati pod navadno ceno. Oni delavci pa in kmetje, ki pridejo iskati dela v to stroko samo tedaj kadar ga v svoji ne dobe in ne poznajo težav dela in ker je zarije ta zaslužek samo pristranski, gredo delati pod navadno ceno. Organizacija ima namen — smo rekli — varovati interese delavcev njene stroke. Da se jih varuje, je treba preprečiti kon¬ kurenco strani slučajnih — provizoričnih — težakov in vsled te nastalo izkoriščanje strani delodajalcev. Organizacija težakov je hotela v to svrho uvesti izkaznice dela (tessere di lavoro) in sicer zato, da za delu in življenskim razmeram primerno- plačo delajo najprej oni težaki, ki so v tej stroki vedno uslužbeni, ki ne morejo re- flektirati na noben drug zaslužek in da se, ako delo preostaja, razdeli delo med one delavce, ki so pomnožili stroko samo vsled pomanjkanja dela v njihovih kvalificiranih strokah. To je hotela organizacija težakov. Pametnemu človeku se zdi ta stvar, ta zahteva po delavskih izkaznicah, da se prepreči delavsko konkurenco in izkoriščanje delavstva strani delodajalcev, popolnoma naravna in koristna. Morda se bo tudi tu kdo poprijel zofizmov o svo¬ bodi dela, češ, da ima delodajalec pravico vzeti na delo kogar se njemu ljubi in da delavec če tudi ne spada k tisti stroki, ima pravico ponuditi svojo delavno moč za tisto ceno, ki se njemu zljubi. Toda pre¬ več smo že govorili o tem in dokazali, da je taka svoboda dela škodljiva onemu, ki - jo poseduje, in celoti in daje v prid samo delodajalcu, ker zamore svobodno izkoriščati delavstvo. Organizacija težakov ni imela tedaj pred seboj nikakih strankarskih namenov naj¬ manj pa, da bi bila hotela škodovati slo¬ venskemu delavstvu, kakor so to pripo¬ vedovali slovenski narodnjaki. Še več. Vsa akcija organizacije težakov je bila le v prid slovenskemu delavstvu. Nekvalificirano delo v Trstu je po večini v rokah slovenskega delavstva. Večina te¬ žakov v Trstu je slovenske narodnosti. Kvalificirani delavci so pa po večini ita- iijani, nemci itd. Ker je hotela tedaj orga¬ nizacija braniti nekvalificirane delavce pred konkurenco brezposelnih kvalificiranih je rečeno ravno toliko kakor da bi bila bra¬ nila slovenske nekvalificirane pred tujimi brezposelnimi kvalificiranimi delavci. Se¬ veda je bil pogoj, da bi bili slovenski de¬ iavci deležni te dobrote, organizacija, toda dokazali smo tudi, da je organizacija ne samo koristna ampak nujno potrebna ako se hoče koristiti celoti in da je tista njena navidezna omejitev svobode koristna za delavstvo dočim je tista svoboda dela, ki jo zagovarjajo kakor slovenski narodnjaki vsi organizatorji stavkokazov in zagovorniki delavske konkurence v prid delodajalcem v prid malohu kapitalizmu. Zločin, ki so ga naredili slovenski na¬ rodnjaki s tem, da so se bojevali zoper uvedbo delavskih izkaznic, je bil tedaj dvojni in sicer prvič, ker je škodoval de¬ lavstvu sploh in drugič ker je škodoval slovenskemu delavstvu, kot nekvalificira" nemu delavstvu posebej in stem seveda tudi slovenskemu narodu. Šli so v boj tedaj proti delavstvu in na škodo delu slovenskega naroda “s stališča strankarske koristi. Koristili pa niso nič nobenemu in škodovali veliko. To naj si slovenski delavci dobro zapomnijo. Za¬ pomnijo naj si, da imajo slovenski narod¬ njaki pred očmi vedno le strankarsko korist i kadar govore o svobodi dela i kadar govore o narodu. Pokazali niso tedaj le sovraštvo do de¬ lavstva ampak tudi giupo in hudobno nevednost v reševanju delavskega vprašanja vsled česar postane še veča hudobija, ako hočejo ljudje, ki ne poznajo pogojev dela ne delavskega vprašanja, voditi delavstvo in narod v propad. Ger minul. Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor“ št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. Vlil. Pričel sem s spominom na pridigo biv¬ šega dekana v D. proti železnicam, in na nasprotstvo tudi novodobnega duhovništva proti modernemu napredku. To nasprotstvo sem razložil. Razvoj nove dobe je v res¬ nici spodkopal 'srednjeveški družabni red in ljudjč so se veliko odtujili cerkvi. Vedno več je brezbrižnih in nevernih ljudi, vedno več takih, ki ne hodijo v cer¬ kev in se ne udeležujejo cerkvenih shodov. In ti drugi, ki se niso še popolnoma od¬ tujili cerkvi, niso več popolni otroci cerkve. j Hodijo v cerkev — večinoma — iz na- vade ali radi gotovega estetičnega užitka; iz navade budijo k spovedi, iz navade de¬ lajo še marsikaj drugega, kar zahteva od njih cerkev. Navada — to je sicer še rtlika moč, vendar ni to več — cela duša. Tečina teh ljudi, ki so že iz navade ve¬ gani na cerkev, misli že drugače, čuti - drugače in ima druge interese kot ljudje srednjega veka. Ali se naj potem čudimo temu, da si hoče cerkev ohraniti to kar ima še v svoji moči ? Da hoče človeške ! duše cele imeti? Toda kako to doseči ? Je pač težko ustaviti moderni razvoj gospodarski politični... cerkev si je sicer prizadevala vse to, ali prepričala se je, kako je to težko. Toda polastiti se šole polastiti se mladih duš, ki so še dajo oviadati in pre¬ delati ; ali se ne bi mogoče na ta način dal vzgojiti nov srednji rek, novo poko- lenje vdanih, ubogljivih vernikov ? Z bojem proti šolstvu hoče cerkev zadeti moderno kulturo v njenem korenu; kajti šola je — bodoče ljudstvo. Ali naj razlagam, zakaj so se klerikalni krogi vpirali nazornemu nauku? Zakaj so se vpirali uvedbi prirodoslovnega pouka v šolah ? Zakaj netijo v nezavednih ljudskih i vrstah nezaupanje in odpor proti današnji I šoli? Zakaj zahtevajo konfesijonelno šolo? j Zakaj zahtevajo, da bi bili učitelji prisiljeni od države biti vsaj na videz katoliki tedaj hinavci, če že ne morejo doseči, da bi bili tudi v notranjosti verni katoliki? Jaz me¬ nim, da sem že odgovoril na ta vprašanja; nagibi klerikalnega boja proti modernemu šolstvu in učiteljstvu so popolnoma jasni in preostaja le opozoriti na nekatera sred¬ stva tega boja in pokazati tudi, kako da se moramo proti njim braniti. V Avstriji se je postavilo šolstvo na moderno podlago s zakonom od 14. maja 1869. S tem zakonom je bilo šolstvo zeld zboljšano in če bi se vzgoja na naših šolah vršila v njegovem duhu, bil bi tudi naš narodni obstoj bolje zagotovljen, ker bi izhajala iz šol bolje izobražena mladina in bolje pripravljena za svojo življenske na¬ logo. Da se ne bi moglo to zgoditi, skrbela je v prvi vrsti cerkev. Tedanji papež Pij IX. je proglasil šolsko postavo avstrijsko in druge postave, s kojimi so se zagotovile ustavne pravice avstrijskih državljanov, za «gnusno in v največi meri obsodbe vredno, za ničevno in za sedaj in v bodoče ne¬ veljavno*. (Primerjaj Th. Dr. Kryštufek: Zgodovina katoliške cerkve v avstrijskih državah. V daljšem grozi papež s cerkve¬ nimi kaznimi onim, ki bi se predrznih te zakone vbogati. II. 390. — 392.) Ako bi, recimo, ruski car ali pa zavez¬ nik Avstrije, nemški cesar, proglasil nekteri avstrijski zakon gnusnim, ničevnim in ne¬ veljavnim in če bi pozval avstrijske dr¬ žavljane, da se ne smejo po njem ravnati, si lahko domislimo, kaj bi se zgodilo. Avstrijska vlada bi se gotovo energično uprla takemu drznemu poseganju v av¬ strijske državne zadeve. Proti papežu pa si Avstrija ni upala braniti svoje samo¬ stojnosti. Tu in tam so se sicer slišali gla¬ sovi, da bi se zrušilo diplornatične stike z Vatikanom in da bi se dalo papežu jasno razumeti, da se ne bi vtikal v zadeve, ki ga nič ne brigajo ; ni se pa zgodilo ničesar takega. Najvišji čin poguma, ki ga je kedaj vlada zmogla, je bila okrožnica na vse avstrijske namestnike z dne 8. julija 1870. v koji je tedanji naučni minister Strosmayr opozarjal na veleizdajske načrte katoliške hierarhije. Označiti agitacijo, ki so jo škofje po papeževem ukazu uprizorili proti šolskim in drugim postavam, za veleizdaj- sko, za to je imela avstrijska vlada — vsaj enkrat — pogum; prekrižati te na¬ črte, za to se ni nikdar pobrigala. Narobe, ako zasledujemo pozorno razvoj avstrijske¬ ga šolstva od 1. 1869. dalje in boj za nje med cerkvijo in državo, razvidimo, kako se vlada tem «veleizdaj skim načrtom* korak za korakom umika-Ni mogoče niti dovolj pribiti dejstvo, da se Avstrija v tej zadevi in v mnogo drugih ne obnaša kot suverena država marveeč kot va- DELAVSKI SIovensKa politiKa. Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili pod tem naslovom v št. 28 našega lista smo dobili od dr. Rybara sledeči popravek: Ni res, da sem se zbal priti v parla¬ ment, da bi glasoval za'Ellenbogenov pred¬ log, ki je zahteval za zboljšanje železničar¬ jem 20 milijonov kron; nasprotno je res, da sem prišel v parlament in da sem za omenjeni predlog tndi glasoval, kakor je to razvidno iz stenografičnega zapisnika. S spoštovanjem Dr. Rybaf. V Trstu, dne 21. Julija 1908. Kakor že rečeno smo mi to vest posneli po drugih časnikih, dočim je iz stenogra¬ fičnega zapisnika razvidno, da je dr. Rvbaf res napravil vsaj enkrat svojo dolžnost. Sicer ne popolno dolžnost, kajti da bi bila popolna bi bil moral dr. Rvbaf uplivati na tovariše svojega kluba, da bi bili tudi oni glasovali za, dočim so glasovali proti. Toliko za danes v pojasnilo. VseKm^čkj shoc ^ * * * * v Štanjelu Kar imamo na Primorskem ljudi, ki pra¬ vijo, da se pečajo z vprašanjem ljudskega blagostanja, žive svoje žalostno življenje v orehovi lupini. Delokrogi delovanja, ki so obseženi v programih raznih strank in strančic so jim celi svet. Vprašanja sploš¬ nega razrednega ali stanovskega značaja skušajo reševati s stališča, ki če že ni smešno je pa prav gotovo vsaj otročje. Razven vsega tega pa so se naše stranke okužile nesrečne demagogije na tak način, da se boje, radi