Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
izhaja vsak četrte*' zjutraj in stane poštnino vrèd celo leto 24Din, leta 12 Din. "r leta 6 Din
PsifftRszna ifsuift
Poštnin?
gotovini
«JI.USILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7. ••••••
inseratf; Ena šest-stoipna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna štzviika 73 p
1. šta.
Biroja Radgona, dne IS. februarja 1923.
V. leta
Avtonomija, naši davki, centralizem in — volitve.
Na tem mestu je bilo našemu ljudstvu, ki vestno čita časopisje čestokrat povedano, da je izobrazba širokih ljudskih mas predpogoj za narodov napredek. Vneti rodoljubi, pravi voditelji ljudstva ne priporočajo ljudstvu ničesar tako intenzivno (vstrajno, vneto) kakor izobrazbo. Zakaj? Ker potom izobrazbe se odprejo ljudstvu oči, ljudstvo lahko svobodno misli in čim bolj je izobraženo tem manj sreče imajo pri takem ljudstvu razni demagogi, ki kujejo iz ljudske nevednosti in nepoučenosti svoj umazani politični kapital. Tudi danes kličemo ponovno: Več izobrazbe v ljudstvo! To je tudi temeljnih programnih točk Slovenske Ljudske Stranke.
Pravi protivzgled, zelo tipičen (značilen) primer imamo v bratih Srbih. Srbski seljak, dober po svoji naravi in nagnjen k čednostnim — ni izobražen: On ne bere, nima izobraževalnih društev, ne pozna velikih posvetnih organizacij po vzgledu naših in nima nikogar, ki bi pravi in Srbom potrebni širokopotezni ljudski izobrazbi posvetil svoje moči, svoje delovanje. Zàto je ostal — da rabimo značilen, dasi krepek primer pravcata molzna krava nad njim vladajočih gosposkih strank. Kdor ima le količkaj pogleda v razmere med svetovno vojsko, ta ve, kaj je moral pošteni in dobri srbski narod takrat pretrpeti.
Razmere se po vojni niso dosti spremenile, samo korita so se po velikosti in vsebini znatno povečala. Preje je bila Srbija, sicer vedno bogata dežela, objekt (predmet) izmozgavanja, izrabljanja, danes pa se je to raztegnilo tudi na prečanske kraje (ovo su krajevi preko Save i Drine, dakle Hrvatska, Slovenija, Bosna, Dalmacija, donekle i Crnagora.) To izmozgavanje je zavzelo veliki razmah in posledice so postale očite: Naše, odnosno vse prečanske pokrajine hirajo^ v vsakem oziru najbolj pa gospodarsko in kulturno.
Ostavimo se pri centralistno urejenih davkih, — da ne omenjamo naših kulturnih zahtev glede šol, prometnih sredstev, bolnic i. t. d. i. t. d.
Poglejmo mi, ki zahtevamo za sebe gospodarsko in kulturno avtonomijo (samoupravo), mi, ki kritiziramo neznosne davke, katere nam je naprtil nesrečni od demokratov in samostojnih spočeti centralizem — poglejmo mi sedaj pred-volitvami obračun g. Ministra financija za 1. 1922 in sicer za dobo 10 (desetih) mesecev. V proračunu je stalo, da bi se moralo v tem času plačati 452 milijonov Din neposrednih davkov. Plačalo se pa je samo 396 milijonov, torej 56 milijonov manj, kot je stalo v proračunu. Kdo ni plačal? Morda Slovenija? Ka šol Ta je plačala celo 33 milijone / dinarjev več
j| je bilo predpisa? id v proračunu. Morda zapuščena	? Tudi ta
«° Hačnl	milijonov' o, Kot je biia
dolžnost. Morda sl. tašna Dalma-Celo ubogi d*' o latinski kmet je' d osli 6 milijonov din . jev več, kot je
bila po proračunu njegova dolžnost. Torej bi potemtakem morala dobiti drž /a 33+18 + 6 milijonov več, kot je staio v proračunu, dobila pa je 56 milijonov manj, torej je razlika 113 milijonov, kijih druge pokrajine niso plačale, kakor jim je bilo predpisano v proračunu. In med temi pokrajinami zavzemata prvo mesto bogata Vojvodina s 47 milijoni primanjkljaja in Srbijo s Črno goro s 45 milijoni.
Na ta način pridemo do zaključka, da je lansko leto za prvih deset mesecev na vsako glavo v Sloveniji prišlo 52 Din 80 par ali 211 kron 20 vin. neposrednega, dočim je prišlo na vsakega prebivalca v Srbiji in Črni gori le 21 Din 90 par ali 87 kron 60 vin.
