ANNALES l«/197 ¡/vii io znanstveno rielo UDK: 902.6:692 726.52:902.6(497.4 Koper) DATACIJA LESA IZ OSTREŠJA KAPELE KARMELSKE MATERE BOŽ)E V KOPRU iN POIZKUS ZGODOVINSKE UMESTITVE lili:. Miran ERIČ Univerza v Ljubljani, FF, Oddelek ara arheologijo, SI-1000 Ljubljana, pp, 580, e-mail: (nlran.eric@guest.ames.$i Alojz UMEK Pokrajinski muzej, SI 6101 Koper, Kidričeva 19 Matej ŽUPANČIČ Pokrajinski muzej, 31-6101 Koper, Kidričev» ti, e mali: niatej.2Mpandc(i^guest.arnes.si tmm mm: vm:: IZVLEČEK Delo opisuje rezultate dendrokronoloških raziskav vzorcev iz ostrešja rotunde Karmeiske Matere božje (baptisicrija sv. janeža Krstnika) v Kopru Vzorcev nismo mogli več umestili na originalna mesta v konstrukciji ostrešja, saj so bili dostopni šele, ko so leta 1992 med obnovo rotunde že porušili strešno konstrukcijo, ki smo ¡o uspeli grafično delno rekonstruirati. Od 12 vzorcev smreke in jelke, kolikor jih je bilo mogoče pridobitije bilo izmerjenih 22 vzorcev, datiranih pa 6 jelovih vzorcev. Vzorci so bih krizno datirani z južnonemfko standardno k: ivuljo. En vzorec sega med leta 1141 in 7285. ker je bil vzorec brez kambifa. ni bilo mogoče določiti leta poseka. Ta datacija .se ujema z doslej znano obnovo rotunde leta 1 JI Drugih pet datiranih vzorcev je povezanih v eno krivuljo, ki sega med leta 146 l-i5ti 3 Ta dat.k ija vnaša nov podatek o obnovit i enih delih na rotundi ob koncu 16. Stoletj.) Ključne besede: historična clendrokronologija, datacija, južnonemška standardna krivulja, jelka, A.D. 1 285, 131 7, 7583, baplisterij Pki D UVODOM Avtorji članka smo se kljub nevarnim pastem nedokončanega dela, na katere nas je opozori! kolega dr. Aleksander Durman iz Zagreba, odločili predstaviti delne izsledke dendrokronotoških analiz vzorcev tesa iz Roiundt1. V to nas je vodilo prepričanje, da j« zaradi pomembnosti objekta in zaradi okoliščin ob menjavi ostiesja, ko so delavci Pokrajinskega muzeja našli tramove že na tleh, nujno izkoristiti to zadnjo priložnost za datacijo in za risarsko rekonstrukcijo ostrešja. L/VOD Kapela Karmeiske. Matere božje (imenovana tudi baptisterij ali rotunda Sv. janeža Krstnika) je ena od dveh ohranjenih centralnih sakralnih romanskih stavb v Kopru. Pred ieti smo objavili (Erič et a! , 1992) prve poizkusne izsledke dendrokronoioSke analize vzorcev lesa, ki so bili pridobljeni iz odstranjene stare strešne konstrukcije. V članku so bile orisano; možnosti uporabe dendrokronologije za datiranje ostrešja baptisterija (s). 1). Brez primerne tehnične opreme opravljeno delo takrat ni dalo rezultatov,, ki bi pomembneje spregovorili ANNALES I O/' 97 Mi..m PRIČ « .it. DATACHA I fSA IZ OSTF.tŠ!A kAPEUf kARMELSKÏ WATEkf. BOŽIF. V KOPRU ... <>7-101 muzej obveščen o zidarskih delili nit rotundi (krstilnici) Siri koprski katedrali. E. Gard i na in A. Umek ste poseg fotodokuroenlirala in naredila terenske skice. Ob prihodu na gradbišče 50 bili vsi tramovi in lege 17. ostrešja zloženi na kupu brez oznak ali načrta, iz katerega dela ostrešja izvirajo. Naš načrt strehe je bil grafično rekonstruiran na podlagi elementov strešne konstrukcije, posnetka rotunde ter s pomočjo informacij delavcev, ki so konstrukcijo demontirali in zložili ob stavbi. S tem nam je ušla informacija o umeščenosti posameznih vzorcev na sami strešni konstrukciji Za datira nje in dokazovanje starejših delov lesene strešne konstrukcije