'pggfffMg
MarUMrsUl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 113
Maribor, pondeljek 19. maja 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov V6ak dan ob 16. uri R»žun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11,409 Volje mesečno, prejemali v upravi ali po pošti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, IS ,	_.	.	Oglasi	po	larlfu
Ur»an. 2440 Uprava 2490 I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* št. 4
Službena tajnost
ZDRAVNIKI, KI SO BILI DANES ZASLIŠANI, SO ODKLONILI IZPOVEDBE, SKLICUJOČ SE NA SLUŽBENO TAJNOST.
Vseslovanska ideja
3e doživela te dni v Jugoslaviji, zlasti v Zagrebu značilno in lepo manifestacijo. Ne ona plitva ideja platoničnega P°litičnega panslavizma, ampak ideja Praktičnega vseslovanstva, zgrajena na realnih pricipih medsebojnega duhovnega zbliževanja in spoznavanja ter sode-i°v&nja vseh slovanskih narodov na izgradnji visokih človečanskih idealov.
Slovanski geografi in etnografi so v Magrebu minuli petek zaključili svoj letošnji kongres, ki so se ga udeležili najodličnejši znanstveniki teh strok iz naše države, Češkoslovaške, Poljske itd., gostje pa tudi Francozi, Nemci m drugi, povodom poslovilnih prireditev, ktfere so na čast odličnim gostom bile Rejene od bana in mestne občine, so de izgovorjene besede, ki zaslužijo, da Ostanejo zapisane v historiji Zagreba in Paše države. Na banketu mestne občine Je zagrebški župan Srkulj povdaril, kako je Zagreb že o dnekdaj znan po svoji slovanski širokogrudnosti, radi česar Sa veseli, da se je v njem tokrat ponovno manifestirala vseslovanska misel, Potrjena od velikih duhov in umov slovanskega znanstvenega sveta. Z enakim Povdarkom realnega vseslovanstva so izrekli svoje govore tudi Poljaki in Čehi, zlasti šef poljske delegacije dr. Ro-^cr, ki pozna posamezne dele naše dr-i^ve, zlasti Dalmacijo in južno Srbijo, žc dobrih 20 let, in ki je zlasti povdaril, kako visoka in stara kultura obstoji v •Jugoslaviji, kjer je našel dokumente visoke umetnosti iz 13. in 14. stoletja, enakovredne umetniškim spomenikom iz Predrafaelske dobe v Italiji. Povdaril je, ie turška okupacija pač uničila naš narod materijalno, ni mu pa zasužnila duše. Povdaril je končno, da je našel v najsevernejši Sloveniji tipe in noše in narodno umetnost, kakoršno je našel tudi v južni Srbiji, kar mu je jamstvo ® dokaz za edinstvenost naroda.
Kongres slovanskih geo- in etnogra-!°v (zemlje- in narodopisnih učenjakov) j® torej ne le v svojem stvarnem strokovnem delu zopet poglobil medsebojne stike med zastopniki posameznih sionskih narodov, kar v stvari pomeni Poglobitev realne vseslovanske idieje, arnpak je tudi v svojem zaključku dal vsem udeležencem novega ognja in no-Vlh pobud za nadaljevanje dela po teh smernicah. V najširše plasti slovanskih narodov bo potom njihovih znanstvenikov zaneseno spoznavanje drug drugemu. spoznavanje zemlje in narodov in ,e£ in običajev, spoznavanje onega, kar 36 vsem skupno, in onega, kar je vsakega posebnost, da se iz spoznanja vsega eka končno rodi v dušah slovanskih urodov velika sinteza slovanske skup-?sti, prenos onega, kar je dobro, k dru-?Inb kjer tega ni, in iztrebljenje onega, ...fr ie slabo v naših značajih in običa-• Le tesno medsebojno spoznavanje, °neče ne na fantasterijah, ampak na faktičnih, realnih vidikih, bo rodilo to scslovansko sintezo.
Nedvomno pa so slovanski učenjaki delu na svojem letošnjem kongresu
BEOGRAD, 19. maja. Danes se je pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti zagrebškim obtožencem.
Na predlog obtoženega prof. Jelašlča so bili za danes povabljeni 3 zdravniki, ki so ga pregledali na zagrebški policiji: Zdravnik dr. Stančič je izpovedal, da se ne spominja, da bi pregledal njega, pač pa Begiča, ki je skušal izvršiti samomor in katerega je našel nezavestnega in mu je nudil prvo pomoč.
Zdravnik dr. Farkaš je priznal, da je pregledal JelašNa na policiji in da ;e ugotovil pri njem srčno napako. O ostalem, kar je našel pri njem, pa ne more izpovedati, ker ga veže službena tajnost.
Zdravnik dr. Kisler je izjavil pri zaslišanju, da ima vse zabeleženo, kar je videl in ugotovil pri pregledovanju Je-lašiča, da pa s tem ne more podati svojega mnenja, ker ga istotako veže službena tajnost. '
O	Jelašičevem slučaju bo sklepalo so-
dišče, ali naj se naprosi pristojno ministrstvo, da odveže zdravnike službene tajnosti.
Branitelja dr. K o s t i č in dr. T r u m-bič sta predlagala nato, da naj se izvrši rekonstrukcija eksplozije na Zrinjevcu in namestitve peklenskega stroja na Martinovki. Zahtevala sta dalje, da se pokličejo novi strokovnjaki, ker si mnenja prejšnjih strokovnjakov nasprotujejo. Stari strokovnjaki pa naj se pozovejo pred sodišče, da bi jih mogli branitelji izprašati. Državni tožilec dr. U c o v i č je odločno nastopil proti predlogom braniteljev, o katerih bo sklepalo še sodišče.
Nato je državni tožilec dr. Ucovič sporočil, da razširja obtožbo proti Albinu G a š p a r c u radi razžaljenja Veličanstva, katero je zagrešil v preiskovalnem zaporu. Po kratkem odmoru je bil Ga-šparac zaslišan o tem dejanju ter je zanikal vsako krivdo.
S tem je bila današnja razprava zaključena.
maesa
„6rof Zeppelin" odplul u lužno Rmerifco
FRIEDRICHSHAFEN, 19. maja. Zrakoplov »Graf Zeppelin« je včeraj ob 17.19 startal za polet v Južno Ameriko. Na krovu je 22 potnikov, med njimi 3 dame. Ob 19.25 je zračni orjak preletel mesto Basel, ob 1. ponoči pa je v višini 200 m plul nad Besanconom, nakar je krenil v jugovzhodni smeri. Močen jugovzhodni veter je vožnjo vidno oviral. Zrakoplov bo potoma pristal v Sevilli, kjer bo izstopilo 6 potnikov, vstopila pa bosta tamkaj vojvodkinja Viktorija, sorodnica španskega kralja ter infant Alfonz.
FRIEDRICHSHAFEN, 19. maja. Poveljnik zrakoplova, dr. Eckener, je izjavil, da bo rabil na poletu v Južno Ameriko do Pernambuca 45—48 ur.
PARIZ, 19. maja- »Graf Zeppelin« je plul davi zapadno od ustja. Rodana proti Sevilli. Tamkaj je pripravljenih 40 vojakov španskega vojnega letalstva, ki bodo pomagali dopolniti zrakoplov s plinom.
Počpisouanje čelnic za reparacijsko banka
PARIZ, 19. maja. Francoska banka javlja, da bo rok za podpisovanje delnic banke za mednarodna izplačila nepreklicno samo jutri 20. tm. od zjutraj do opoldne.