To so pa le neposredni davki. Kakšne ogromne svote plačuje Slovenija šele na posrednih davkih, si lahko mislimo oz. predstavljamo, ker ve pri nas vsakdo, da so posredni davki (trošarina, takse, carina i. t. d.) prav znatno višji kot neposredni. —
Sit venia verbo, (bodi dovoljeno) da je to milo rečeno — čisto navadno pljačkanje ali še milejše oderuštvo prve vrste.
Centralizem, ki se je uveljavil s pomočjo naših demokratov in njih podrepnikov samostojnežev je dala Belgradu vso moč v roke in tako ne pomenijo gospodarsko in davčno močne pokrajine prav nič. Kaj bi pa naj pomenile? Brez vlade, brez pokrajinskega zbor^, ki bi izdelal postave, primerne za gospodarsko in drugo kulturo dotične pokrajine, nimajo svojih financ — pač pa imajo neke kraljeve namestnike, kakor nekdaj rimski cesar v Palestini, neke vd+e	/« nane,	ki so	le
pristaši centralista	od	katere	so
popolnoma odvisni,	di ne bi bili pristaši cen+alističnih	lodržcev, katerim
so na vsak način za vse odgovorni. — Ljudstvo ne more, ker nima pokrajinskih (sc. deželnih) zborov, svojih zahtev, prošenj in pritožb prav nikjer uveljaviti ali predložiti, ker naloga vnukih županov ni poslušati ljudstvo, ampak parirati centralističnemu absolutizmu, drugače dobe „Laufpass.“	;
Ali bo kedaj bolje?
Če bo ljudstvo	tudi	topot	tako za-
slepljeno kot zadnjič, da je volilo demokrate in samostoj.ieže, potem je edini od govor na to vprašanje :
Nikdar!!
Nikdar, ako bodo sloven n hrvatski volivci tako zašle ';eni, da bodo zopet volili v narodno si jpščino stranke, ki so glasovale za ce« 'alizem in tako zgradili kanal, po kat ( t vejo slover . miljoni v Bel; < t ne vrnejo nikdar več. Na Slovenskem je to y nrri vrsti samostojna kmetska stranka, ki se je udinjala framasonskemu velesrbstvu samo zato, da zatre katoliško im na Slovenskem.
Edina rešitev je avf' .c. mi ja —• pa ne taka avtonomija fcot «e v vidovdanski ustavi in za katero se navdušujejo samo-stojneži, namreč avtonomija, ki mora samo kimati, kar Belgrad reče, temveč za • konodajna avtonopiija, za katero ' neprestano borila in se bori Slovencev ljudska strank?,	-+ja, v kateri si
ljudstvo samo dela postave, j so mu
potrebne in za njegove razmere primerne
Zavedamo se, da bo boj za avtonomijo še hud in morda dolgotrajen — toda vsaka volilna zmaga je nova zmaga v vojski za avtonomijo. Brez avtonomije postane naš narod duševni in gospodarski berač, ki strada, dobiva brce in v pomanjkanju umira. Začetek je že - tu po zaslugi samostojnežev in liberalcev.
Begali in plašili vas bodo na vse načine, ali ne dajte se! Z izobrazbo, katero širiti si je prevzel dolžnost program SLS boste dosegli tudi popolno politično izobrazbo, ki je slovenskemu narodu s slavno zgodovino preteklosti, narodu z veliko bodočnostjo potrebna! Zato širimo vse povsod izobrazbo kulturno in politično gospodarsko. Čim bolj izobraženo ljudstvo bomo, temveč pravic si smemo prisvajati v državi. Čim izobraženejši narod bomo, tem manj diktatorjem se bo ljubilo vihteti nad našimi glavami svoj bič. Kot izobražen narod se bomo osamosvojili in z našo osamosvojitvijo bo naša država na znotraj mnogo bolj urejena kakor pa je bila dosedaj. — Izraz naše svobodne volje bo prišel ob volitvah do veljave in takrat bomo zadali centralizmu novi udarec ter se za velik korak približali k velikemu cilju: K zakonodajni avtonomiji Slovenije.
Naš dinar.
Vojna opasnost v Evropi in strah pred komplikacijami sta povzročila padanje večine evropskih deviz, a med temi je v zadnjem času razun nemške in poljske marke najbolj padel dinar. Zato se pač mora trditi, da tako silnega padca ni povzročila samo politična napetost v Evropi, temveč da so vzroki nezaupanja napratn dinarju tudi drugje.