bojazni pred ljudsko za¬ mero, povedati kaj je prav in kaj ne. Od tod tedaj, da so se bavili narodni časopisi o shodu le o koristi ki jo bo do- desel slogi ali pa tej ali oni stranki mesto da bi se bili bavili o vspehu, ki ga bo donesel kmetu in razpravljali če so bili sklepi shoda pametni ali ne. — Ti ljudje smatrajo strankarske koristi nad koristi ljudstva. Stranke so jim vse, ljudstvo pa Mi smo n. pr. prepričani, da so imeli sklicatelji shoda pred seboj najboljše na¬ mene. Toda pot po kateri hočejo priti do cilja je popolnoma zgrešena. Kmečka kriza je splošna in ne samo na Krasu. Pomanjkanje krme občutijo tudi kmetje po vseh avstrijskih deželah. Tudi drugod ne morejo vina vsega razprodati in to ne samo v Avstriji ampak tudi v Italiji, Franciji, Španiji. V Siciliji na Italijanskem prodajajo vino celo po krajcarju liter ali pa naravnost na uro. Za eno uro se plača od 20 do 50 vinarjev, pa se pije kolikor se hoče. Ce je tedaj kriza splošna čemu jo reševati samo na Krasu in samo za Kras. Treba je vendar priznati, da ljudstvo občuti krize če so tudi v oddalje¬ nih krajih. Je naravnost nespametno reše¬ vati krize enega revnega stanu na račun onega revnega ljudstva, ki ne spada tiste¬ mu stanu. Kam pa pridemo. Tako nastane mesto osebnega stanovski egoizem, stanov¬ sko izkoriščanje. Taka pot je pa popolnoma zgrešena in nima pred seboj prav nobenega gotovega vspeha. Na shodu v Štanjelu se je sprejelo več resolucij, kakor po navadi na vseh shodih. zolska država 'papeževa. Nimam nobenega interesa na tem, da bi pretiral, konstatiram samo fakta. Postava od 14. maja 1869 se je skle¬ nila v'državni zbornici, sankcijonirala od cesarja, in je bilo najbrže težko to postavo preklicati ali zrušiti, posebno, ker je bila v zbornici večina liberalna. Škofje so tedaj vse mogoče storili, da bi isto postavo na¬ pravili vsaj neškodljivo, da bi ostala le na papirju, da se ne bi izvajala. Izdatno po¬ moč so dobili v plemstvu — to se razume: tudi plemstvo se spominja srednjega veka kot na dobo svoje največe moči in slave, tudi ono bi si želelo v lastnem interesu vzgojiti novi srednji vek, kajti moderni razvoj seka tudi njemu ne le cerkvi, smrtne rane — Prizadevanje katoliške hierarhije in plem¬ stva ni imelo sicer popolnega uspeha; po¬ srečilo se je le deloma, ali tudi ta delni uspeh je zadostoval, da se je naše šolstvo poslabšalo in da. ne moremo danes v letu 1908, pozdraviti napredne vlade, ki bi si upala izvajati šolsko postavo iz leta — 1869. (Dalje prih.) Med temi je ena v kateri se zahteva po¬ višanje vžitnine na pivu. Pivo bo dražje — so si mislili — ljudstvo ga ne bo pilo pa se bo razpečalo več vina. Ali kdaj se je še videlo da se je ljudstvo odvadilo jesti in piti radi podraženja? V prvi vrsti vino ne more nadomestiti piva, in če bi ga, bi bilo vino še vedno dražje nego pivo. Če bi pa kmetje pili iz stanovske solidar¬ nosti raje vino nego pivo (kar store lahko tudi sedaj).bi to drugo ljudstvo prav go¬ tovo ne naredilo. Vino je en vžitek pivo pa drugi. S tem, da bi se povišalo tedaj vžitnino na pivu bi se kmetom prav nič ali le malo koristilo, ljudstvu bi se pa na¬ ložilo nov indirektni davek. Vspeh bi bil tedaj popolnoma negativen. Poglejmo n. pr. na Kranjskem in Štajerskem. Združene pivovarne so zvišale ceno pivu za 2 K na hi. Gostilničarji pa za druge štiri krone. Za vse to bi se ljudstvo prav nič ne bilo zmenilo če bi ne bila posegla vmes socialna demokratična stranka in proklamirala bojkot pivu. Ljudstvo bi bilo pilo pivo naprej tudi po dražji ceni. Vlada je n. pr. vedela, da če se poviša davek na žganju postano žganje dražje, pa je računala vseeno, da bo imela pri tem davku 39 milijonov letnih dohodkov. Znak to, da je vedela, da se bo žganje, če tudi postane dražje, vseeno pilo. Z davki na katero si bodi stvar se prav gotovo ne koristi nobenemu ampak mnogo škoduje. S povišanjem vžitnine na pivu bi imele dobiček samo deželne in občinske finance. Ampak koliko vživa ljudstvo od teh financ ni treba da pripovedujemo. Kory- tovski je hotel vzeti ljudstvu 39 milijonov in je obljubljal ljudstvu od teh morda 10 milijonov. Na tak način se gotovo ne bo rešilo kmeta. Tu se zahteva povišanje vžitnine na pivu, tam se pozove poslanca, da gla¬ suje za povišanje davka na žganju, pa tudi da glasuje za povišanje števila no¬ vincev deželne brambe in se potem stoka da da kmetijstvo 75% vsega vojaštva, t. j. da je kmet, ki plačuje največ krvnega davka. Mi ne vemo kateri ljudje so bili na shodu v Štanjelu in tudi ne kateri so bili na shodu v Skopem. Toda v Skopem se je pozvalo Štreklja naj glasuje za povišanje davka na žganju in za povišanje števila novincev deželne brambe. To je kakor re¬ čeno : Daj vladi denar in razširi žrelo mi¬ litarističnega moloha, da bo vedela denar kam