Uojaška parača preč mussolinijem
FLORENCA, 19. maja. Včeraj se je vršila tu velika manifestacija vojaštva, mornarice, tniličnosti in drugih čet, ki so defilirale pred Mussolinijem. Parade se je udeležilo 120 letal. Mussolini je imel pri tej priliki govor, v katerem je .pozival vojake, da naj bodo vedno pripravljeni žrtvovati življenje za domovino. Ogromna množica naroda je prirejala Mussoliniju neprestano viharne ovacije.
Smrtna nesreča raketnega letalca Ualierja
BERLIN, 19. maja. Znani pijonir raketnega avta in raketnega letala, inž. Valier, je v soboto zvečer pri poizkusni vožnji raketnega avtomobila smrtno ponesrečil. Preizkusiti je hotel nov raketni avto, ki je imel napraviti kratko vožjo brez šoferja. Valier je stal za vozom. Nenadoma je sledil močen pok in švignil jo plamen. Valier je dobil pri tem več težkih poškodb, katerim je kmalu nato podlegel.
NEWYORK, 19. maja. Silni viharji in neurja so napravili po južnih pokrajinah Zedinjenih držav ogromno škodo. V So ruervillu je bilo več oseb ranjenih, v Ar-kansasu 6 oseb ubitih, nad 100 ranjenih.
V	severozapadnem delu Teksasa in ju-gozapadno od Arkansasa so mnoge pokrajine ogrožene od poplave.
zopet pogrešali nekaj: manjkali so zastopniki or-ga ruskega naroda, ki je dal slovanstvu in celemu svetu — kakor na vseh poljih znanstva in umetnosti — tudi na polju geografije in etnografije odlične znanstvenike. Slovanski kongresi te ali one stroke bodo nepopolni dotlej, da bodo zastopani na njih tudi sinovi silnega ruskega naroda. Šele takrat bo vseslovanska ideja slavila svoj triumf.
V	velikem interesu vseh slovanskih narodov je, da na znanstvenem, na kulturnem polju pride čimprej do tesnih stikov tudi z Rusijo, brez ozira na momentani politični položaj in režim v tej državi. Zakaj jasno je: ako zastopniki Rusije
prihajajo že na razne mednarodne in evropske politične in gospodarske konfe renče, je tem bolj naravno, da moramo računati na njih sodelovanje na vseslo vanskih kongresih učenjakov in umetni kov, in da se nam ob takih prilikah prav nič ni treba bati boljševiške propagande ali — svetovne revolucije.
Sklepamo: vseslovenska ideja si bo zmagovito utirala pot svoje realne solidnosti šele takrat, kadar se bodo slovanske prireditve vršile ob sodelovanju zastopnikov vsega slovanskega sveta. Prav iskreno želimo, da bi bilo to Čim prej!
Samomor 60Ietnega čevljarja.
Čevljarski mojster Štefan Vojvoda iz Barvarske ulice je že nekaj dni sem kazal znake duševne pobitosti In zmedenosti. Včeraj je begal po mariborskih ulicah, zvečer pa je šel v neko gostilno in si naročil vina. Naenkrat pa je planil v jok in se začel od znancev poslavljati, češ, da gre v smrt. Baje so ga brid-co užalile neke ženske, ki so mu na njegovo povabilo, naj bi šle z njim pit, odgovorile, da s »polčlovekom« (Vojvoda je bil zelo majhne postave) ne bodo pile. Izginil je iz gostilne. Krog 22. ure pa je videl Fr. Kranjc, nočni Čuvaj lesne trgovine Vesnaver na Meljski cesti stati na splavu na Dravi človeka, ki se je slačil. Sel je k njemu in vprašal neznanca, kaj tam dela. Neznanec mu je izjavil, da se gre kopat, v tem hipu pa že tudi skočil v Dravo in izginil v valovih. Čuvaj Kranjc je poklical stražnika, ki je vzel od Kranjca podatke ter odnesel suknjo, hlače, klobuk in čevlje, ki jih je obupanec pustil na licu mesta, na policijo. Tam je danes neki postre-žček, ki je stanoval skupaj z Vojvodo, spoznal te stvari kot njegove, tako, da je skoro sigurno, da je Vojvoda v hipni zmedenosti izvršil obupni čin.
Smrtna nesreča na cesti.
V	soboto proti večeru je posestnik Anton Kokol iz Zg. Dupleka na vožnji po nekem klancu nenadoma padel pod voz in ker so voli dirjali naprej, prišel najprej pod noge volov, nato pa še pod voz, kojega kolesa so mu šla Čez glavo in telo. Rešilni oddelek je ponesrečenca nezavestnega prepeljal v mariborsko bolnico, kjer je pa že v nedeljo zjutraj izdihnil, ne da bi bil prišel k zavesti. Riziko dela.
Pri stavbni in lesni tvrdki Nassimbent nastavljen 51 letni žagar Jakob Pihlerič iz Bresternice je pri delu tako nesrečno padel, da si je levo stegno zelo opasno ranil. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico.
Ste že oodDlsall deleže za pohorsko vzpenjačo
1
Nemški pisatelj o Slovencih v svetovni vojni.
V	znamenitem romanu »Spor za ser-žento Grišo« opisuje nemški pisatelj Arnold Zweig prav značilno, kako so med svetovno vojno Nemci in Avstrijci zlorabljali Jugoslovane. Na zunaj bi naj mešanje Nemcev in Avstrijcev dokumentiralo trdno zvezo, dejansko pa so hoteli Nemci držati nezanesljive Jugoslovane v trdni evidenci. Arnold Zweig pravi v gornji knjigi, ki so jo označili minulo leto tudi Cehi kot eno najboljših del o svetovni vojni: »Divizija von Lychov je zasedla v velikem loku progo' vzhodne fronte, ki je na severu mejila na bavarsko, na jugu pa na avstrijsko divizijo. Desno krilo je kazalo mešane zveze, v katerih so bili »radi boljšega stika« nemški in avstrijski bataljoni med seboj pomešani. V resnici pa so na ta način pruske kompanije kontrolirale in »držale« Bošnjake in Slovence.« Tudi v nadalnjem opisuje Arnold Z\veig svetovno vojno tako drastično, da se mu je kot Nemcu res Čuditi in samo dokazuje, kak ogromen, duševen preobrat je doživela po vojni nemška Inteligenca in masa. Zanimivo knjigo, ki bi io nriporo-čali vsakemu Jugoslovanu, ima tudi »Ljudska knjižnica« m Narodnem domu.
Strafl Z*
tir:ri’-,.‘-ycv' reeni
Mariborski V V C i- w N'! K ».-»ra
V iti a 1' 1 D O tu, UllC i -J. v. i-jM.
NsistoveiSa smer boUievlike
politik©
DOSEDANJE PERIJODE NOTRANJE IN ZUNANJE BOLJŠEVIŠKE POLITIKE. — PJATILETK& IN NJEN NEU. ŠPEH. — NOVA ATAKA NA EVROPO.
Po zmagoviti boijševiški revoluciji in uvedbi proletarske diktature v Rusiji I. 3917., se je moskovsko vodstvo tretje in-ter-nacijonale z vso vnemo lotilo svojega velikega načrta: svetovne komunistične revolucije. Podprto po splošnem kaotičnem stanju, v katerem je bila tik po svetovni vojni vsa Evropa, posebno premagana Evropa, je bilo trdno prepričano, da mora njegova stvar uspeti. In manjkalo je tudi zares le malo, da ni ves; stari-svet zagorel v krvavih zubljih komunizma'. Na Madžarskem jc Beli Kuriti celo že'uspelo inaugurirati boijševiški režim, a; uspešne so bile — vsaj začasno — tudi nekatere lokalne ustajc v Nemčiji. Kljub temu pa je izmučena Evropa imela še toliko zdrave moči, da je to nevarnost preprečila in odstranila in moskovski sen o panevropski sovjetski uniji je propadel.