Kombiniralo se je marsikaj. V inozemstvu so se širile izmišljene vesti o mobilizaciji in ogromnih izrednih vojnih kreditih v naši državi, kar gotovo ni bilo brez vpliva na našo valuto. Nadalje se je po naših listih zatrjevalo, da deluje v inozemstvu kontermina proti dinarju, ki da ima v glavnem svoj izhod v Pragi Vest, da je metal praški bančni urad v svrho podpiranja češkoslovaške krone velike količine naše valute na trg ih tako slabil dinar, češkoslovaško poslaništvo v Beogradu zanikuje. — Istotako se je trdilo, da delujeta proti dinarju Trst in Budimpešta, kar bi bilo verjetnejše. Tudi vest, ki jo je širilo inozemsko časopisje, da je Blerova skupina odpovedala posojilo, ni mogla imeti dobrih posledic.
Velik udarec pa smo zadali dinarju sami: novi finančni minister je javno proglasil kurz našega denarja za fiktiven ter se je izrazil v tančni politiki tako obsojevalno, da smo ‘ . zittii sami zgubiti zaupanje v lasten denar kaj še le inozemstvo. Otvoritev mej za neovirani eksport je pokazala baš nasprotne posledice.
Gotovo bi se dalo dinar bolj zaščiti, aku se ne bi pri nastopu novega finančnega
-	istra dovolila' prevelika svoboda v poslo-ju z devizami in valutami. Tako hiter pre-
' ...» iz ene skrajnosti v drugo je moral imeti s ie posledice, ker je odprl vrata spekulaciji. Dovoljen iznos dinarja je izvlekel iz države re količine, s katerimi sedaj tlačijo vrednost ..sega denarja. Naziranje finančnega ministra, s n spekulacija ne more trajno delovati na valuto, se je izkazalo za nepravo, ker je tako rapiden padec dinarja povzročila brezdvomno v rvnčji n*.eri spekulacija inozemstva in doJ
•• • » . o ( ' ' S
Un,ar se sedaj zopet nekoliko popravlja: potrebne mere, ki naj jih ukrene vlada, mo-
-	■'ti uspeh, ker je dinar popolnoma neo-
pravičeno od inozemstva tako nizko ocenjevan Obtok bankovcev v naši državi, ki znaša nekaj nad 5 milijard dinarjev ni v nikaki primeri z obtoki bankovcev, v mnogih državah z višje stoječimi valutami, lstotako se država pri Narodni banki ne zadolžuje. Zadnji izkaz Narod, banke od 8. t. m. pokazuje celo malo zmanjšanje obtoka. — Tudi drugače se gospodarsko stanje naše države ni moglo kar preko noči tako spremeniti, da bi opravičevalo tako kato-strofalen padec dinarja.
Dinar ne bi padel tako nizko, ako bi bil dovolj zaščiten proti spekulaciji, ki ga giblje po svoji mili volji. Zato se priključujemo „Riječi“, ki pravi: Spekulacijo more z uspehom navezovati in preprečevati samo zopet spekulacija, a banko izigravati zopet samo banka. Manjka nam torej taka spekulacija, ki je intere-sirana na kurzu dinarja. To more izvajati samo država po svoji devizni politiki. V to svrho nam je potrebna državna banka, ki ima najsposobnejše arbitražerje, a na borzi svoje disponente in borzne mešetarje (senzale). Ta državni aparat bi čuval dinar in po potrebi interveniral v njegovo korist. To bi bilo mnogo uspešnejše, nego klicati v slučajih padca na pomoč policijo, ki naj bi se klicala šele čisto nazadnje, ker je njena kontrola po navadi slaba, posamezna izsledenja so le slučajna. Takšne bančne urade imajo v svrho zaščite novčanic vse države. Zagrebački bančni krogi uverjeni, da bi se s pomočjo takega urada mogel preprečiti zadnji padec dinarja.
O nadaljnem razvoju dinarja se izraža finančni minister M. Stojadinovič zelo optimistično. V dinar gotovo lahko mirno zaupamo. Njegova prava notranja vrednost je tolika, da se mora zopet dvigniti. Le vlada mora ukreniti potrebne mere, da zadostno zaščiti našo valuto pred spekulacijo.
Tedenske novice
Barbarski čin demokratske Or-june. Po poročilih iz Maribora, so v noči prošle nedelje napadli takozvani orjunci Cirilovo tiskarno, kjer so napravili škode približno dva miljona dinarjev. Več strojev je poškodovanih do nerabnosti, jer-menje porezano. Hišnika so ustrahovali z orožjem. Trije roparski razbojniki so baje že pod ključem. — Ta nezaslišan škandal,
ki je izzval v vseh slojih prebivalstva upor, ter se vsesplošno obsoja, nam jasno dokazuje, kako brezpravni smo Slovenci na svoji zemlji. Nikdar se to ni zgodilo pod Avstrijo, v naši Jugoslaviji pa so na-silstva na dnevnem redu. Sicer pa je to dokaz, kako pojmujejo demokrati s svojo Orjuno (organizacija jugoslovanske nacijo-nalistične omladine) kulturno delo! Roparska dejanja so zadnji izdihljaji propale klike, ki se hoče s silo in barbarstvom vzdržali na površju. Trezna javnost bo na dan volitev izpregovorila svojo besedo. Grafični delavci so vložili upravičen protest in je stvar vlade, da Orjunce za take čine primerno nagradi !