djati, samo, da bi ne imelo ljudstvo preveč koristi. Tudi mi smo, da se reši kmeta iz sedanjih res neznosnih razmer, toda ni prav, da bi se zato nalagalo ljudstvu novih indirektnih davkov — pri čemer bi ne imel kmet prav nobenih koristi — ko se da vendar urediti na drug način ne da bi se škodovalo komur si bodi. Seveda se mi ne čudimo ljudstvu, če veruje v besedo poslanca v katerega zaupa, toda dolžnost poslancev je da poduče ljudstvo in ne da ga izkoriščajo v svoje protiljudske namene. Poslanci naj delajo za odpravo indi¬ rektnih davkov, za znižanje celo odpravo vojaštva, ki požre veliko denarja in drago¬ cene krvi. Koliko milijonov požre vojaški moloh, ki bi se jih lahko uporabilo v druge ljudstvu bolj koristne svrhe. Ne po¬ višanje davkov, ampak odpravo škodljivih naprav to je treba. Treba je odpravo zistema, ki vstvarja take žalostne razmere. Odpravo prostovoljnih in prisiljenih lenu¬ hov je treba, ki danes žive ob žuljih ma¬ lega kmeta in delavstva. Za vse to pa ne delajo meščansko narodni poslanci ker bi potem delali za odpravo samih sebe. Toliko samo za danes glede zahteve na povišanje vžitnine na pivu. Naravno je da se povrnemo tud' k drugim točkam tega značilnega shoda, ki so se ga bogovi v Gorici in Trstu zelo vstrašili, ker nam je pokazal, da so kmetje popolnoma siti onih birokratov, ki kmetijstvo znajo samo iz¬ koriščati kakor izkoriščajo delavstvo. Pametno je od kmetov, da se hočejo emancipirati od vseh meščanskih strank, toda ni dobro, da bi posnemali meščanske stranke. Drugje je prostor za našega kmeta in sicer pri socialističnem organiziranemu delavstvu. Pametno je od kmeta, da se loči od meščanskih strank, ki so ga do sedaj samo izkoriščale, toda ni pametno, da se loči od delavstva in da bi hotel na račun tega rešiti samega sebe. Delavec in mali kmet, oba sta izkoriščana od enega in istega vampirja. Skupno se tedaj morata bojevati da se rešita sebe in družbo iz spon da¬ našnje kapitalistične družbe. Kakor pa rečeno, se še povrnemo k temu shodu, ki je bil nekako boljši od onega v Skopem in sicer če že ne radi druzega pa vsaj radi dejstva, da so ga sklicali kmetje sami in je imel že vslec tega poštenejše in odkritosrčnejše namene. Pa naj se bogovi le strašijo. Domače stvari. Xepri.ietno iziieiisi ognju pri Občni zavarovalnici v Trstu. Naše pobožne nune so sicer zaupale boga, toda zaupale so veliko več v zav, rovalnico..... Heretkinje!. In prišel je požar.... kazen božja?.., Hm!. Toda po smoli sreča: bog ni vstal ognjegascev; vstvarili so jih ljudje. In če niso zgorele se morajo zahvali ognjegascem!. Sfaši liberalci. Dopis iz Oropd} Kakšne prazne mevže so naši liberalci, se vsaki dan očitneje izkazuje. Ce jih gli daš od daleč, videl bodeš, kako na vei in sploh na vse, kar si je ta ali oni srednjeveški pop izmisil, mečejo gnile mone, nezrela jabolka, krompirjeve lupi obrabljene čevlje, odpadke, polena in kovrstne mineralije. Ce pa prideš bliže jim natanko pogledaš v obraz in v dui: boš obstrmel, in debelo bodo gledale tvoj oči, zakaj ne bodo videle druzega, veliko podolgasto-okroglo ničlo, ali — je še 20 Reomirjevih stopinj pod isto videl boš pred seboj plahega, nerodnej in jokavega klerikalca se svojimi solzni očmi in nadvse neumnim obrazom. Vprašaj kakega narodnjaka - liberalci zakaj je tak nevernik, in videl boš zač« den obraz in slišal boš nad vse resen 1 govor: «Kaj ? Kako? Saj jaz verujem« vse naše ljudstvo veruje !* Pridi popold# in rogaj se mu, da je tako neumen d* veruje, Zamahnil bo malomarno in d ^ odgovoril, da ne veruje in spet bodo vi mogoče in nemogoče mineralije letele pf®* veri. Tudi je karakteristično pri naših narod njakih - liberalcih to, da razločujejo d« boga: eden je latinski, drugi pa sloveni Latinski je plešast in ima gosto, kratki ostriženo sivo brado, slovenskega pa bi« 1 vedel opisati, ker njegove fotografije i® 1 še dogotovljenc; najbrž se ne pusti fo^J grafirati, temveč se skriva pri Godinah v «Nar. Domu*. Pokaži našim liberalcem latinskega IV takoj se jim nabere obraz v osotj gube; pokaži jim slovenskega — zaglej boš nedolžno — blažen nasmeh na n ) licih. _ Da je to res, pokazala je tržaška c°P ( niča takrat, ko se je bavila z ricmanjs vprašanjem, in so pokazali naši pajci. Ogorčeni, kakor je bil ogorčen d° s samo Mojzes, kadar se jo vrnil s pl° šcel )( s hriba, poslali so Gropajci popravek šemu listu in so rekli, da ne morejo trp tržaškega škofa za to, ker zaničuje venski jezik v cerkvi, kakor tudi v Gfli nosti. In odtod menda ves gropaj s % liberalizem! Če bi pa dr. Nagi pta'j f v hotelu «Balkan» mesto v kakem E' nemškem restavrantu, bili bi naenkra sami klerikalci. ji ei Tudi imamo drugi slučaj. Ob c6st ; se vije iz Gropade proti Bazovici p°L j, ■ so nedavno kamenit križ. Napis j R j je še slovenski in