Razočarani po tem neuspehu so'se ruski, boljševiki obrnili v drugo smer: posvetilu so vse: svoje napore notraftjr izgraditvi svoje lastne države,, snovanju rdeče ^'vojske, močne komunistične (Organizacije in ekonomsko zasigtirane bodočnosti-Čeprav jim pa tedaj ni bil trenutno najvažnejši cilj svetovna revolucija, -misli •nanjo vendarle niso opustili. Spremenili so.samo taktiko. Kakor hitro se jim je namreč ponudila prva ugodnejša; prilika, so misel na realizacijo svojega- politične-1 sna- zopet obudili, samo da tokrat ni- > so gledali več pretežno proti zapadli, y Evropo, ampak v prvi vrsti navzhod in jug, v Azijo. Končni cilj je pa ictjnb^infifti' ostal isti: rušenje Evrope, samo ne naravnost, temveč, indirektno preko njenih azijskih kolonij in s pomočjo /ih sodelovanjem ogromnih človeških mas Kitajske, Japonske in obeh Indij. Zato so v svoje namene izrabili kitajsko državljansko vojno in osnovali v Moskvi posebno visoko šolo za komunistično propagando in pripravo revolucije ria vzhodu in jugu. Naposled je pa bil izključno v ta namen insceniran tudi lanski, napad na Kitajsko.
Kakor v Evropi, tako pa so se njihovi načrti izjalovili tudi v Aziji. Na Kitajskem je nacijonalizern zmagal nad komuniz-hrorii in mogotci v Moskvi so znova prišli do spoznanja, da teren za njihovo akcijo še ni pripravljen. In kakor po prvem neuspelem poizkusu v Evropi, tako so se tudi po tem v Aziji zopet z vso silo zopet lotili lastnih domačih razmer. V ta
fTlanborfiko qlečališče
Pondeljek, 19. maja. Zaprto.
Torek, 20. maja ob 20. uri >Na fronti sestre Žive« ab. B.
Srfcda, 21. maja. Zaprto.
Četrtek, 22. maja ob 15. uri ^Grudica-:. Šolska predstava za okoliške, šole pri najnižjih cenah. — Ob 20. uri »Na fronti. sestre Žive«, ab. C. Kuponi.
Petek, 23. maja. Zaprto.
Sobota, 24. maja ob 20. uri -»Herman
■ Celjski«. Kuponi.
*>
Ha fronti sestre Žiue“
Pisatelj Kraigher zna dobro graditi svoja dela,' tudi oderska, kar jc doka: zal že s »Školjko«, zato je tudi v tej drami uporabil razne momente in jih spretno stopnjeval do efekta, ostale pa so kljub.temu tri hibe: 1. nerešen problem, ki ga' drama načenja, 2. .malomeščansko plehko diskutiranje, ne filozofi-rAnje dr. Rojnika o zakonu, ljubezni, efali itd. ter. 3. misterijoznost predvidevanji. dogodkov, ki jo »dama v črnem«, naravnost poosebuje. Teh hib ric more ugladiti niti režija, zato jih tudi Kovičeva ni, čeprav se je vidno potrudil, da bi nam delo predstavil čim popolnejše. Sicer pa je ostal na povprečni liniji, -ki dosega včasih znatne uspehe, t e kaže pa nobenega .razvoja nakvišku, v iiiova- in višja dognanja in dozoret ja. ' Natura dr. Rojnika je bolj zunanja kakor notranja, ni duhovno komplicirana, marveč je iz one neskončne vrste molkih, ki jih srečujemo povsod in vedno, aato se' je g. Grom zlahka 1 v njej
namen je bil izdelan program takozvane »pjatiletke«, v ta namen je bila započeta nova kolektivizacija poljedelstva, započeta akcija proti veri in cerkvi in naposled tudi akcija proti ravnotežju v evropski in spioh svetovni trgovini. Boljševiki so si skratka hoteli pridobiti pet let časa za notranjo utrditev in popolno realizacijo svojih teorij. V tem času so, hoteli dvigniti svojo gospodarsko moč, z metanjem ogromnih količin na evropski >ri svetovni trg, izravnovesiti in vpropa-štiti našo trgovino in industrijo in če mogoče tudi agrarno produkcijo ter tako pripraviti podlago za nov politični naskok..
Ves ta grandijozni načrt pa' se je, vsaj tako izgleda, že definitivno porušil. Stalin sam je bil primoran zatrobiti k umiku in, kaj je bolj naravnega kakor to, da se vrne vsa boljševiška akcija spet na staro, že dvakrat ali trikrat začasno opuščeno linijo? Skoraj matematično natančno se je dalo to predvidevati in — uresničilo se je! Vsa znamenja na moskovskem političnem nebu namreč kažejo, da pripravljajo boijševiški mogotci nov, še pojačan sunek proti Evropi. Prav-za prav so s svojo ofenzivo že začeli. Prve patrulje so že v boju v Indiji, kjer so se kakor za-jedalke prisesale na mogočno Gandhijevo nacionalistično akcijo, druge se pa bli-«ajo naravnost Evropi sami.
Te dni so bile v Moskvi izvršene svečanosti, s katerimi se je zaključil doslej Tratvečji kurz na boijševiški visoki šoti za evropske komunistične agitatorje. Krog 4000 mladih ljudi vseh evropskih narodov in držav je bilo diplomiranih za agitatorje. Vsi ti absolventi pa so deloma že bili ali pa bodo v najkrajšem času poslani v Evropo, da osebno prevzamejo vodstvo priprav za nov komunistični prevratni poizkus. Obenem ž njimi pa prihajajo iz Rusije tudi ogromne množine komunističnih propagandnih tiskovin, knjig, brošur, lepakov in letakov in tudi — denarja. Tako stojimo tedaj neposredno pred novo propagandno boljševiško ofenzivo, a trdno smo prepričani, da bo končala prav tako kakor so vse dosedanje: z neuspehom. Kljub vsem slabostim in razprtijam je Evropa še vedno tohko močna in zdrava, da se ji ni bati nevarnosti in boijševiški sen bo tudi še zana-prej ostal — le sen.
in nam predstavil dohtarja Konja mestoma celo prav posrečeno, posebno v prvem dejanju. Nekatere kočljive momente je izvrstno premagal, drugod pa je bil šibkejši. Zato pa je tokrat odrekla ga Zakrajškova kot Hojnikova žefia Pavla in nas kljub vsemu prizadevanju ni. mogla prepričati. Njena igra je bila mnogo premalo poglobljena, doživljena. Zena, ki se bori za vse, na čemer je zgrajeno njeno življenje, je drugačna. Sestra Živa gdč. Kraljeve je bila pristna in prepričevalna, vendar pa ni bila tisto razodetje, ki bi po pomenu svoje pojave v življenju rodbine dr. Rojnika morala biti. Ljubimske vloge niso njena najmočnejša stran.
Gospodična Pepca ali dama v črnem je misterijozna pojava, ki v drami ni dovolj pojasnjena, zato jo je tudi igralsko težko povsem opredeliti. Gdč. Starčeva jo je dobro interpretirala, le za odtenek manj patosa bi si bili želeli. Dobro je pa pogodila ga Dragutinovičeva nadzornico Hrenovo in jo odigrala vseskozi dosledno in na višini. Ostale moške in ženske vloge so še manj problematične kakor je dr. Konj sam: ljudje so to iz vsakdanjosti, zato so jih tako tipizirali tudi naši interpreti, g. Pavle Kovič generala, g. VI. Skrbinšek dr. Trebeža, g. Rasberger polkovnega zdravnika, g. Iia-rastovič Peterco, g. Tovornik narednika, ga. Savlnova sestro Emo, gdč. Ren-čijeva prvo in ga Gorinškova drugo pa-cijentko. Od otrok je bil pravi otrok ie Marko. Konec tretjega dejanja je režijsko in igralsko preveč razvlečen. — Navzoči autor je bil poklican na oder in je prejel venec in cvetje. Obisk bi pa bil lahko boliši,	—-
Marihurnki in dnenni drnhi
• v
%
Letalsko produkcije na vsesokolskem zletu v Beogradu.