Overenja in devizni spiski. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po razpisu generalnega inšpektorata ministrstya financ v Beogradu z dne 24. januarja 1923 1. broj 2955 morajo pooblaščeni denarni zavodi vse izpiske iz registra prodanih deviz ter izdanih potrdil (overenj), ki so jih doslej vpo-šiljali odboru pri Narodni banki za promet z devizami in valutami, od 1. januarja 1923 dalje pošiljati neposredno generalnemu inšpektoratu ministrstva v Beogradu.
Pepelnična sreda zjutraj. Koliko se je zapilo, zaplesalo in razmetalo denarja v minulem predpustu .. . Koliko dobrih knjig in časopisja so ljudje v tem času naročili ! Vsak naj odgovori sam sebi.
Naš podlistek. „Skrivnostni glasovi iz drugega sveta“ topot izostane in pride v dveh, treh nadaljevanjih, nakar se ta velezanimiva razprava, katero obravnamo že 8 mesecev zaključi. — Danes prinašamo izvirno volilno pesnitev iz Veržeja, ki bo brez dvoma vsem poznavalcem naših lokalnih odn. okrajnih razmer izredno ugajala.
Tožbe na sodišče delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki utrpe obratne nezgode, katere imajo za posledico več kakor deset
odstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnvsno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te določbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, v kateri morajo biti povdarjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo [tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku, ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva nikakih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, mora tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način, se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitvi nastalih stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 168, z?kona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine in kolka proste.
Dopisi.
Gornja Radgona. (Razno.) Draginja. Kilogram govedine „ali teletine stane 19 (devetnajst) din ali 76 kron. Kam smo prišli? Venomer vidimo gnati skozi naš trg cele črede živine in težko obloženi vozovi zaklane živine so dnevna prikazen. Smelo in upravičeno trdimo, da je edino da preveliki izvoz kriv strašnih mesnih cen. Vlada ima sijajno priložnost, da se udejstvuje in pokaže svojo zmožnost v tem vprašanju. Kako zamore gostilničar, katerega sodnija hitro najde, biti kaznovan za „navijanje cen“, če mora kot konsument (odjemalec) tako drago meso
Crflopdeči samostojni radikal.
(Volilna pesnitev iz Veržeja.)
O,	naj povém vam pesem malo, ki za volitve krasno se podà!
Verujte mi, da nimam Šalo, opevajoč usodo vrlega moža:
O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
V politiko se je pomčšal možžk, ki nékdaj bi! je poštenjak, pa svet hudobni ga je zmešal, da zdaj v hvaležnost mu prepéva vsak: O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
In pravijo, da bil narédnik je Jurkovič, ta slavni kanonir, potém je večkrat bil predsédnik in tajnik in nazadnje še polir. —
O ti nerodni smešni Jurkovič, polirstvo tvoje vzame naj hudič!
Potém postai je liberälec in doktor vseh neznanih, skritih ved, — zatém postàl je klerikalec in vérniki so mu zapéli'spet:
O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
Nevóljen vés je sklenil zàse:
Postati hočem rdeči socijalist-------
ker v čislih tam so polne kase, a on, da če ostati vedno — čist!
O ti nerodni smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič !
Potem je prišla Samostojna in vrli Filip naš je presedlàl, izbral si sredstva je — dostojna, četudi vsak mu v lice je smsjäi:
O, ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič.
In pridno pisal je v novine, imé jim lepo je: Kmetijski list —. Postal „junak“ je domovine in mislil je, da poje le zavist:
O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič.
Potém mu naša „Murska Straža“ osvćžila je prošlih dni spomin, takrat mu v hlače je kuraža junaška padla in zapél je v Muri mlin: O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič.
Zatém se lotil je — Korošca, piijateija, moža od čistih rok, a pamet srečala ubožca je pravočasno in zape’ je v rog:
O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
Nató pri stranki Samostojni besedo silno važno je imél, četudi kmetič v srajci znojni je „kmetu“-Fiiipu pod brke pél:
O ti nerodni smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
Pa prišle so volitve nove in Filip rad postàl bi kandidat in rad imél bi še naslove, po Muri če ne splaval bi — mandat.
O ti nerodni, smešni Jurkovič polit’ko tvojo vzame naj hudič!
