List 58.
Gospodarske skušnje.
Plesnjivo vino
se lahko in gotovo zboljša, če se dene 40—50 kutini h klojcev, opresnih ali suhih, v polovnjak plesnjivega vina, potem sod zabije in čez 5 do 7 tednov vino pretoči. — Tudi za jabelčnico in hruškovico to velja.                               Živkov.
Ena naj večjih napak o sadjoreji.
Mnogo napčnega se še zmiraj godi o sadjoreji. Ena naj večjih napak je, da se sadne drevesa pregosto eno zraven druzega sade, kar v poznejih letih, kader se drevje razrase , rodovitnost njih z!o zaderžuje. Prava daljava ene jablane ali hruške od druge je 32 do 36, češinj 24 do 30,  višinj   in  češpelj (sliv) 20,   orehov
40 Čevljev.                                          Pinkert prakt. Landw.
Močec v krompirju  zvediti.
Če je krompir bolj moknat ali kašnat, bolji je za jed, za živinsko pičo in za vsako drugo rabo v obertnii. Močec (Starkemehl) da krompirju pravo dobroto in ceno. Kako pa to zvediti: k ter i krompir ima več močca v sebi? Rodiger priporoča v svoji novi in vse hvale vredni knjigi: ,5Die beste Kartoffelkulturmethode" sledečo prav lahko presku-šnjo: „Vzemi krompir in ga prerezi čez pol; potem dergni eno platnico z drugo, in položi obe polovici na stran. Sok, ki se je po tem dergnjenjunapravil, se bo posušil in bel prah (bela štupa) se bo na-redilav po obeh plateh — in ta beli prah je močec. Če se ne naredi nič tega prahii po krompirju, je to znamnje, da je krompir celo malo moknat, in tak krompir je malo vreden. Krompir srednje debelosti, okoli 3 do 6 lotov težek, ima večidel naj več močca v sebi, in tak je tudi za vsako rabo naj bolji. — Samo po sebi se razume, da ni treba vsa-cega krompirja posamesno tako poskuševati; če je
krompir na eni njivi edinega semena, je dosto,ako se le s kakimi tremi to poskusi, zvediti vrednost celega krompirjevišča.                (Rodiger „d. b. Kart.")
—    230    —