Uprava aerokluba »Naša krila« je sklenila, da bodo aeroklubi kraljevine Jugoslavije sodelovali s svojimi aparati na beograjskem vsesokolskem zletu. Udeležili sc bodo iz Zagreba 3, iz Ljubljane 3, iz Maribora 2, Novega Sada. Skoplja, Niša in ostalih mest po 1 aparat, Beograd pa s 4 šolskimi in 4 športnimi avijoni. Da bi zračne produkcije bile čim boljše, je Aeroklub Jugoslavije pozval tudi aeroklube Rumunije, Češkoslovaške in Poljske, ki so vsi z zadovoljstvom sprejeli poziv, vendar še niso določili števila avijonov.
Pričetek sezone v Rogaški Slatin;-Sezona v Rogaški Slatini je pričela L maja, prvi gostje pa so prišli že koncem aprila. Kljub vremenskim neprilikam je prispelo v prvi polovici maja že okrog 100 gostov- Zanimanje je izredno, zadovoljstvo splošno in vsa znamenja kažejo, da bo letošnja sezona rekordna. Vsem, ki nameravajo letos posetiti zdravilišče, se priporoča, da že sedaj rezervirajo sobe. Oni, ki prihajajo radi zdravljenja. pa naj pridejo pred ali po glavni sezoni (do 15. junija ali od 15. avgusta dalje)- Pred in po sezoni so mnogo večje udobnosti in tudi popusti v cenah-Smrtna kosa.
V soboto sta umrla v splošni bolnici 401etna kuharica Štefanija Mihelič in 5 in polletni sin viničarja Jožef Schon-\vetter, v nedeljo zjutraj pa je umrl isto-tam kmet Anton Kokol iz Zg. Dupleka, ki je smrtno ponesrečil pod vozom. V Stritarjevi ulici je včeraj umrl 441etni kurjač mestne plinarne Ignac ’ Visentin, v splošni bolnici pa tudi včeraj 60letni kolporter franc Južina.
Redkost na našem trgu so brez dvoma — prvi jurčki, katere je prineslo davi na trg neko* kmetsko dekle od Sv. Marjete ob Pesnici. Jurčki, ki so oh tem letnem času še silno redek pojav, so imeli prav apotekarsko ceno: boren to:-'ček Din 5- Sicer pa zatrjujejo gobarji, < „i bomo letos imeli izredno bogato gobje leto.
Naše rešilno moštvo v Gradcu.
' e raj je bil mariborski rešilni oddelek pozvan, da prepelje iz Gradca v domovino mariborskega trgovca Ivana Ko-ražijo, ki je — kakor smo svoj čas poročali — blizu Gradca na avtomobilski vožnji ponesrečil, da so mu morali v bolnici pri usmiljenih bratih v Gradcu amputirati levo nogo. Ko se je včeraj mariborski rešilni avto ustavil pred navedeno bolnico, je pravkar pripeljal mimo voz graške cestne železnice, iz drvečega voza pa je v tem hipu padla neka dama. Naši reševalci niso nič dolgo pomišljali. da so v področju tuje države, ampak so v zavesti svoje dolžnosti hitro prijeli in prenesli damo v bolnico. Ko je prišel graški rešilni avto z 2 zdravnikoma, ni imel več posla- Zastava Rdečega križa pač ne pozna ne državne meje in ne razlike med državljani...
Kopalci v Dravi so se včeraj prvič pojavili v večjem številu, dasi je D’rava še prav mrzla. Tudi je švigalo po dravskih valovih včeraj vse polno športnikov s sandolinami.
Dramatično aretacijo smo doživeli v soboto zvečer. Neki Stanko H. se je poskušal v tatvini kolesa, izvedel je pa stvar tako nerodno, da so ga opazili pasanti in za njim se je vsula cela kopica kolesarjev in pešcev v ■divjem lovu. Na Koroški cesti so ga »z združenimi močmi« aretirali in oddali policiji.
Na naslov zdravstvene oblasti.
Na našo notico pod gornjim naslovom, priobčeno dne 16. ttn. nam sporoča zdravstvena oblast, da je bil za difterijo oboleli sinko premikača Josipa Medveda takoj prepeljan v bolnico, stanovanje pa 'temeljito desinficirano, vslcd česar niso bili potrebni več nobeni drugi ukrepi. ,
Novinarski klub.
Danes, pondeljek ob 18. uri v kavarn) »Bristol« redna klubova seja.
Lepo usneii nastop sokolske mladine > Studencih.
Minulo nedeljo je priredil Sokol v Studencih prav zanimiv nastop dece in sicer moške in ženske v dveh starostnih skupinah. Ta nastop je bil res nekaj svojevrstnega: brez godbe, brez običajne veselice in točenja pijač in tudi brez nastopa naraščajnikov, gojenk, članov in članic. Samo deca je nastopila v 13. ra-jalnih in igralnih vajah, vsa vesela in razigrana kljub čmerikavemu vremenu in hladnemu vetru- Dokaj štejrilni poset-niki iz roditeljskih, sokolski!1, in učiteljskih krogov so z zanimanjem in cesto tudi s smehom spremljali deco pri izvajanju vaj. Posebno jih je zabavala če-tvorica štiriletnih malčkov, zlasti črnolasi kodravček in blondinček, ki sia vzela stvar zelo resno in sta vsako vajo dovršila, četudi s precejšnjo zamudo. Vaje je'izvajalo 60 dečkov in 40 deklic, ki vsi obiskujejo telovadbo domačega društva. Nastop je pokazal, da društvo posveča, vzgoji dece prav posebno pa-žnjo in ubira nova pota ter doseza lepe uspehe. In ravno v Studencih je to še bolj potrebno nego marsikje drugod. Dobiček prireditve, katerega si je pridobila sama, ostane njej. O počitnicah bo društvo priredilo vsej svoji deci dvodnevno letovanje na Pohorju ali pa v njegovem vznožju-
Živinski sejem v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 14 konjev, 14 bikov, 120 volov, 341 krav in 10 telet, skupno 499 glav, prodanih pa je bilo 263 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 24. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže, 9—9.50 Din, poldebeli 8^5—9. plemenski 6—7-50, biki za klanje 7.50—8, debele klavne krave 7—8, plemenske 5.25—6, za klobase 3.50—4, molzne kra' ve 6.50--7.50. breje 6.50-7-50, mlada živina 7-25—9 Din.
Ženska podružnica Ciril-Metodove drul* be v Mariboru
priredi 3!. maja in 1. junija »dan bonbončkov«. Naj ne bo nikogar, ki narodno čuti, da bi ta dan lie položil svoj dar domu na oltar. Vsa ostala društva pa prosimo, da se ozirajo na to prireditev.
®awes — pondeljek
Kabaretni večer
V VEUKI KAVARNI
Akademija na drž. moškem učiteljišču.
Podružnica Ferijalnega saveza na drž. moškem učiteljišču priredi v soboto, dne 24. maja, ob 5. v zavodovi slavnostni dvorani akademijo s pestrim sporedom in plesom. Čisti dobiček je namenjen rev nim gojencem.
Tekmovanje najmlajših.
Mariborski mestni odbor »Podmladka društva Rdečega križa« priredi v nedeljo, dne 1. junija dopoldne v parku veliko tekmovanje dece v starosti 4—11 let. Tekmovalo se bo v navadnem teku, tekanju z obroči, štafetnem teku in raznih drugih, tudi šaljivih tekih, potem v dirkanju z raznimi otroškimi vozili. Zmagovalci v posameznih točkah dobe diplome. Prosimo starše, da prično že sedaj z vadbo. Več objavimo v kratkem-Odbor.