V nemilost padel je pri stranki on: soci, klerikalec, demokrat in samostojnež — zdaj je v zanjki pa vozi pridno dol se v Beligrad. —
O ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
Takó zapéli so veséli,
ko Filip pravil, da je radikal,	9
naj bi med sebe ga sprejéli . .
Le zviti, sivi Pašič je mrmràl:
Oj ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudiči
Obiskal slavno je gospodo značajni, vrli Filip Jurkovič . . . Zapéli vsi 30 mu na staro modo : Mermólja, Lénart, Pašič, Zupanič:
Oj ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič!
*
* * *
Politika za Jurkoviče poštenih rok, res pravi posel nil Le skrbi ti za ženo, otročiče in da imél boš kaj na stare dni. — In pusti Pašiča in druge tiče in z Radgone odlazi urnih krač!
Če v lepi Beligrad te miče odrini urnih krač v albanski Drač! Kdo, misliš, da bo volil Jurkoviče od Čvena našega pa do — Apač, vse Nemce, Petovarje in beriče, ki zdaj oznanjajo nam — kvač?
Vsem v glave prišlo je spoznanje, da Kmečka Zveza naš je ideàl ; prav nič nam ni za tvoje lajne ti črnordeči samostojni radikal!
O ti nerodni smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzame naj hudič.
in vse, kar ti kedàj si storil —, takój odnésel črni je hudič in vsak, ki si kedaj ga znoril zdaj tebi nikdar ne verjame nič!
Zato se domeka okleni in ženke, otročičev roj —, skesano v sobo se zakléni in sebi to-le pesmico zapoj:
Oj ti nerodni, smešni Jurkovič, polit’ko tvojo vzel je že hudič!
Spesnil: Ja sen Prlek, ja sen ftič meni nemre niše — niči
kupovati. Slaba gospodarska politika je vsemu vzrok.
Premišljevanje. V nedeljo sedim v krčmi. Pijem in kadim. Sem tudi dobre volje do trenutka, ko mi natakarica napravi račun —- — —. In tako gre naprej vsako nedeljo. Tako se zapravlja denar po nepotrebnem. Čudno se mi zdi, da sem tako skopuhast samo z ozirom na lepe stvari. Ko bi eno samo lumparijo ali krokarijo izpustil, bi si lahko naročil „Mursko Stražo“ za eno celo letol Dober časopis je kakor prijatelj, ki samo dobro svetuje in ne išče koristi, kakor tisti prijatelji, ki me poznajo samo pri čaši vina!
Beltinci. (Prekmurje.) Dne 4. februarja 1923 je začasni pripravljeni pododbor Jugoslovanske Matice priredil v vseh prostorih hotela pri Kroni v Beltinci diletantske predstave „Kmet in fotograf, in „Kakoršen gospod tak sluga“ med odmorom je igral beltinski tamburaški zbor. Po predstavi sta zapela Mursko-Sobočki in Beltinski pevski zbor jako ganljive pesmi, nadalje se je razvila prosta zabava z srečolovom. Čisti dobiček je namenjen Jugoslovanski Matici. Zgoraj navedene igre so igrali domačini iz beltinske fare, katerim so pa pomagali Mursko Sobočki igralci, igra je izvrstno izpadla. Za njihovo sodelovanje in požrtvovalnost ter za izvrsteni potek igre, kakor tudi za obilen obisk se tem potom zahvaljuje. Samo ljudstvo je bilo zelo presenečeno, ker je prevzela v vlogo v igri „kakeršen gospod tak sluga“, gospodična Hedvika Čačovič tačas praktikantinja na kr. poštnem uradu v Beltincih, katero je dopisnik Murske Straže pod število 5 z dne 1. februarja 1923 pod Beltince na naslov, poštnega ravnateljstva, opisal kot hudo zagriženo Madžaronko. Vprašamo poštno ravnateljstvo, bi li prevzela hudo zagrižena Madža-ronka „slovensko vlogo? Ne verjamem. (Jaz tudi ne. Uredn.) Ta predstava je bila namenjena že meseca decembra 1922, pa zaradi že oddanih prostorov se ni mogla izvršiti, in takrat še g. :Čačovič ni znala, da pride na poštni urad v Beltince. (Priobčujemo radi predstoječe pojasnijo ker ne maramo nikomur delati krivice. ^ Kakor zvemo od druge strani, je gdč. Čačovič naša somišljenica. Krivda uredništva ni, ako pride kako na slabih informacijah sloneče poročilo v Gornjo Radgono, ki je od Beltince oddaljeno dobrih pet ur. Dopisnik ni imel slabega namena, pač pa ni ravnal modro, da ni zadeve previdno preiskal od več strani. Našega dopisnika prosimo, da se nam po tem pojasnilu izjavi, kaj je na stvari, da ne bo nepotrebne zamere in krivice. Op. uredn.)