bi bilo izredno pomembno vedeti in seveda dokumentirati območja tramov, od koder so vzeti vzorci, in njihovo lego v celotni konstrukciji. Znano je, da so pri obnovah zaradi dragega lesa pogosto uporabljali dobro ohranjene tlele stare konstrukcije. O pomenu dobre dokumentacije zgovorno priča dati tanje trierske katedrale (Hollstein, 1980), kjer so s pomočjo den-drokronoloSkih anatiz hrasta in natančne stratigrafije objekta in depozitov Sesa v njem dokaj natančno rekonstruirali potek gradnje. Višina rotunde od ?a! do napusča pred njenim vhodom je 10,»5 m, na parkirišču 9,15 m. Notranji premer ¿naša 10,75 m, zunanji 7 2,61 m, premer napušča 12,96 m. Kupola sega 3.7 m v višino nad napuSčem (si. 5). SI. 1: Rotunda Karmelske Matere božje v Kopru (Foto: /. Rehberger). Fig. 1: Rotunda of Our Lady of Mount Carmel in Koper (Photo: /. Rehberger). o njegovi zgodovini. V Sloveniji smo z raziskovanji na področju historične dendrofcronoiogije pričeli šefe pred nekaj leti.' Zato še nimamo standardnih krivulj različnih vrst lesa, ki bi segale globoko v preteklost. Raziskave smo v naslednjem letu nadaljevali v laboratorijih na Dunaju in v Hemrrenhofnu Rezultate teh meritev in njihovo vrednotenje obravnavamo na tem mestu. OSTREŠJE ROTUNDE KARMELSKE MATERE BOŽJE V KOPRU V začetku junija 1992 je bit koprski Pokrajinski Si. 2: Shematičen prikaz križnega datiranja dveh vzorčnih krivulj. Fig. 2 i Schematic presentation of cross-dating of tu o sample curves. TmTTTTTn teto 1985 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 1 Predrtem Oddelek lesarstvo BTt- pod vodstvom prof. dr. Nikn Tcneliija in vodje programa doc. dr Katarine Čutar s sodelavcem dr. Tomom Levaničem. 'I Opis in rekonstrukcijo ostrešja je prispevni A. Um«: k, interpretacijo in vrednotenje lozuttatov pa M 2vip.inc.ii in M. trie. 8 ril?-:'- v^r.: v:--;-' ' ■ / ANNALES t Q/")J Mn.m PMC", el a). (,>WACl)A iESA1?. OS'SKfilA. KAPtU KARMilSKfc MAttRE BOH t V KOPRU .... y?-i04 3 2 mm ž TTTITTTTTn ieto ¡985 «6 87 88 89 90 91 92 93 94 95 Dobra ujemljivost O BI % O + + mTTTTTTTI ieto 1985 66 87 68 89 90 91 92 93 94 95 slaba ujcmljivost O 32 <>« SI. 3: Shematičen prikaz dofoeania istosmerne ujentlji-Fig. J: Schematic presentation of parallel congruity. Ml.,. isfe mm občutljiva TTTTTTTTTT1 leto 1985 06 87 08 89 90 91 92 93 94 95 «ms PRČREZ DELNI TLORIS strehe in ostrešja 9'tS i a in NARIS M 100 sitvfuei-H RaKofili-ukC!j.) A 0HE(C SI 4: Shematičen prikaz izravnave krivulje. Fig 4: Schematic presentation of curve levelling. SI. 5: Rekonstrukcija ostrešja. Fig. 5: Reconstruction of the roofing. 9 ANNALES I O/' 97 Mbrw IRlC « »I: DAI ACS A USA IZ 05TÏEÎIA fcAWi KARMEt SKI MATEKteOŽIf V KOPRU . . 97-1W S/. 6: Podrobna rekonstrukcija vezi v ostrešju. Fig. 6: A detailed reconstruction of the roofing's rein forcement binding. Abies alba (J), Picea abies (S) SI. 7: Rezultat/ poizkusov iz leta 1992. Fig. 7: ftesults of the tests in 1992. Rotu ndo je pokrivala i.i. šotorska streha-1 s heksago-nalnim tlorisom, ki je razdeljen na šest eiiakokrakih trikotnih strešin, Kapnih leg ie bilo 32 kosov ?. dolžinami 1,30 m in pravokotnimi preseki 19/12,5 cm. Med seboj so biie povezane z ravnim pieklopom s topim čelom, Nii obeh koncih so bile odtesane, da so se boljše- prilegale notranji krožnici venca. Povprečna osna razdalja špirovcev in njihovih ležišč na legah je bila 