Pri bolezni srca in poapnenju žii, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurana naravna »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cev! s° izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem-»Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
velik« dtforan; Union Sam© dae-jes ob 3»
Baron Zlairhan B@!» čudo fakirja
pj danes velika predstava z vsem na plakatih označenim sporedom. Pozor! Izkopanje fakirja, ki je bil včeraj po predstari zakopan, se bode
vršilo danes popHdne ob 6. uri. Vstopnina prosta.
1S43
V	M a r i Ti o ru, dne 19. v. 1930.
ifsssteb '2SF3’, iMiumrnai
v f r p p n i k Tiitra
5tr»0 S>
INiaimaniši sibirski narod
ČUKCI IN NJIHOVA RASNA PRIPAD NOST. _ ŽIVLJENJE IN OBIČAJI. — NRAVNO ŽIVLJENJE IN VERA.
Poleg velikih in večjih narodov Sibirije in sploh severa, o katerih smo že sovorili, prebivajo tam tudi narodi, ki štejejo komaj po nekaj tisoč duš. Med te Po naših pojmih tako male narode spadajo tudi Čukci, ki žive na najsevernejši in najvzhodnejši točki Azije ob Berinškem zalivu v soseščini s Korje-ki. Vseh skupaj je le 4 do 5000. Čistokrvni niso več, pomešani so z drugimi severnovzhodnimi' sibirskimi plemeni, ohranili pa so si svoj jezik. Nekateri so podobni Indijancem v Severni Ameriki, drugi pa siicijo bolj Mongolom. Postave so srednje, usta imajo velika, nos pravilen, oč: ravne in velike, obrvi črne. Polti so rurrenkastOrjave. Mladina ima svežo rdečico na licih in otroke je priletno videti v njih zdravju-
čukci prebivajo poleti in pozimi v šotorih, a da so zavarovani proti mrazu, je šotor dvojen. Dolg je navadno nekaj nad 3 metre, širok 2 in pol in do 2 metra visok. Obdajajo ga debeli, topli kožuhi severnih jelenov. Tal so pogrnjena s .tiulnjevo kožo. Razsvetljujejo jih s Franovimi svetiljkami (mast) in v njih opravljajo posebno pozimi vse, tudi telesne potrebe. Svoje čolne izdelujejo iz kož - tjninjev, ki jih napnejo čez leseno ogrodje. Ti čolni so tako lahki, da jih štirje možje lahko nesejo in tako prostorni, da je v njih prostora za 30 ljudi. Pozimi se. pa poslužujejo sani s pasjo vprego. Pa tudi obleko imajo Čukči narejeno iz , jelenovih kož in iz kož t.ul-njev. Moški se pozimi oblačijo v dva jo-Piča, pod tem pa nosijo dvojne hlače, ki segajo do gležnjev. Moška obleka ni okrašena, pač pa nosijo moški bisere v ušesih in na -posebnih trakovih krog čela. Tetovirajo se samo ženske, ki se °blačijo kakor moški, le da rabijo več nakita. V šotorih je obleka žensk navad-n° zelo pomanjkljiva, le kadar vstopi ^jec, se podvizajo zakriti svoje telo. Sicer se pa Čukčinje zelo rade lišpajo.
Kakor skoro vsi sibirski narodi, tako tudi Čukči nimajo stalnih bivališč: hodijo^ od kraja do kraja kot nomadi, pasejo črede severnih jelenov ter love ribe in divjačino. Streljajo z lokom in s posebne vrste puščico. Morske pse lovi.-o v posebne mreže, medveda napadejo s sulico in nožem, mroža in druge večje
živali ubijejo s harpuno, ptice ujamejo v zanjko ali jih streljajo s puščicami, ribe pa love z mrežami, trnki in vilicami. Glavna hrana jim je meso severnih jelenov in rib, veliko pa pojedo tudi zelenjave. Živijo zelo patrijarhalno. Najstarejšega si izvolijo za poglavarja, ki jim je svetovalec in sodnik in se mu slepo pokoravajo. Poglavar sodi ustno: laz, tatvino in goljufijo kaznuje s palico. Če sc deklica pregreši proti nravnosti, jo sme oče tudi umoriti.
Kadar se hoče mladenič, komaj 15 let star navadno, poročiti, mora iti k dekletovim staršem in povedati naravnost, kaj bi rad. Ti mu potem, če so ž njim zadovoljni, dajo za dve ali tri leta Ciie-do severnih jelenov, katero mora pasti in oskrbovati in če to dobo dobro prestane, dobi nevesto in v balo nekaj jelenov. Med onimi čukči, ki mnogo potujejo. je razširjeno tudi mnogoženstvo, vendar je gospodinja vedno le ena žena. Ženske imajo pri Čukčih dobro stališče, so zveste, a vedno koketne. Otroci so navadno zelo nadarjeni. Ples ljubijo ti ljudje strastno in spremljajo ga. z godalom, ki je podobno goslim. Posebno razvit pa imajo tudi umetniški čut. Zelo dobro rišejo in rezljajo iz lesa, zato je vse njihovo orodje in orožje vedno okrašeno z ornamenti. V ostalem so zelo miro ljubni in prijazni, pa tudi gostoljubnost je pri njih zelo velika.
Nekaj posebnega in nenavadnega je pa to, da smatrajo Čukči naravno smrt za nekaj sramotnega, zato se starčki, ki se naveličajo živeti, kratkomalo dajo umoriti. To opravi navadno kdo izmed bližnjih sorodnikov. Umrjejo veseli in se poslavljajo od vseh, ki jim naročajo pozdrave za stare znance,'ki so bili že poprej odšli na oni svet. Mrliče pokopljejo ali pa tudi sežgeio. Čukči verujejo v posebnega boga, ki ;e po njihovem mnenju tako dober, da ne more kaznovati ljudi in jih zato rajši prepusti zlim duhovom, proti katerim se bore z raznimi čarovnijami. Solnca ne časte, vendar pravijo, da prihaja vse dobro od njega. S tem so tedaj v popolni opreki z nekim polinezijskim ljudstvom, kateremu je solnce izvor vsega zla, posebno pa bolezni.
Kopanje pri laponcih
Kar se tiče kopanja, nadkriljujejo Japonci ves svet, tudi Angleže in Ameri-kance. Zakaj pri Angležih je kopelj še vedno priviieg imovitih slojev, Amerika-nec pa ugan:a s kopalnico bolj kult nego jo rabi. Na .laponskem pa je vsakdanja kopel prastara navada in potreba. Japonec raje žrtvuje večerjo nego kopel.
Japonska naprava za kopanje se od davnih časov ni mnogo spremenila. Pri bogatašu in siromaku najdeš visoko leseno kad, z medeno pločevino, razdeljeno v dva neenaka dela. V večjem delu je voda in deska za sedenje, v manjšem, ki ie s pločevino obložen, pa se žari leseno oglje, ki ogreva medeno pločevino in s? tako greje voda. Ta naprava ima dvo-ie prednosti. Prvič je prijetnejše kopati se sede nego leže, ker lahko tako tudi citaš ali se briješ itd. Drugič pa se ko-Delj ne ohladi, dokler je človek v njej, ampak postaja voda vedno toplejša. Ker I»a Japonec že takoj stopi v močno zagreto vodo, prenaša nazadnje že temperaturo, ki bi za Evropejca bila neznosna. Zato se tudi mnogokrat zgodi, da zlasti starejše osebe zadene v kadi kap. Vendar :e pa ta kad tako praktična, da se je poslužujejo tudi tujci, ki pridejo na •[aponsko in se prav radi odpovedo koni-fortu zapadnjaških kopalnic.