Murska Sobota. (Tat pod posteljo.) Sedemdesetletni Mikloš Ružič ima svojo klet in hišo v Peskovcih, okraj Murska Sobota. V bližini stanuje njegov sin Vincenc Ružič. Stari Ružič je spal navadno V svoji hiši. Ko je prišel dne 27. dec. t. 1. zvečer domov, je zaslišal v sobi nek šum. Napravil je luč ter se podal v sobo in našel je pod posteljo moško osebo, katera je skočila nanj in mu tiščala klobuk proti ustom. Potegnil je neznanemu masko raz obraza in spoznal 20 letnega posestnikovega sina Štefana Kožiča iz Peskovc. Zasačenemu pa se je posrečilo se izmuzniti in ga tudi na pomoč došli Vincenc Ružič ni mogel obdržati. Pri izvršeni preiskavi na domu Kožiča, so našli orožniki vrv, verigo, nekaj platna in nekaj denarja. Nato se je ugotovilo, da je bilo Ružiču v zadnjem času ukradeno okrog 30 m domačega platna, par čevljev, vrv, veriga, vajeti, kosa, nož in 8000 K gotovine. Kožič, ki deloma tatvino prizna, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 4 mesece težke ječe.
Rožički vrh. Na tukajšnji veseli gostiji Topolnik-Klemenčič se je nabralo za „Društveni dom“ pri Sv. Jurju ob Ščavnici 164 K. Le krepko naprej!
Murska Sobota. (Darovi Jugoslo-venski Matici !) Osobje kr. drž. policije v Murski Soboti zbirko iz meseca januarja t. 1. v znesku din 118*10 ; Neimenovani po g. sodniku dr. Maku din 5-—; Evang. osnovna šola v Bodoncih poslala po pošti din 50. — Plemenitim darovalcem se podružnični odbor v Murski Soboti v imenu našega neodrešenega naroda najtopleje zahvaljuje. Podpirajte Jugoslo-vensko Matico!
Vsem tamburaškim zborom ! (Dopis iz Hodoša v Prekmurju). Podpisani se obrača do vseh tamburaških zborov v Prlekiji z nujno prošnjo, da vpošljejo ona društva, ki imajo odvišne instrumente na spodaj označeni naslov. Nujna je potreba osnovanja tamburaških zborov v Prekmurju, v ti naši lepi, žalibog močno potujčeni (pomadžarjeni) pokrajini. Tamburaški zbori so kot izobraževalna institucija zelo pripravni, da se zaseje v Prekmurju seme prave kulture ter vzgoji v naših vrlih Prekmurcih čut pravega slovanskega rodoljubja. V imenu pripravljalnega odbora: Jakob Zemljič pri oddelku fin. kontrole Hodoš, Prekmurje.
Volilni vestnik.
(Pod to rubriko bomo do izvršenih volitev dajali našim pristašem, somišljenikom in prijateljem vsa potrebna navodila za krajevne volilne odbore, katere naj ustanovi vsaka občina. Okrajno tajništvo Kmečke Zveze za gornjeradgonski okraj bo po načrtu dalo potrebna pojasnila vsem občinam. Dolžnost naših zaupnikov in predsednikov krajevnih organizacij je, da imajo naročeno „Mursko Stražo“, ki bo pod to rubriko prinašala vsa potrebna navodila in nasvete.,—)
Pismena pojasnila se naj naslov-ljajo na Uredništvo Murske Straže, Okrajno tajništvo SLS — G. Radgona.
Kjerkoli želite volilni razgovor ali sestanek, nam takoj osebno ali pismeno — poročajte!
Čas do volitev je kratek, zato vsak, kdor ima v sebi le še trohico čuta krščanske pravičnosti in vsaj trohico ljubezni do naše lepe domovine Šlovenije na delo! Sporočajte nam omahljivce ter jim na podlagi doživljenih dejstev razložite kvar-Ijivost centralizma in vseh strank, ki so ga ustvarile!
Kandidatna lista SLS.
Volivno okrožje Maribor-Celje s Prekmurjem.
I.
Nosilec liste:
Dr. Anton Korošec, duhovnik in minister n. r. v Mariboru.
t
Okrajni kandidati:
Za voiivni okraj Brežice :
Kandidat : Josip Skoberne, narodni poslanec, Dovško.
Namestnik: Jožef Cerjak, trgovec in posestnik, Za voiivni okraj C e 1 j e :
Kandidat : Davorin Krajnc, narodni poslanec, Podgora, obč. Vel. Pirešica.
Namestnik: Jakob Uranjek, rudar, Megojnica pri Grižah.