zato so se r1 °' kadar so šli mimo prekrižali na ustih in na prsih. Ko je pa nekdo vem kaj ga je obsedlo — prišel r °k“'Ji naj bi bil napis latinski in ne slo u ceh 1 ! DELAVSKI LIST 3 . b ii takoj ogenj v strelu. Tisti, ki so se )e • trikrat prekrižali, kadar so šli mimo la-ik se scda i ol)rne i° v stran in kolnejo. geveda moram pripomniti, da vsi niso iki in da se tudi prej ni vsakdo prekri¬ li ker drugače bodo spet poslali kaj ta¬ ke«!, kar bi imelo biti popravek, pa ni, tel n V eč je potrdilo, ali pa se bodo trumoma v zdig n ik nad me in me bodo z revolverji po najskritejših luknjah, v četrtih nadstropjih in po kleteh; čakali bodo na n ie s palicami v rokah na vseh oglih, v vsa ]d veži in pred cerkvijo. Stvar je namreč tika: naši “liberalci* so neznansko veliki realisti in ne trpijo nobenega pesimizma, tudi najmanjšega ne. Toliko torej za danes o naših liberalcih, a li boljše rečeno o naših pravoslavnih kle¬ rikalcih. (jospeMl Furlan, — ni treba še posebej omeniti, da jo ta gospod župnik v Sv. Križu pri Trstu, je na sv. Petra praznik napravil zopet nekaj krščanskega. Ta dan so imeli tam procesijo, ker je pa ta dan solnce zelo pripekalo, so nekateri učenci, ki so prisiljeni hoditi v procesijah, šli ven iz sprevoda pod senco dreves ali zidov. Revčki so imeli popolnoma prav in vsak pameten človek bi rekel, da imajo precej zdravo pamet v glavi. Hoditi v sprevodu pod pekočimi žarki solnca ni nič kaj prijetno in vojaški pohodi nas uče, kak učinek imajo solnčni žarki na ljudi, ki so prisiljeni hoditi po komandi usužnjeni sprevodu. Če pa učinkuje to slabo na do¬ rasle zdrave mladeniče še bolj slabo mora vplivati to na nežne živce mladih dečkov. Toda o vsem tem gospod Furlan baje nič ne razume in ko je zapazil omenjene dečke da so šli ven iz sprevoda jih je pahnil zopet v sprevod. Dva od njiju je pa naravnost pahnil ven iz procesije in sicer enega za nek vodnjak enega pa v cestni jarek. Seveda ju je s svojo blagoslovljeno roko tudi oklofutal, baje zato, ker ni bil gotov če sta bila pri birmi ali ne. Nad gospodom Furlanom se ne bomo hudovali, kaj boljega od njega sploh ni pričakovati. Saj pojde kmalu proč iz Sv. Križa in sicer na Kontovelj kamor odnese tudi svojo jezico, ker niso križki vaščani priredili škofu nobenega sprejema. Dve zastavi črno rumeni sta viseli ena v zvo¬ niku in ena v farovžu. Kontovelj čanom pa priporočamo tega božjega namestnika. Ko pride na Kontovelj pazite na svoje otroke. Veliki poletni ples prirode sodrugi v Sv. Križu na vrtu gostilne Štol fig na glavni cesti nasproti poštnega urada. Čisti dobiček je namenjen v korist tamošnje krajevne organizacije. Sodruge in somišljenike vabimo, da pri¬ pomorejo kriškim sodrugom, do čim večjega in lepšega vspeha. Okrajna bolniška blagajna v Trst u. Štev. bolnikov ostalo od XXIX. tedna (od 12. julija do 18. julija) je 1367. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencije v XXX. tednu t. j. od 19, julija do 25. julija je 84-0. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 790. Odpadlo je tedaj 10101 dnij subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1417 od katerih zdravijo specijalisti 393 bolnikov in sicer 139 radi spolnih in kožnih bolezni 131 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 25. julija je bilo naznanjenih 18,831 novih bolnikov, odpa¬ dlo jih je pa 17806 t. j. 254,825 dni bo¬ lezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 9 in 8 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 25. julija šteje bolniška blagajna 305 porodov in 240 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v pretečenem tednu 18,613.27 K. Od prvega januvarja pa do 18. julija se plačalo 539,613.27 K podpor. Stanje članov je sledeče: Ob zaključku XXIX. tedna je imela blagajna 39,268 članov. V XXX. tednu je pristopilo 1756 novih članov. Izstopilo jih je 1719. Ostane jih ob zaključku XXX. tedna tedaj 39,305 članov. DOPISI. GORIŠKO. Vrtojba. Dne 23. t. m. je imel odbor tuk. lokalne organizacijo jugoslov. soc. dem. stranke svojo redno sejo. Med dru¬ gim se je razpravljalo o tudi občinskih vo¬ litvah. Po nadaljni debati se je sklenilo tudi sprejeti ženstvo v našo organizacijo. 