Še pred nekaj desetletji je bilo na Japonskem nekaj navadnega, da so se jemale kopeli pred hišnimi vrati, in celo v velikih mestih so stale takšne kadi celo v najbolj prometnih ulicah. Sicer zelo ceremonijelni Japonci in njihove žene se niso prav nič ženirale, kopati se pred Najširšo javnostjo popolnoma nage. Staja tradicija in že prirojena decentnost ste Vključevali vsako nemoralnost. Sedaj se
tako kopajo samo še po vaseh, ker so tujci s svojo radovednostjo v mestih pregnali z ulic kopalce v rajski toaleti, ki so se živahno pogovarjali od kadi do kadi. Odkar so kopelne kadi prenesene v hiše, so začela v japonskih mestih cvesti javna kooališča. Takšno javno kopališče nadomešča Japoncu kavarno, klub, ali — kakor bi rjkel Nemec — »Stammtisch«. Zelo rado obiskujejo ta javna kopališča 'ženske, ki so še vedno strogo vezane na dom in ki jim je to redko razvedrilo. Tam se lahko izbrbljajo. Kopališča so ali brezplačna ali za neznatne cene ali pa v luksuznih etablismanih za visoke cene. Okrog devete ure zvečer vidiš v vsakem japonskem mestu odlično gospodo v kimoni, z brisalko in milom v roki vračati se iz kopališč. Ženske obiskujejo javna kopališča navadno samo enkrat v tednu, sicer se kopljejo z deco doma.
Zlasti pa ljubijo Japonci naravne vroče vode, ki jih je na vulkanskem Japonskem seveda zelo, zelo mnogo. Vendar ne hodijo tja samo bolniki, kakor pri nas, ampak tudi zdravi, da si ohranijo zdravje tudi še zanaprej. Delajo to tako radikalno, da posamezniki presede v žvepleni kopelji v vročini in smradu po več ur, ko bi Evropejec že davno padel v nezavest.
Največje telefonsko omrežje sveta
ima mesto Newyork, ki ima več telefonskih govorilnic nego cela Anglija z Londonom vred, namreč 1,812.000. V Ne\v Yorku odpade na vsakih 100 prebivalcev 27 telefonskih aparatov (v Mariboru 2).
V	Ne\v Yorku je dnevno povprečno 8,500.000 telefonskih pogovorov. Na vzdrževanju in izpopolnjevanju omrežja je stalno zaposlenih krog -17.000 delavcev. Telefonsko službo vrši 6350 uradnikov odn. uradnic.
Prvi lavni nastoD Sokola I.
Odkar se je znani sokolski delavec g. prof. dr. Pivko lansko jesen preselil iz mestnega centra na desni breg Drave, se je začelo v magdalenskem predmestju novo življenje. Pred kakimi 4 meseci je s pomočjo drugih tamošnjih nacijonal-nih delavcev ustanovil za ta del mesta in za sosedne občine prepotrebno novo sokolsko društvo, Sokola I, ki je s Sokolom - Matico v Mariboru v najboljših in najprisrčnejših odnošajih. in ki je našel svoje zavetišče v okrilju telovadnice v kasarni Kralja Petra, kjer je na ta-mošnjem obsežnem vrtu dobil tudi lep prostor za letno telovadišče. Sokol I se je takoj pričel krasno razvijati in je danes eno najboljših in najizvežbanejših sokolskih društev. Že pred dobrim mesecem je imel prvi večji nastop v telovadnici vojašnice. Včeraj pa je napravil drzen poskus, da priredi prvi veliki javni nastop na prostem, na letnem telovadišču. Poskus se je v polnem obsegu posrečil, interes vsega sokolskega in sokolstvu naklonjenega občinstva v Mariboru se je včeraj koncentriral na to prireditev in burne ovacije tisočev, ki so bili navzoči, so bile jasen dokaz, da je Sokol I že s svojim prvim večjim nasto-pom zmagal.
Od druge ure pop, naprej se je pred Narodnim domom zbiralo sokolstvo obeh društev ter djačka in pitomačka četa inženj.-podoficirske šole. Formirala se je mogočna povorka z vojaško godbo na čelu, ki je krenila čez Glavni trg, preko državnega mostu in skozi Fran-kopanovo ulici na slavnostni prostor; za godbo obe navedeni četi, nato pa
sokolska konjenica s praporom, starešine v krojih, vzorna vrsta ter ostalo članstvo, naraščaj in deca pod vodstvom sokolske godbe in pod prapori. Povorki se je pridružilo na stotine ostalega občinstva, stotine pa so se prepeljale z avtobusi, katerih je vozilo včeraj popoldne večje število.
Na slavnostni tribuni v državnih trobojnicah so se plasirali oficijelni zastopniki oblasti, mesta, organizacij in drugo občinstvo, ki je napolnilo tudi ves prostor krog telovadišča. Savez Sokola Jugoslavije je zastopal pukovnik g. Ste-van Knezevič iz Beograda. Telovadni nastopi so bili vseskoz vzorni in se je zlasti pokazal krasen napredek Sokola I, zakaj nastopilo je včeraj že 50 ženske in 40 moške dece, krog 20 ženskega naraščaja itd. To je za ta del mesta izredno mnogo. Predvajali so pa razne vežbe poleg dece, naraščaja in članov, obojega spola Sokola I tudi djaki in pi-tomci anž. podoficirske šole ter člani Sokola - Matice. Večinoma so bile na vrsti vežbe za vsesokolski zlet v Beogradu. Zlasti so mogočno učinkovale simbolične vežbe »Osvobojenje«, ki ste jih izvajali polnoštevilni djačka in pitomačka četa inž. podoficirske šole. Vse nastope je občinstvo neprestano burno aklamiralo. Vežbe ste spremljali in v odmorih občinstvo zabavali vojaška godba pod kapelnikom g. Svobodo ter godba Sokola - Matica pod kapelnikom br. Šušteršičem. Zanimive so bile tudi tekme v štafetnem teku.
Sokol 1 se je včeraj močno afirmiral. Sedaj velja: krepko naprej!
Šport
GAK (Gradec):SKRapid 2:1 (2:0).
Včeraj je imel Rapid za gosta amaterskega prvaka Avstrije in prvaka Štajerske. Sodeč po naslovih, se je zdelo, da bo to nekoliko pretežek nasprotnik za Rapida. Pokazalo pa se je nasprotno. GAK ni podal one igre, ki se je od njih pričakovala. Igrajo trdo igro, ki je le tu pa tam vezana na finese. Oster, največkrat še preoster start, je njihovo glavno sredstvo za dosego zmage. Odlikuje pa jih precizna igra z glavo in oster strel. Diktirajo, silovit tempo, polagoma popuščajo in jih more h koncu vsak rutiniran nasprotnik stisniti. Sodil je gosp. Franki v stilu tekme.
SK Svoboda:SK Olimp (Celje) 3:1 (1:0).
Predpoldne se je vršila na Rapidovem igrišču revanžna tekma med »Svobodo« in »Olipom« iz Celia. V tej tekmi je odločila igro homogenost Svobode, ki je osobito v drugem polčasu znala poiskati slaba mesta nasprotnika in jih izkoristiti. Njen napad je predvedel hitro in odločno igro _ forsiral krili in neštetokrat presenetil nasprotnika. Odličen start njenih igralcev ji je omogočal, da je bila skoro vedno gospodar na igrišču. Sodil je gosp. Fišer dobro.
SK Že!ezničar:ASK Primorje 2:1 (1:1).
SK Železničar je včeraj gostoval v Ljubljani proti bivšemu prvaku »Primorje« ter zasluženo zmagal v razmerju 2:1. Železničarji so imeli svoje najboljše moči v ožji obrambi in v napadalnem triu. Primorje, ki je nastopilo kompletno, daleko ni več ono moštvo, ki smo je videli lansko leto v Mariboru. Igra sama je bila mrtva in brez lepih momentov. Sodil je gosp. Schneller.