0,64 rn. Šest grebenskth špirovcev je bilo dolgih (>,50 m & povprečnim pravokotnim presekom 13/19 cm. Prav toliko je bilo sredinskih Špirovcev podobnih dimenzij, 48 pa je bilo skrajšanih Spirovcev različnih dolžin in manjših presekov od navedenih, ki so bili bočno spojeni na grebenske pod kolom 30° z obeh strani (lastovica). Grebenski in siedinski špirovci so bili na spodnjih ploskvah ločno obtcsani. Vtem delu so nalegali na kupolo. V zgornjem delu, to je v stečišču, pa na leseno klado, ki je bila pritrjena s kovanimi železnimi sidri v kupolo. Na klado je bil pritrjen kamnit podstavek, ki je nosil železni kovani križ in zastavico ter je dominiral nad steč iščem nad streho {si. 6). Letve so potekale pravokotno na sredinske špirovce v medsebojni osni razdalji 0,26 m. Na njih so bile položene planete (taveloni) 26/13,5/3 cm ter korci v apneni malti, ki so potekali vzporedno z osjo vsakega drugega grebenskega špirovca. S korci so bili pokriti tudi grebeni (presečišča dveh strešin). VZORCi Celotna .strešna konstrukcija je bila iz lesa smreke in jelke. Na podlagi načrta ostrešja (si. 5, 6) in zgornjega opisa lahko sklepamo, da smo narezali kolute Sesa iz slabe polovice ostrešja. Večina vzorcev je iz tramov, nekateri pa iz ieg. Večina leg manjka, saj bi jih moralo biti na podlagi rekonstrukcije kar 42. Vzorci so bili, kadar je le bilo mogoče, odvzeti na delih, kjer ni manjkala nobena branika. Vse vzorce smo mikroskopsko pregledali pod nadzorom v dendrokronoioškcm laboratoriju na Dunaju in ugotovili, da je bilo od 42-tih 27 vzorcev jelovine (Abies aiba), 13 vzorcev pa smrekovine (Picea abies). Težava, ki se pri meritvah vzorcev pojavlja, je relativno velika prisotnost hitro rastočih debel, iz katerih so tramovi izlesani. To seveda pomeni, da v primeru, ko bi nabrali npr, 100 vzorcev, ni nobenega zagotovila, da jih bomo prav toliko lahko ovrednotili. Pri rotundi smo morali že pred meritvami iztočiti 25% vzorcev kot neuporabne. Pri smreki smo tokrat morali izločiti 5, pri jelki pa 10 vzorcev zaradi premajhnega števila branik. Kot smo že omenili, smo «speli pridobiti ie slabo polovico vseh vzorcev, ki bi jih ob dobrih okoliščinah lahko pridobili Dobre okoliščine so v našem primeru pravočasno obvestilo o pričetku obnovitvenih del. Na to je v nadaljevanju vezana boi/ša dokumentacija, predvsem stratigrafska, ki bi morala biti opravljena na ostrešju, ter večji) količina vzorcev. Pri večji količini vzorcev bi imeli več možnosti, da bi bili med njimi tudi ključni vzorci. ANALIZE V uvodnih analizah leta 1992 smo ugotovili, da so podatki zaradi neprimerno opravljenega dela izredno skopi. V tem primeru neprimerno delo pomeni, da srno krivulje obdelali brez primerne programske in tehnične opreme. Takrat tudi križna datira nja posameznih vrst niso dala rezultatov. Od 42 nabranih, nam je uspelo izmeriti 16 vzorcev jelke in 6 vzorcev smreke. Rezultati (si 7) niso nudili posebno trdne opore za novo zgodovinsko podobo rotuncle. Vzorec Število ieinic K a m bi j Ocenn starosti Ziičelek Kom; t: ¡010.1; 120 1802 1 921 j on t' 192 1742 1935 J 027.P 165 -K- 1 765 192S S 010.F 59 • k- 1875 19 H 3 i. Jelk litje /reške leta '! 99/ na strupu kapele postavlja nova vpraSanjd in omogoča UrtJi nove poglede n7~ branike. Is tosmt'.rmii u c.mljivost T. vrednosti Daîacl.ji) tlolistem Batily-Pichicr IS 141- 52) 66 WJ m.2 H 6.9 5.3 DAT l;,143-!'