1 uk. dekleta so skoraj same delavke, ludi one so podvržene izkoriščevanju ka¬ pitalizma kakor mi in nesmiselno bi bilo trditi, da to izkoriščanje one ne čutijo. Občutijo ga prav dobro samo prešibke so če niso organizirane, da bi se mogle bra¬ niti. Večina teh naših deklet je uslužbenih v tovarni vžigalic, druge pa zopet drugod. Njih razmere so vse kaj druzega nego prijetno, plače vse druzega nego odgovar¬ jajoče potrebam življenja. Za sedaj se jih tedaj sprejme v našo organizacijo, v naj¬ krajšem času pa ustanovimo strokovno organizacijo in se bomo potem tako skupaj združeni možki in ženske lažje borili zoper naše izkoriščevalce nego sedaj. Na delo tedaj tovarišice! V nas bodete vedno imele vredno oporo sotrpinov. Vsaka naj pristopi k nam, in vsaka naj agitira med prijateljici za našo organizacijo, za solidarnost in kmalu bo zaplapolala v Vr¬ tojbi rdeča zastava stranke brezpravnega ljudstva v prid delavstvu in malemu kmetu. Naprej! S*o«J<>«ra. Dne 23. t. m. so priredili pri nas krščanski socialci svoj shod na katerem so razpravljali ali bi imeli raz¬ pravljati o stavki v Medvodah Goričanah. Na shodu sta prodajala svoje globoko¬ umnosti dr. Dermastja in znani Kremžar. Ljubljanski “Slovenec* je pripovedoval da je bilo na shodu vse polno ljudi in dosti zanimanja. Res je pa, da je bila udeležba malenkostna in navdušenja in zanimanja ni bilo nobenega. Dermastja je govoril o stavki v Med¬ vodah in je h koncu priporočal delavstvu naj ne sprejme nobene ponudbe za delo v Medvode. No, priporočilo Dermastje je bilo pametno toda nepotrebno kajti delav¬ stvo v Podgori ve že kje je njegovo mesto v slučaju stavk. Kremžar je pa kremžaril o razmerah delavstva v Podgori. Tudi te razmere pozna naše delavstvo. Zaletaval se je v vodstvo papirnice in v vse kar zraven spada. Toda glejte čudo vseh čud: Sedaj nam prihajajo ti ljudje pripovedovati o stvareh o katerih smo bili že davno na jasnem in ki jih do danes nismo mogli preprečiti ravno vsled mahinacij tuk. kle¬ rikalcev. Sedaj pripovedujejo in obljubljajo to in ono, ko pa pride resen moment puste delavstvo na cedilu, kakor so ga pustili v Medvodah. Sicer pa če imajo klerikalci pred seboj res odkritosrčne na¬ mene, zakaj pa ne povedo par grenkih tudi podgorskim liberalnim in klerikalnim narodnjakom, ki imajo vsak dan sestanke z vodstvom družbe in se pri okrogli mizi in rujni kaplici briškega vinca prav fino zabavajo na račun revnega delavstva če bi si ti ljudje, ki imajo pri vodstvu naše pa¬ pirnice uplivno besedo zavzeli za delavstvo, bi bilo stanje tega gotovo bolje nego je danes. Toda njim se gre samo za štimungo. Samo da narede nekoliko hipnega efekta, pa je vse. Z lepimi besedami bi hoteli samo privleči delavstvo na svojo stran, da bi ga potem tim lažje izkoriščali. Med navzočimi delavci na shodu je bil tudi neki furlanski delavec, ki je prosil, da bi se vse povedalo tudi v ital. jeziku. Odgovorili so mu “Hudiču pantalon biži v Guricu laško poslušat*. Pač vreden odgovor klerikalnih izobra¬ žencev. Tako je končal ta nad vse klavrni shod, ki ne bo imel nobenega sadu in ni imel nobenega resnega namena. Delavstvo se je razšlo mrmljajoč prepričano, da iz te moke ne more biti nobenega kruha. Glasovalo se ni o nobenem predlogu.— Soc. dem. se ni povabilo. Brez nas j c pa seve vsaka akcija brezvspešna. Nas goriški klerikalci v “Delavskem tovarišu* prav nesramno napadajo ter na skrajno nepoštene načine žalijo. Delavci so ogorčeni na te žegnane sleparje. O kakem skupnem boju govoriti sploh mogoče ni, dokler klerikalci ne zavzamejo drugačnega stališča napram nam. Mi smo sicer z dušo in telesom na strani bojujočih se trpinov, ali svetujemo jim, naj se otresejo klerikalnega jerobstva ter naj pristopijo v vrste razredno zavednih delavcev. — V pondeljek smo imeli važno posvetovanje o štrajku v Medvodah. Po¬ vabili smo na to posvetovanje strokovnega tajnika sodr. Antona Kristana iz Ljub¬ ljane, ki se je tudi povabilu odzval in nam poročal, kako je s to stavko. Njegovo po¬ ročilo se je sprejelo na znanje. Sklepov se za enkrat ni 'nikakšnih storilo. Delavci naj pa pristopijo vsi v našo strokovno organizacijo, in videli bodo, da bo kmalu konec teh neznosnih razmer. ISTRA. Pulj. Zmaga zidarjev. Pred mesecom dni je tuk. zidarsko podjetje Mine odpu¬ stilo iz dela 40 delavcev ne da bi se jim bilo to naznanilo 8 dni poprej. Organiza¬ cija zidarjev je seveda takoj protestirala zoper tako nepravilno postopanje podjet¬ nika, ki ga je tudi tožila. Sodniška raz¬ prava proti omenjeni tvrdki se je vršila na tuk. sodišču v pretečeni pondeljek. In sodišče je dalo prav delavcem in prisililo gospodarja da plača delavcem 140 K od¬ škodnine in vse druge troske, ki so jih ti trpeli. To je zopet zmaga naše delavske orga¬ nizacije proti kateri vodijo naši nasprotniki neizprosen boj s svojimi takozvanimi na¬ rodnimi delavskimi organizacijami. No rekli smo in rečemo še in še bomo rekli, da se na take organizacije zamore delavstvo prokleto malo zanesti. Moč delavstva je v razredni delavski organizaciji, ki je tudi s tem zadnjim korakom v prid zidarjem pokazala kaj zamore. Delavci! v organizaciji je moč. Važen sklep delavskega izobraže¬ valnega društva. Odbor delavskega izo¬ braževalnega društva v Pulju je sklenil za nadaljno delovanje društva sledeče: Letošnji tečaj za analfabete v lirvatskem jeziku se otvori takoj ko se oglasi zadostno število obiskovalcev. V mesecu septembru prične društvo s prirejevanjem poljudnih predavanj. Društvena knjižnica in čitalnica se preuredi na novo. V čitalnici ne bo na razpolago več nobenega meščanskega po¬ litičnega lista, toda mesto teh se naroči društvo na vse slovenske, hrvatske in srbske socialistične liste in na vse važ¬ nejše literarne znanstvene revije in ilustri¬ rane liste. V tem zmislu se uredi tudi knjižnica. Tako se bo dalo na razpolago članom mesto klavernega meščansko poli¬ tičnega čtiva dobro duševno hrano. Tak je sklep odbora. Na prijateljih in somišljenikih je sedaj ležeče, da narede napram društvu svojo dolžnost. Naprej do zmage ! Volilni boj v Istri. Niti se niso polegli valovi državnozborskega volilnega boja smo že v polnem volilnem boju za deželnozborske volitve. Vse kaže da bo letošnji volilni boj še strastneji nego so bili pred letom. Se celi trije meseci nas ločijo do volitev, toda boj je že na celi črti. Seveda, niti naša stranka ne spi ampak se prav pridno pripravlja na naskok na narodnjaške trdnjave. Sadovi narodnega kompromisa med ital. in slovan. narodnjaki se že kažejo in čuda. Taki so kakor smo jih porokovali mi na shodih in v listih. Kdor je upal na vspehe kompromisa je bil prokleto kratkoviden politik, ali pa ni poznal tuk. razmer. Dr. Rizzi je izjavil napram nekemu du¬ najskemu žurnalistu, da mu je žal, da bodo hrvatski narodnjaki postavili svoje kandi¬ date v ital. volilnih okrajih. Temu se pravi — je rekel Rizzi — kršenje kom¬ promisa. Mi seveda nimamo nič proti ako postavijo Hrvatje svoje kandidate tudi v okraje kjer je sicer zmaga zagotovljena italijanom. Vsi ital. volilni okraji imajo v sebi tudi lepo število hrvatskih volilccv in tem je treba dati priložnost, da volijo po svojem prepričanju. Pa bo morda celo dobro. Ital. nacij onalce še niso zadnje državnozborske volitve prav nič naučile. Treba jim bo pokazati tedaj zopet enkrat, da je v Istri večina slovan¬ skega naroda, ki ima potemtakem pravico do večine zastopnikov. Za nas je vse‘i to seveda irelevantno kam in kje bodo kandidirali. Mi bomo naredili svojo dolžnost kljub narodnim pre¬ pirom na podlagi kompromisa. V koliko je resno upitje “Slovenca* da naj nastopijo duhovniki pri prih. volitvah samostojno s svojim programom ne vemo. Toda bilo bi odveč, ko imajo pri pri nas duhovniki vendar vse v svojih rokah. Tudi nekoliko liberalnih učiteljev imamo, toda teh je malo in se gotovo ne bodo upali na dan. Kajti težko je misliti, da bi se mogli že sedaj vspešno vpreti klerikalizmu. In kaj pa narede potem ti liberalci ? Naša stranka, kakor rečeno se ne ozira na kompromisne narodne boje in stopa letos prvič na volilno bojišče. Naš program je jasen, je za delavca in je odbran proti klerikalizmu, kdor je za jasnost, za svobo¬ domiselnost in za napredek naroda naj pusti kompromisnike, da se med seboj pošteno obdelajo in glasuje kandidate so- cialno-dcmokratične stranke. Iz stranke. Zaupniški zbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu je na seji dne 26. t. m. vzel na znanje končni načrt politične or¬ ganizacije za Trst in okolico po katerem se morajo ravnati vsi strankini pristaši. Izvolilo se je zaupnike za vse mestne okraje in okoličanske vasice. Nadalje se je sprejelo v stranko vse od političnega odbora predložene delavce ter sklenilo še sledeče: 1. ) Vsak plačevatelj strankinega davka mora prispevati zraven naročnine tudi za dobo enega leta po eno krono na mesec v sklad ,,Delavskega Lista' 1 . 2. ) Vse tiste strankine pristaše, ki še niso naročeni na „Delaski List se poživlja, da se ravnajo po sklepu strankine konfe¬ rence z dne 17. maja t. L, t. j. da se na- roče na „Delavski List . 3. ) Prvo nedeljo meseca septembra se ima prirediti veliko vrtno veselico v prid „Delavskemu Listu . Sodruge poživljamo, da delajo da ne bodo ostali sklepi na papirju ampak da bodo tudi izvršeni. Delovanje zveze lesnih delavcev v Avstriji. V nedeljo dne 26. t. m. se je vršilo v delavskem domu mesečno zborovanje or¬ ganizacije lesnih delavcev. Zborovanje je otvori] predsednik sodr. Lids, ki se je takoj spomnil umrlega člana Pausič-a, na kar so navzoči vstali v zna¬ menje sožalja. Nato prečita zapisnikar sodr. Moriti zapisnik zadnjega zborovanja, ki se ga brez druzega vzame na znanje. Pri točki 2. poda blagajnik Colomlin blagnjnično poročilo za mesec junij. Revizor sodr. Simsich poda v imenu njegovih to¬ varišev poročilo pregledovalcav računov iz katerega je razvidno, da se nahaja bla¬ gajna v popolnem redu. Zborovalci vzamejo enoglasno na znanje vsa poročila. Nato pa poroča sodr. Colombin o delo¬ vanju zveze lesnih delavcev v Avstriji. Ob koncu leta 1907 je imela zveza 31.249 članov, dočim je imela v letu 1906 le 28.596. Povišalo se je tedaj število članov za 2653 in sicer: 650 na Dunaju in 2003 na deželi. Skupin je imela zveza v letu 1906, 273 v letu 1907 pa 306. Iz toga se da tudi sklepati povišanje števila članov na deželi ki tvorijo 54'90% vseh članov, dočim tvorijo dunajčatti 45M0°/o. Največ članov plačuje prvi razred, ki obsega tudi bolniško podporo. V letu 1906 je plačevalo v ta razred 18.007 članov, kar odgovarja 62.97%. V letu 1907 pa so narasli plačevalci tega razreda na štev. 22.466 = 71.10%. Zveza ima upanje, da se bo na tak način dalo vpeljati samo en razred. Vpisalo se je letos 16.116 novih članov tada samo 2653 so ostali redni v društvu. O agitaciji pove, da je bila v letu 1907 nekoliko mlačnejša vsled političnih volitev. Vklub temu je pa priredila zveza 4075 shodov in zborovanj. Na 316 shodov je poslalo osrednje vodsto tudi svoje govor¬ nike. V svrho agitacije se je potrosilo 12.915‘65 K od katerih pa odpade 6794‘55 v svrho uprave deželnih strokovnih taj¬ nikov. Osrednje vodstvo je poslalo svoje zastopnike na 7 deželnih strokovnih kon¬ gresov in tri zastopnike je poslalo na mednarodni strokovni kongres lesnih de¬ lavcev v Štokardi. V letu 1907 se je vršilo 166 plačilnih gibanj. V 144 slučajih so dosegli delavci absolutno zmago in v 10 slučajih niso do¬ segli ničesar. Ta gibanja so se vršila v 1023 tovarnah katerih gibanj se je vdeležilo 9021 lesnih delavcev. Stali so ti plačilni boji 123.712T4 K. Od teh je plačala zveza iz osrednje bla¬ gajne 62.179'40 K. (Dalje prih.) Listnica nrcilništva. Nabrežina. Za. to štev. nemogoče; prihodnjič. Miren. Prepozno in obširno, tudi prihodnjič. Trst. Nemogoče. Podgora. Dotični listič le pustite pri miru. — Vsaka polemika bi bila brezvspešna in za nas poniževalna. Da so resni jim itak noben pameten človek ne verjame. Ida. Hvala. Priobčimo v eni prih. številk. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST ,,Delavski L\st“ se prodaja: V Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; SLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHWARZ, ul. deile Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Gabrovica: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 Tovarna testni ne z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. Pran Mania, riisr ulica Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga in drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojansko cerkvijo. VIHA IZVRSTNA. Mrzla in gorka jedila vedno nazazpolago. Postrežba torna. Cene zmerne. Pozor! — r Delavci! Širite delavski tisk! Pozor! I V prodajalni ..DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE" V Ljutolj strai te* na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure: H. Kirchsteiger: „Pod spovednim pečatom 11 . I. knjiga 2‘60 druga Iv 2. P. Mihalek: „lz nižin življenja 11 . Cena 1 K. Abditus: „0bčinski socializem 11 . Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem‘‘. Cena 20 vin. „ „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo 11 . Cena 10 vin. „ „Zakaj smo socialisti 11 . Cena 14 vin. K. Mark s in P. Engels: „Komunistični manifest 11 . Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem? 11 Cena 30 vin. „ „Proletarijat“. Cena 30 vin. „ „Kapitalistični razred 11 . Cena 30 vin. A. Kristan: „0 konsumnih društvih 11 . Cena 20 vin. L. Warmund: ,,Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost 11 70 v. S. Machar: „Magdalena“. Cena 2 K. „Program socialne demokracije 11 . 4 vin. „Vun z enako volilno pravico 11 4 vin. in „Zvišanje duhovniških plač 11 . Cena 10 vin. Vsa pisma naj se naslavljajo na tisKovno Mo“ v Liiiaf bunajsk,a cesta št. 20. ANTON CE.CH TRST - Ulica Fonderia št. 12. ziiigi niHiih Uufidi ii istrslffl i i Maršale, Vermuth, i. t. d. Odlikovani olektro tctaerafsKi atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via deile Poste lO se priporoča v izdelov anje vseh v foto- grafsko stroko spadajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje se vrši pri čarobni električni razsvetljavi do 7 ure zvečer. T. :c Skladišče ameriških mrežic in aparato\ za električno in plinovo luc E. WOLFLER - TRST -~ ulica deile Acque št. 20 TT 717 i "VI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. o: Pozor! Delavci! Širite delavski tisk! Pozor! dš BELLIH št 13 (Blizu cerkve Sv. Aniona Telefon št. 1402-1403 -.A"' Novo pogrebno društvo 0^0 Na razpolago ima nove In Rogate pogrebne vozove. — VELIKA ZBIRKA SVEČ— Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. = KNJIGOVEZNICA ; PIPPAN K BORTUZZO ulica Valdirivo štev. 19, === II. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizkj ceni. Gostilna „Al!a Lealta' ANTON SAETZ ulica deile Acqvie Vina najfinejša, domača kuhinj — ... Družinske zabave. = Gostilna „ CčSU del Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbi Cene zmerne. ~— Shajališče zunanjih sodvugov.