ISSK Maribor:SK Rapid 6:1 (4:1).
Zadnjo prvenstveno tekmo mladine je odločil »Maribor« v svojo korist in je posebno v prvem polčasu predvedel lepo igro. Zmaga je bila zaslužena in odgovarja rezultat poteku igre. Sodil je dobro gosp. Hoffer.
Ljubljana:	Grafika-Slovan 6:1 (4:1).
Izbirna tekma A team:B team 9:0 (5:0).
Zagreb: prvenstvene tekme: Concor-dia:Gradjanski 2:0 (1:0); Sparta:Vikto-rija 2:1 (2:1).
Beograd: prvenstvene tekme: Sokol: Jugoslavija 2:1 (1:1); BSK:Busk 5:1 (3:1).
Inozemski šport.
Gradec: Sturm:Hakoah 4:1 (3:1).
Celovec: Austria:Kastner & Ohler (Gradec) 3:1 (2:1).
Dunaj: prvenstvene tekme: Vienna:
Wacker 5:1 (1:0); Admira:FAC 0:0; Sportklub:WAC 3:2 (2:2); Hakoah:Au-stria 5:4 (1:2); Rapid:Hertha 2:0 (2:0).
Praga:	Sparta:Viktoria	Žižkov	5:0
(3:0).
Parls: Francija:Škotska 2:0 (1:0).
Rokomet.
SK Železničar:KAC (Celovec) 8:3 (5:2).
Rokometno moštvo SK Železničarja je gostovalo včeraj v Celovcu proti Kla-genfurter Atletik Club in zmagalo v razmerju 8:3. Mariborčani so bili za razred boljši in je bjla zmaga popolnoma zaslužena.
SK Železničar, nogometni odsek.
Vsi igralci prvega in rezervnega moštva, kakor tudi mladina se pozivajo, da se radi fotografiranja udeležijo sestanka na igrišču, ki se bo vršil v torek, dne 20. tip. ob 18. uri. Načelnik.
Mariborski zimskošportni podsavez.
Seja upravnega odbora bo v četrtek, dne 22- maja ob 20. uri v posebni sobi restavracije »Orel«. Dne 4. junija ob 20. uri bo v Ljubljani svečeno izročen zlat zimskošportni znak gen. tajniku g. Josu Gorcu in smuškemu prvaku g. Jošku Janši. Članstvo se vabi, da se te proslave udeleži. Glavna skupščina JZSS bo v Ljubljani predvidoma 15. junija. Člani se je bodo lahko udeležili po svojih delegatih sorazmerno po številu verificiranega članstva- Občni zbor MZSP se bo vršil po glavni skupščini JZSS. — Tajnik.
Hntfedote
Nekoč je prišel v Ferney neki vite? Dampierre in se je predstavil Voitairu kot pisatelj z besedami: »Imam čast, da sem član akademije v Chalonsu. Kakor Vam je morda znano, je ta akademija posestrima pariške akademije.«
>Dobro, dobro, dragi gospod.« je odvrnil Voltaire, »in še jako pridna posestrima. Dosedaj namreč še nikdar nisem niti slišal o njej.«
* *
Voltaira so nekoč vprašali, koliko let je stara naša zemlja.
»Na to vprašanje vam pač ne morem odgovoriti,« je pripomnil Voltaire, »kajti naša zemlja je v tem pogledu podobna stari devici, ki skrbno prikriva svojo starost.«
Sfrm l
Hichel Zčvaco
£ukcedja tBacgia
Menih Garconio je imel pokojno noč na svoji postelji iz mahu pod milim nebom. Jutranja rosa ga je vzdramila. Vstal je, stresel se ter se glasno zakrohotal.
»Cezar ima s svojimi ojačenji v celoti dvajset tisoč mož. Kakšen poraz bo napočil na veliki dan pravice ■ •.«
Menih si je poiskal ugoden prostor, da bi gledal boj zaveznikov in videl, ali bo Ragastens padel ali ostal živ. Sel je tja do gostilne »Pri glavi«. Toda tu ni ostal; stopil je nekoliko dalje ter našel naposled udobno mesto, odkoder je mogel prekrasno videti vse, karkoli bi se zgodilo v soteski.
In že se je tam spodaj v daljavi pričela bitka, in njen šum je prihajal v vrtincih tik do Garconijevih ušes. Toda ure so minevale. Garconio si je bil prinesel živil. Pričel je mirno jesti, ne da bi prenehal opazovati čel je mirno jesti, ne da bi prenehal opazovati sotesko, sotesko, tam kjer se je vezala z bojiščem.
Naenkrat pa se je hrup približal. Sklonil se je. Ljudje, vojaki so tekli spodaj: bili so Iz armade zaveznikov, bili so prvi begunci, ki so se bili vrgli v sotesko, da se vrnejo v Monteforte. Nato. skoraj v par hipih, že niso bili več posamezniki: cele čete so prihajale v brzem teku mimo... in nato je sledila zmešnjava, cela zmedena množica, trume brez orožja, ljudje, k! so pehali drug drugega, stopali na padajoče tovariše, ranjenci, ki so se trudnma vlekli naprej, in jezdeci. skušajoči prehiteti množico pešcev.
»Kaj sem rekel?« je Zatulil Garconio, nor od veselja. Toda tu ne vidim Ragastensa I Takoi pojdem pogledat na bojišče-., in najdem sral... Makar če bi moral obračati mrtvece drugega za drugim!...«
Soteska je zdaj kar mrgolela ljudi. Podobna je bila človeškemu mravljišču, nresenečenemu od katastrofe in blazno bežečemu pod žarki brezčutnega solnca. Naposled se je prikazala Četa. ki se je še dobro držala: umikala se je le počasi, med neprestanim boreniem.
Krik, ki se je dvigal lz tega mravliišča. je bil strašen. In zdaici se }e pokazalo čelo Cezarieve kolone. Borgijske čete so prodirale v dobrem redu, v sklenie-nih vrstah, podobne strašnemu zmaju, ki še z naježenim rrebenom vali v sotesko.
»Se dobro uro, pa bo Monteforte zavzet!« je kriknil menih.
Nnto, zadlhaje se od razbtirienla:
»Ragastensa ni vmes!... Padel je tam 'doli!,.. Gledat poidem!...*
Cezarjevn armada se ie neprestano pomikala na-prei. ZtVj te bila v svoii celoti pred očmi meniha. ki se ie sklanial nnoref. nrifemnje se za skalni rob. ter drgetal in riul od razburjenla.
V	tem trenutku na ie zagrmela v smeri proti Mon-’teforfn strašna razstrelba.
Ko_ se le menih sklonil na tisto stran, je videt, kako se je dvignil v zrak post steber dima. pomešan s
Marlfiorslt! V E C E N T K Jtitr*
kamenjem in z ogromnimi skalami... Nato se je dim razkadil. In Garconio je začul rjovenje, videl je preplašeni odskok Cezarjeve armade... Dež kamenja je padal nazaj na armado in mečkal cele oddelke...
»Kaj je to?« je zamrmral menih in prebledel.
In že je zagrmela druga razstrelba, toda bliže pri Garconiju.
Dvignil se je enak steber dima, razsul se isti dež kamenja In skal, in isto rjovenje, isto ječanje je bruhnilo kvišku... Cezarjeva armada se je hotela umakniti, toda tisti, ki so prihajali zadaj, so rili še vedno naprej; nered je bil nepopisen.