Za voiivni okraj Dolnja Lendava: Kandidat: Jožef Klekl, narodni posl., Ćrenšovci. Namestnik : se še ni določil.
Za voiivni okraj Konjice:
Kandidati : dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec, Maribor.
Namestnik : Franc Gologranc, posestnik in župan, Konjice.
Za voiivni okraj Laško:
Kandidat: Jurij Kugovnik, posestnik in kovač, Prevalje 23.
Namestnik : Mihael Hrastnik, kmet, Brstnik 6.
Za voiivni okraj Ljutomer:
Kandidat: dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec, Maribor.
Namestnik : Franc Gologranc, posestnik in župan, Konjice.
Za voiivni okraj Maribor, levi breg : Kandidat: Franjo Žebot, narodni posl., Maribor. Namestnik: Hinko Fanedl, posestnik, Partinje.
Za voiivni okraj Maribor, desni breg : Kandidat: Štefan Falež, posestnik. Orehova vas. Namestnik: Hinko Gril, posestnik, Slov. Bistrica.
Za voiivni okraj Mozirje:
Kandidat: Vlado Pušenjak, narodni poslanec Maribor.
Namestnik: Martin Steblovnik, pos. in župan, Sv. Martin na Paki.
Za voiivni okraj Murska Sobota: Kandidat: Geza Šiftar, posestnik, Martjanci. Namestnik: se še določi.
, Za voiivni okraj Ormož:
Kandidat: Ivan Vesenjak, profesor, Maribor. Namestnik: Andrej Bedjanič, posestnik in župan, Obrež 67.
Za voiivni okraj Prevalje:
Kandidat: Jurij Kug vnik, posestnik in kovač, Prevalje 23.
Namestnik: Mihael Hrastnik, kmet, Brstnik 16.
Za voiivni okraj Slovenjgradec: Kandidat: Vlado Pušenjak, narodni poslanec, Maribor.
Namestnik: Martin Steblovnik, posest, in župan, Sv. Martin na Paki.
Za voiivni okraj Šmarje:
Kandidat: Jakob Vrečko, posestnik, Boletina 3 pri Ponikvi.
Namestnik : Jožef Počivalšek, posestnikov sin, Imeno 16.
Vinarstvo.
Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je imel v Šoboto, 13.
t.	m. odborno sejo s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo in obračun o vinski razstavi, ki jo je priredil odsek povodom obrtne razstave v Mariboru od 8.-24. septembra 1922.
2.	Posvetovanje o udeležbi odseka na vinski razstavi, oziroma vinskem sejmu, ki ga priredi Srpsko poljoprivredno društvo za celo Jugoslavijo prihodno pomlad v Beograd.
3.	Posvetovanje o korakih proti nameravani uvedbi trošarine na vino v znesku 12 Din ža vsaki liter kvalitetnega vina in P35 Din za vsaki liter vinskega mošta.
4.	Posvetovanje o izvozu vina v Cehoslo-vaško.
5.	Slučajnosti.
Seje se je vdeležilo 26 članov odseka, oz. vinogradnikov.
Glasom poročila predsednika vin. ravnatelja A. Puklavca je bilo za vinsko razstavo v Mariboru 78 prijav z 204 vinskimi sortami. Od teh se razstave ni udeležilo 7, razven tega so nekateri manje vrst vina razstavili nego so jih prijavili, ker je vino bilo v vrenju, tako, da je odpadlo 20 vrst vina. Od 184 vrst vina se je vsled sklepa preskuševalne komisije izločilo vsled bolezni in pogreškov 11 vrst vina. Ostalo jih je toraj na razstavi 173 vrst. Od teh je preskuševalna komisija ocenila 10 vin kot navadno namizno vino, 17 vin kot boljše namizno vino, 33 vin kot navadno steklenično vino, 40 vin kot boljše steklenično vino in 64 viri kot vinske špecijalitete. Razstava se je končala vzlic velikim stroškom z majhnim prebitkom. Odsekova imovina znaša danes 33.500 Din. Sejni sklepi so sledeči :
a)	Izreče se najlepša zahvala vsem, ki so omogočili vinsko razstavo, nadalje vsem darovalcem vina za „Propagandni fond“ vsem sodelovalcem in sodelovalkam za njih trud in požrtvovanje.
b)	Vse razstavljeno vino se izplača raz-stavljalcem po 5 Din steklenica, kakor se je svoj čas obljubilo. Po ena steklenica se od vsake sorte odšteje za preskušnjo.
c)	Razstavljalci, ki so darovali en del razstavljenega vina v svrho kritja deficita, ki ga pa ni, se naprošajo, da se sme za to darovano vino prepisati na propagandni fond.
d)	Ustanovi se pri odseku „Propagandni odbor“ ki bo skrbel za primerno reklamo za naša vina, v ta namen se dotira 20.000 Din iz odsekove imovine. V delovni odbor se določita ravnatelj Puklavec in višji nadzornik Zabavnik ter en delegat drž. vinarske in sadjarske šole.
e)	Vdeležba naših vinogradnikov z boljšimi vini na vinski razstavi v Beogradu je potrebna. Pozove naj se vinogradnike ki so. lani v Mariboru razstavili boljša vina, da se tudi beograjske razstave udeleže pod odsekovim strokovnim vodstvom toda na stroške razstavljal-cev. Odsek naj bo pri razstavi zastopan po vsaj treh osebah.
: Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonije v m aj: Radgoni.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
obrestuje vloge z 5% od sto, II daje raznovrstna posojila in vloge tudi višje, || izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168
vezane
f)	Odsek protestira proti nameravanemu zvišanju državne trošarine na vino.
g)	Zahteva se, da pokrajinska uprava za Slovenijo opusti svoje stališče glede odobrenja občinskih proračunov z ozirom na obdačenja vina. Opozarjanje občinskih zastopstev, da naj navržejo do 250% doklad na državno trošarino na vino, naj se od strani pokrajinske uprave z ozirom na vinsko krizo opusti.
h)	Pozivajo se vsi okrajni zastopi, občine in kmetijske organizacije, da istotako protestirajo v smislu točke sub f) in g).
i)	Odsek se naj obrne na vlado, da ustanovi v Pragi državno vzorno klet v svrho propagande za izvoz naših vin v Cehoslovaško.
j)	Da se veže izvoz naših svinj z izvozom vina; istotako naj se kompenzira z vinom uvoz češkega tekstilnega blaga in strojev.
k)	Doseže se naj, da se bo od prijateljskih nam držav, kamor izvažamo oz. bomo izvažali naša vina, znižala uvozna carina na vino in se odmerjala po vsebini alkohola.
l)	Železniški tarifi naj se pri izvozu vina znižajo, izvozničarjem pa se naj priznajo izvozne nagrade.
PALMA
Kaučuk potpe tnike

Pridnega učenca sprejme
Gabriel Žilavec, usnjarna v Gornji Radgoni.
fl	15 do 17 let star, kateri ima
VCClICC veselje do usnjarstva, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Vprašati pri Franc Dreo, usnjar v Logarovcih, p. Križevci.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabljaj Eiza-Fluid!
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčujočo mazilo?
Uporabljaj Etsa-Fluid!
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljaj El&a-Fluid !
Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glave?
Uporabljaj Elsa-Fluid!
Ali si preveč občutljiv glede n rzlega zraka?
Uporabljaj Etza-Fluid!
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Eiza-Fluid !
aFellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kaplbc zadostuje, da tudi tirečeš:
TO JE NAJBOLJŠE
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pako-vanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate	ali	1	Specijalna	steklenica	24 Din
12 dvojnatih	„	4	Specijalne	steklenice	84	„
24	_	_	8	Specijalnih	steklenic	146	„
38	„	„	12	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na: EUGEN V* FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
Na prodaj
imam fotografigli aparat,
čisto malo rabljen, 3 okvirje za kopije, 2 pripravi za sušenje plošč, iy2 ducat plošč, 4 zavoje papirja za podobe, 6 patronov za razvijanje (Entwickler), vse skupaj za 5000 K. Nadalje imam srebrno jedilno orodje: 6 velikih žlic, 6 velikih nožev, 6 velikih vilic, 6 malih nožev, 6 malih žlic, 6 obročkov. 6 stojalc za jedilno orodje vse srebrno, malo rabljeno se proda za 9000 K. fr®.':-?« fiocbek, Mala Nedelja.
Sli .,..1 parami naročnina?
Velikonočne pesmi.
(Krepki diatonični meš. zbori.)
Ima org. nozman, Ozi. Nedelja.
Cena: denar naprej 6 Din, na povzetje 6 Din, v Ameriko 10 Din izv. 1 dolar.
R0R9NIT
je vendar najboljša streha in najcenejša.
Je pravi zajamčeno pristni asbest-škrilj in ne rabi nikdar popravila.
Ponudbe in proračune pošlje:
Fran Hočevar, Žirovnica (Moste)
Gorenjsko.
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
I RATNIK u
v GORNJI RADGONI
SPODNJI GRIS štev. 12
kateri plača po najvišjih dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen
Lisice - kune - vidre - krtice - veverice črne - zajce divje in dom. - domače mačke -kodrave pesje kože - ^vce in janjce - kakor vse ostale vrste kož z dolge ; mehko dlako,
kupuje in pitica po najboljših cenah
ffflMHfcinrfeSd in dr ~
in
Podružnica


nkbvi.