.aS4 j 5 ¡41- A3) att 51.6 w.r Q0.3 H 3.t IS 2 .6 DAT ] 703 lb 1 41 ... 71) SO.2 WJ 54.9 H 3 .2 & 2.5 DAT 1032 15 141- 72) 55.5 WJ 81.9 H 6.9 P> 5.2 DAT: I.M3-UB4 15 14 D 75) it« if 04. ! VJJ 54.C H 3.7 n 3.7 DAT 1387 /5 /-ti- 56) « 57 WJ 00.? H 2.7 B 3.0 DAT 1555 ir» ll!- 63) s 57.4 WJ 57. t 11 3.0 B 2.6 DAT 1964 ti. 123- 50) li C>0 1 VJJ 70.0 H 2.Û 1» 3.3 DAT 2CJ03 t s I44-- 39) 41 58 6 VJJ 61.S M 3.0 2.5 DAT 1237 i 5 144- 52) PU* 65,2 WJ 75.0 H 6,7 B 5.4 DAT 1 141-1265 15 144 58) it 58 3 WJ 67.9 H 3.8 B 2.5 DAT 1203 IS 144- 62 i tt 58 6 WJ 62.9 rt 2.6 a 3. t DAT 1304 15 J 44- 63) it M ÔQ.7 V.M 61.9 H 3.0 a 2.8 DAT 1 704 15 i Vi- 53 > M 56 9 WJ 66.0 II '¿.6 B .3.6 DAT 1864 16 1 44- m m 51.7 WJ 62.7 n 2.7 a 3.3 DAT 1009 15 J. 44- 72) ttt» 57 2 WJ 04.7 H 7.3 5 5.9 DAT 1141-1265 15 ! 44- 75) r/ 59.-3 WJ 65.M n 3.7 [i 4 DAT 1304 i 5 .144- 771 62 4 WJ S3.6 11 3 .ti 14 3.6 DAT 1388 JS i 44- 58) il 57 6 WJ 56.') ¡1 2.4 B 3 DAT 1864 SI. 8: Kritno daliranje meritev vzorca KP iS (spodnja) i južnoncmško standardno krivuljo za jelko (gornja) in statistične vrednosti križnega datiranja. Zatemnjene vrste označujejo rezultate datiran j a (datiral André Hillamboz iz Hemmenhofna). Fig. 8: Cross-dating of the sample KP 15 (below.) by South German standard curve for silver tir (abovei and statistical values of cross-dating. Shaded lines denote results of the dating (carried out by André Billamboz from Hemmenhofen). Popolnoma drugačne rezu ¡ate 51 .0 uspeli dobiti, l.o smo v/orce premeni na l>u iaju ter datirali v Hemmen-hof m Ponovno smo pregledali dencirokronoloSko zanimive vzorce jelke. Primerjava je bi a opravljena samo na iužnonemSki standardni krivulji za jelko Zaenkrat vzorcev še nismo uspeli piimerjati v: mediteransko standardno krivuljo, ki v nekaterih primerih (cerkev sv. Do-na;a v Zadm) nudi drugačne rezultate. Rezultati primerjanja 2 eno aii drugo standardno krivuljo se lahko razlikujejo tudi z<\ jO Se', zt;!o moramo te rezultate začasno jemali / re2eivo 4 En sam vzorec jelke s 142 branikami smo datirali v leto 1285 (si 8) Odprto ostaja vprašanje, kdaj so z obnovitvenimi deli ¿ače.i m v kakšnih okoliščinah Omenjeni vzore< namreč nima kambiainega dela, na podlagi katerega bi lahko ugotovili, kdaj je drevo, iz katerega je bi! tram obtesan, prenehalo rasti. Zelo verjetno pa je, da manjkajočih letnic ni bilo več kot 20. To je bil edini vzorec iz tega obdobja., zaradi česar nimamo primerjalnih krivulj, ki bi natančneje določile začetek (prve?) obnove rotunde. Iz preostalih petih vzorcev smo uspeli izdelati 128 branik dolgo krivuljo in s tem zanesljivo datacijo obnove ostrešja v zadnjih desetletjih 16. stol. Zanesljivega leta obnove sicer ne moremo podati, dejstvo pa je, da iz 5 vzorcev sestavljena krivulja preneha leta 1583 (si. 9). Trije vzorci kambialnega dela niso imeli. Pri dveh vzorcih pa je bila opažena tudi zadnja branika, vsled česar lahko tega leta zanesljivo ugotovimo prenehanje rasti drevesa. *1 N < razlit,? med južnoncmško m nieditcunsko standard» krivuljo nas je opozoril koleg* dr. Aleksander Durman. 101 ANNALES I O/' 97 Miiaci EKfČ ci .ii. OATACIJA LESA IZ CSTKfîfA K.AI'tLC KARMClSKt MATFJîE V KOPKU .... ^-"'-J 0-1 ttoilstem H 3.3 i-( 2.7 II 3.6 H 4.2 H 4.0 H 2.4 M 3,6 il 3 3 tl 3.5 H 4.6*J3 BaUlv-f'iclilcr é 2.6 B 3 0 & 3.0 B 3.8 a 3.5 B 3.0 !î 2. fi B 2.7 15 3 2 0 4. J 1410 1590 branike 6t*(rries.$i Alojz UMEK Regional Museum, 51-6101 Ko|>er, Kidričeva 19 Matei ŽUPANČIČ Regional Museum, Sl-6t01 Koper, Kidričeva 19, e-mail: matei.zupai-icic@iguesv.arr\c-s.si SUMMARY The a: tide presents the result* of a dendrochronologicaI research on the samples of the rotunds roofing of St. John the Baptist's baptistery (today's Carmelite chapel of Mother of God', in Koper. The samples could no longer be installed in their original places in the roofing construction, for they became accessible only in 1992, when the tooting which we somehow managed to graphically reconstruct had a/ready been pulled down due to the restoration of the rotunda. Oi 42 spruce and silver til samples that could be obtained, 22 were measured; 6 silver tit samples wore dated. The samples were cross-dated by South German standard curve. One ot the samples was dated to the period from 1141 to 1285. /is it had no cambium, the year of the cutting down could not be established. This dating corresponds with till now known ¡'¿construction of the rotunda in 1317. The other 5 dated samples were lonied in j single curve reaching hack to the period between 1461-1583. This dating is a new evidence of the restoration works curried our on the rotunda at the end of the 1 (>'''■ century. Key words: dendrochronology, dating, southgemian standard chronology, fir, A.D. 1285, 131/, 1583,. baptistery 13 ANNALES 10/' 9 7 Mir»* CRIC 6H«t: OATACIIA LEW iZ 0S1KEÍJA KAPEtE KARMRSKÉ MATERE ROŽIf V KOPRU .... 97-KM LITERATURA Alisi, A. (1932): ii Duomo d i Capodistria. Roma. Babudri, F. (1909): Cronologia dei vescovi di Capo-ti i stri a. ATr 35, 5/1, 173-239. Balisia, V., S. šircelj (1977): Centralne sakralne stavbe na Slovenski obali. Koper, raziskovalna naloga Ceratn, C.W. (1973): Prvi Američani. Ljubljana. Culiberg, M. (1995): Dezertifikacija in reforestacija slovenskega Krasa (Oesertification and Refoiesiation of the Karst in Slovenia). Poročilo o raziskovanju paleolitika, neoliJika in eneoiitika v Sloveniji, Ljubljana, 22, 201 -217. Čuiar, K., Levanič T., Velušček A. (1997): Denclro-kronološke raziskave na kolišču Založnica in Parte. AV, 48,. 15-26. Erič, M., Župančič M., Umek A. (1992): Poizkus uvodnih dendrokronoloških analiz lesa >z ostrešja baptisterija Sv. janeža Krstnika v Kopru. Arhco, Ljubljana. 15, 7075. Forlati, F. (1956): II battistero románico di C a pod i stri a AMSiA, Venezia, NS 4, 11 7-119. Cardtna, E. (1995): Rotunda Janeza Krstnika tKarmelske Matere božje). V; Žitko S. et al.: Turistični vodnik. Koper, 46-48. Hoüstein, E. (1980): Mitteleuropäische Eichenchronologie. Trierer dendroehronologisehe forsch ungen zar Archäologie und Kunstgeschichte. Mainz a. Rh., Trierer Ciabungen und Forschungen 11, Trier, 273. Lavrič, A. (1986); Vizitacijsko poročilo Agustina Valiera o koprski škofiji iz I. 1579, Istriae Visitatio Apostólica 1579, Visitatio iustinopolitana Augustini Valen i. Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC S AZU. Leiss, A, (1912); La Rotonda di S. Eiio e la Chie.sa dei Carmini a Capodistria. PI 11-12, 243-251. Semi, F. (1935): L'a rte in I stri a AMStA, Paienzo, 47, 2122, Semi, F. (1975): Capris lustinopoiis Capodistria, Trieste. Türk, P. {1991): Dendrokronologija - začetek konca ali konec začetka. Arheo, Ljubljana., 13,. 55-59. Zadnikar, M. (1982): Romanika v Sloveniji Ljubljana. 14