Menih je strašno zaklel. Nato je planil na planoto ter stekel proti krčmi. In takrat je kakih petsto korakov od sebe zagledal človeka, ki se je sklanjal in zažigal prižigačo. Tretja razstrelba je vzmajala maso skalovja. Strašno kričanje je prihajalo iz doline...
Ta človek je sam s svojo lastno roko mesaril celo armado.
In Garconio je dvignil pest proti nebu ter kriknil bogokletno besedo v oblake... Spoznal je bil Ragastensa ...	x
Ragastens je skočil naprej, bližaje se krčmi. Se enkrat se je sklonil, vzprasketal je majhen ogenj... in še enkrat je zagrmela poguba!...
Podoben titanu iz bajeslovnih časov, je drobil Ragastens to gorovje, da zrnasti sovražnikovo vojsko!... Zopet se je pognal dalje, in peta razstrelba je zdaj podrla ogromne plasti skalovja v sotesko...
Okamenel, prepadel, kakor v hudobnih sanjah, je gledal menih njegovo početje. Naposled ga je videl plamti v krčmo. In zdaj se ga je polastila nekaka blazna razburjenost. Tudi on je stekel proti krčmi ter planil v njeno notranjost skozi ista vrata, skozi katera je videl skočiti Ragastensa; tukaj pa se je zagledal pred stopnicami, ki so vodile pod zemljo.
»Oh, ta satan! Ta strašni zlodej!« je zaškripal z zobmi.
In ves bled, z lasmi naježenimi od groze, blazen od besnosti, se je zagnal po stopnicah, in vse niže, vse niže v globino. Pretekel je dvoje ali troje kleti, v katerih je vladala poltema, in nenadoma ie zagledal Ragastensa. prižigajočega dolgo lunto.
Usodepolna vrvica je zažarela in jela prasketati. Ragastens je zdaj vstal, zapustil zadnio klet ter mehansko zaprl za seboj železna vratca. Brez naglice ie stopil proti sledečim.
Naenkrat pa mu buši glasen krohot na uho. rezek krohot, kakor se pač krohočeio Danfeievi demoni. Vratca, proti katerim je korakal, so se bila šiloma zaprla! Ragastens je bil jetnik v drugi kleti, med dvojnimi žleznimi vrati!...
Za njegovim hrbtom, v zadnji kleti, je prasketala prižigača. ki je imela zapaliti oerromno mno^no smodnika ... In on je ni moeel več zadušiti!... Pred niitn, v sprednii kleti, onostran železne mreže, ki se je bila zanrla, Pa je videl črno senco. Ta senca je bila menili! Bila je Garconio — Orconio. ki se je smejal in tiščal obraz med železne palice.
»Vidiš, zlodei.« je renčal nad vitezom, »zdaj sl ujet v svoii lastni pasti!...«
Ragastens je skomizgnil z ramami ter mu obrnil hrbet.
V M a r ! S o ru, 'dne 19. V. 1930.
———
»Umri!« je zarjul menih. »Umri v obupu! Umrl prokleti!«
In Garconio je planil na prosto. Ragastens je brezuspešno poizkušal odpreti vratca, ki so ga ločila od prižigača. Toda vratca, ki jih je bil sam zaprl, so se zapirala z zapahom, ki je segal v skalo, in zdaj bi bil potreboval ključa, da bi jih mogel odpreti!
Prižigača je polagoma dogorevala.
Ragastens je izračunal, da mu preostaje jedva ti pičli dve minuti življenja. Prekrižal je roke, sedel v kot, zaprl oči ter si z vsemi silami duše obudil v srcu podobo, ki jo je častila njegova ljubezen.
»Z Bogom, Primavera!«... je zamrmral.
Nenadoma pa se je zdrznil; na stopnicah je slišal besno mikastenje In zdajci se je prikazal človek, s težkim kladivom v roki.
»Spadacappa!« je zagrmel Ragastens in planil po* koncu.
Spadacappa ni odgovoril ničesar; udrihal je ptf ključavnici z udarci, ki bi bili razbili tudi vrata Sveto> angelskega gradu. Od tretjem udarcu so vrata odletela. Ragastens je planil na stopnice.
Spadacappa je zdaj zagrabil črni zveženj, ki je 1®* žal na tleh. Ta zveženj je bil menih Garconio, zvezan na rokah in na nogah.
»Milost! Usmiljenje!« je tulil menih ter se zvijal v smrtnem strahu.
Spadacappa ga je brez odgovora zavlekel v kleti v bližino železnih vrat, za katerimi je gorela prižigača. Nato je zbežal tudi on po stopnicah na vrh. Z dolgimi skoki je dohitel viteza, nakar sta se obadva naglo oddaljila.
Nista še biia petdeset korakov odondot, ko se je mrtvaško oglasila nova razstrelba, še strašnejša od prejšnjih. Vsa masa skal se je majala nekaj sekund-Nato je sledilo fantastno rušenje, orjaške skale so se razsule v zrak, in med njimi je Ragastens za hip zagledal črno in ožgano cunjo človeškega telesa... Nato je padlo vse to s strašnim treskanjem v sotesko.
Ko se je razpršil gosti oblak dima in prahu, je bila krčma izginila. Skala Glava je bila porušena, podrta, zdrobljena... In na njenem mestu se je videla samo še zijoča jama, odkoder ie bežalo na tisoče preplašene golazni.
Dočim so se ostanki Cezarjeve armade napol mrtvi od groze spuščali v divji beer, se ie Raerastens z višine neke skale sklonil nad sotesko. Med bežečimi je odda-leč zapazil Cezarja, katerega je poznal po njegovem črnem konju in po oklenu. Zasmejal se je z glasnim, rezkim, neodoljivim smehom. Vsa strahovita napetost živcev, katere je potreboval za svoje čudežno delo, se je razsula v tem krohotu...
V	tem trenutku je Cezar dvignil srlavo, kakor da je slišal vzlic kričamu. Videl je Ragastensa. In niego-va nest se je iztegnila proti vitezu v gesti obupne grožnie.
»Ho svMpnia. Svetlost!« je kriknil Ragastens f vso svoiih pliuč.
Toda Cezar, k? ga je razbrzdana povoden? bedečih' odnašala s seboi. je že izginjal za nekim ovinkom Peklenske soteske. Ragastens se je obrnil k Spadacap-ni.
Ukradeno m! jo blfo
v Mariboru 2. maja novo kolo znamke »Waffenrad« št. 31.32,484. Najditelju kolesa dam primerno nagrado. Naslov v upravi lista.	1478
Prodam
električno svetiljko, dinamo znamke »Hella«. Cena Din 100. Martin Cerin-šek, Jezdarska ulica 8, II. objekt, pritličje.	1477
Kanarček
odletel proti Krčevini. Najditelj se naproša, da ga odda v Aleksandrovi cesti 83, Majcen.	1481
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—5!etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Elektrolnštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Ne napenjajte si živcev! Saj jutri izveste —
kaj je Autofot!
Inseriraite
„ Veterniku"
Or. Kern
Prva pomoi oonesrefenjin^
knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce.
Cena Din 34*— s poštnino Din 36'—.
Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor
Aleksandrova cesta 13
POLETNI
Dobro sortiran?, velika Izbira, rad! tega nrednostni nakup. — Vse dobite, kar zahteva občutljiva noga polet!: Sandale šest različnih vrst (bete. bčž in rujave), SANDALETE, OPANKE. TENIŠKE.
KOPALNE in PLATNENE ČEVLJE. — Neprekosljivi so moji »IDEAL«-sandaH in polčevlji s podplati It kromusnla (zelo lahki, elastični, udobni, trpežni in zdravi v nošenju). Na	od	*t~v.	»o—
Trgovina s čevlji J. WAIDACHER-Jev naslednik W. WREGG
Maribor, Slovenska ulica 6.	1473
I	f	J
fcdaja Konzard) »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru-