GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ : Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 800 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din: plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 806-70/3-24
Štev. 10 (520)	Leto XI.
NOVO MESTO. 10. MARCA I960
UREJUJE uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg št 3v (vhod Iz Dilančeve ulice), Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva In uprave št 127 - Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne
podjetje »Delo* v Ljubljani
«
ILI il Itn
4« luv:
. i£... •	-	» SSL. J

iiiaeiieiie

DRAGOCENE REZERVE
in ogromne neizkoriščene ter neprecenljive možnosti za nadaljnji donosni razvoj gospodarstva v okraju imamo v turistični dejavnosti
Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS so 29. februarja in 1. marca ljudski poslanci razpravljali zlasti o problemih gostinstva,! turizma In družbene prehrane, V tehtni razpravi Je sodelovalo 17 ljudskih poslancev, ki so vsi brez Izjeme ugotovili, da bi lahko postala turistična dejavnost Slovenije ena izmed osnovnih in tudi najdonosnejših vej narodnega gospodarstva. Pri tem pa Imamo v turizmu neštete nelzkbrlščene možnosti, ki naravnost terjajo drugačen odnos do tega vprašanja in hitro ureditev številnih perečih problemov s tega področja. O razvoju turizma v našem okraju je na skupščini razpravljala tudi ljudska poslanka Inž. Vilma Pirkovič, ki je med drugim dejala:
KONGRESU NAPROTI
Devet občinskih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva je za nami. Tako kot nedavni občni zbori osnovnih organizacij SZDL, so potrdile precejšnji napredek in znatne spremembe v delu te najmnožičnejše politične organizacije. Poročila, pripravljena za konference, in razprave — v njih je sodelovalo 159 delegatov in gostov, med njimi več članov Glavnega odbora SZDL Slovenije — so zajele celotno problematiko, ki je pred delovnimi ljudmi našega okraja. Težišče referatov in prispevka delegatov je bilo v gospodarskih vprašanjih: uresničevanje družbenega plana, dviganje proizvodnosti in storilnosti, modernizacija kmetijstva, skrb za komunalna in druga javna dela, da naštejemo samo nekatera izmed poglavij, ki so bila v ospredju zanimanja udeležencev vseh občinskih konferenc. To je hkrati tudi naj-realnejša podoba razpoloženja in pripravljenosti delovnih ljudi v okraju za reševanje najbolj perečih nalog, ki zo zlasti letos pred nami. Smo v pomembnem obdobju, ko z vsemi silami bijemo boj proti ostankom nekdanje nerazvitosti in zaostajanja za drugimi področji republike. Iz meseca v mesec narašča vrednost celokupne proizvodnje, ki prihaja iz rok naših delavcev in kmetov. Narodni dohodek se razveseljivo dviga. Tudi v tistih predelih, kjer so doslej govorili samo o tem, kaj vse še potrebujejo, začenjajo vlagati sredstva v proizvodne namene, da bodo čez nekaj let Imeli dovolj denarja za elektrifikacijo, vodovode, stanovanja in druge komunalne potrebe. Velika pripravljenost, sodelovati pri vsem tem z lastnimi močmi in dvigniti kraj iz dosedanje sorazmerne zaostalosti, botruje takim zamislim in je lepo spričevalo večje zavesti državljanov.
Vse, kar smo pravkar našteli, pa je pretkano z delom in prizadevnostjo osnovnih in občinskih organizacij Socialistične zveze, je odraz njenega dela. O tem so prepričljivo poročali govorniki na konferencah, delegati pa so jih podprli s številnimi podatki o željah in zahtevah po napredku. V tem občutimo najvažnejšo kvalitetno spremembo v dejavnosti Socialistične zveze. Naj posta-vimo za zgled brežiško konferenco, ki je bila Izmed vseh v okraju najtemeljiteje pripravljena (vnaprej razdeljeno poročilo, odlična in zelo stvarna, razgibana razprava delegatov
Iz vasi in mesta ter pod.). Nič več dolgih, načelnih utemeljevanj o nujnem razvoju kmetijstva, temveč konkretno delo: to in to bomo naredili, to že pripravljamo, ta in ta naloga ima prednost, takole smo se lotili dela... Preprosto, vsakomur razumljivo in resno so se pomenili o svojih nalogah; sprejeti sklepi so dober plod konstruktivne in mobilizacijske razprave.
Morda ni odveč še pripomba, da je večina poročil zajela preveč samo doseženi napredek, premalo kritično pa napake, brez katerih seveda nismo. Ponekod so se ljudje z vasi premalo oglašali na konferencah. Premalo so poročila pokazala tudi delež drugih organizacij, ki so kolektivni člani SZDL (Zveze borcev, Zveze ženskih društev, Partizana, tabornikov, rezervnih oficirjev in dr.). Občinski odbori SZDL bodo -morali nuditi poslej vodstvom teh organizacij več politične pomoči, da bo uspeh skupnega dela še večji. Tudi glede vklučevanja žena v javno in družbeno življenje pri nas še niso premagani vsi zastareli nazori o vlogi žene. Tu čaka Socialistično zvezo še veliko dela, saj je njena naloga, da pomaga ženam do resnične enakopravnosti.
Doseženega razvoja in čedalje večjega vpliva Socialistične zveze smo lahko upravičeno veseli. Veliko število njenih organizacij je že postalo mobilizator in ustvarjalni član našega napredka. Drugim bo treba pomagati, da se bodo v to razvile. Dolžnosti v organizacijah SZDL so še marsikje nepravilno razdeljene; posamezniki so preobremenjeni z delom, nekateri pa spet brez konkretnih delovnih zadolžitev. Krepitev osnovnih organizacij in njihovo tesno povezovanje s krajevnimi odbori, z zbori volivcev in z različnimi organi samoupravljanja ter pravilna teritorialna vskladitev teh teles je zdaj ena prvih dolžnosti.
Do kongresa — in še po njem — pa je pred nami še ena naloga: nadaljnja številčna rast vrst Socialistične zveze. V zadnjih treh mesecih se je odstotek volivcev, ki so člani SZDL, dvignil v okraju od 43 na 56. Ni ovir, da že do kongresa ne bi dosegli vsaj 60 odstotkov v SZDL včlanjenih volivcev ali celo več. Zlasti osnovne organizacije naj dobro pregledajo svoja področja in stalno vključujejo nove člane, zlasti š« žene in mladino.
Dolejska, Bela krajina tn Spodnje Posavje imajo vse pogoje za razvoj turizma, vendar so bile do nedavnega kot turistične pokrajine skoroda neznane. Avtomobilska cesta je v turističnem pogledu odprla ta del naše domovine ne earno domačim, ampak tudi inozemskim turistom. Ogromno turistov gre v zadnjem času skozi Dolenjsko ali pa prihaja sem. Posebno inozemski tranzitni promet se je silno povečal. Pa tudi velika večina domačih turistov šele sedai postopoma spoznava lepote teh predelov, ki so Jim bili doslej zaradi odmaknjenosti neznani, ter so navdušujejo nad temi tako rekoč nov-oodkritimi pokrajinami.
• Ka| vse terja Izredno hiter razvoj turizma v okraju?
Več momentov je, ki narescu-jejo potrebe po izredno naglem razvoju turizma na tem področju naše republike.
1. Avtomobilska cesta, ki povezuje republike in je obenem tudi glavna prometna žila -za ves inozemski avtomobilski promet Iz Italije ln Avtsrije v notranjost naše države.
2- Bližina velikih središč kot so Ljubljane ln Zagreb, delno tudi Karlovac in Rijeka, ki Iščejo posebno za nedeljsko iz-letništvo primerne točke v svojem zaledju,
3.	Ugodne klimatske razmere, lepa in pestra pokrajina, bogata na skritih naravnih lepotah, mirna ln nedotaknjena, kar 1e v današnjem hlastajočem tempu civiliziranega življenja vise bolj redka in zato zelo Iskana dobrina.
4.	Mreža zdravilnih vrelcev ln kopališč, povezana z avtomobilsko cesto a sodobnimi cestami, kombinirana z izleti v planinske In vinogradniške predele, bogata lovišča ter ribiške revirje itd.
5.	Bogastva kulturnih spomenikov — od keltskih. Ilirskih
S seje predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze
Dve delovni izmeni pri N0V0LESU v Straži
£ S 1. marcem so uvedli v kombinatu Novo lesa v Straži 2 izmeni. Tretjo ne nameravajo uvesti, kfer bi potrebovali za zdaj preveč lesa. Obrat predela zdaj 28 do 30 kub. m bukovih hlodov na dan. Iz tega lesa dobe 6 do 8 kub. m vezanih plošč, kar predstavlja najvišji procent izkoriščanja bukovine v državi.
ä pred mesecem so v obratu vezanih plošč v Straži uvedli topli obrok. Od skupno 180 zaposlenih se hrani tu 60 ljudi. Obrok stane 40 din.
V načrtu: cesta Piano—Brezova reber
Načrt za kamionsko cesto Piano — Brezova reber, ki bo dolga 2.100 m, je že pripravljen. Graditi pa Je letos še ne bodo začeti, ker bo investitor — gozdarska lesna poslovna zveza — najprej dokončala cesto na Tančo goro. Kmetje se za to gradnjo zelo zavzemajo, ssj So že podpisati na občini Žužemberk, da bodo dali zemljo po-katerl potek* trasa. Za čimprejšnjo gradnjo se zavzema tudi /v-eza borcev, kj ima na Frati partizanski dom. Z novo cesto, kiatere gradnja bo stala okoti ^
milijonov dinarjev, bi se skrajšat izvoz lesa lz tega področja (na novo cesto gravitira 210 ha privatnih in 80 ha gozdov SLP) do železniške postaje Straža za 8 km. Cesta bi bila važna še za lovstvo ln turizem. ker bi približala Frato Novemu mestu za 1C km. Gospodarsko korist bi imelo še več tamkajšnjih vasi, ki bi dotatile krajšo zvezo z mestom. Ko bodo dobili novo cesto se Jim bo splačalo voziti v mesto tudi odpadke ln manjvredni les, M so ga zdiaj puščati v gozdu kjer je gndL
Pogled na današnji Titov ;rg v Novem mestu — o njegovi novi podobi berite več na 4. strani številke
SAMOPRISPEVKI ZA ŠOLSTVO IN KOMUNALO
Zbori volivcev v novomeški občini so v glavnem končani, ostali pa bodo zaključeni do konca tega tedna. Po oceni občine so odlično uspeti glede aktivnosti ln udeležbe. V mestu ln bližnji okolici so razpravljali na zborih o družbenem planu ln proračunu za 1960 ter posebej o gospodarskih in negospodarskih Investicijah. Seznanili so se tudi z urbanističnim načrtom mesta ln okolice, razpravljali pa SO največ o objektih, ki bodo namenjeni stanovanjskim skupnostim. Na podeželju so volivci obravnavali predvsem kmetijstvo, družbeni plan, gospodarske ln negospodarske Investicije ter proračun. Povsod pa so dali velik poudarek temu, da je treba Izvršiti
petletni plan v štirih letih, kar so tudi toplo pozdravili. Glede negospodarskih Investicij so bili volivci mnenja, da so največje potrebe v šolstvu In komunali; zato so se tudi odločili, da bodo sodelovali samoprispevki
illSi
V	soboto in ponedeljek so na redni seji predsedstva okrajnega odbora SZDL razpravljali najprej o nalogah organizacij Socialistične zveze pred VII. zletom Bratstva In enotnosti, ki bo letos junija v Novem mestu. O pripravah na zlet je poročal na seji predsednik okr. zveze TVD Partizan Srečko Skrt. Sklenjeno je bilo, da organizacije SZDL s čim širšim pojasnjevanjem in sodelovanjem store vse, da bo zlet ne le velika telesnovzgojna prireditev ln priložnost za organizacijsko utrditev vseh naših telesno-vzgojnlh, športnih ln drugih organizacij, temveč hkrati tudi pomembna politična manifestacija bratskega sodelovanja obmejnih okrajev treh republik.
Na seji so nato analizirali pravkar zaključene občne zbore Socialistične zveze v vseh 9 občinah, o čemer danes obširneje poročamo v posebnem pregledu. — V nadaljevanju seje v ponedeljek je predsedstvo razdelilo dotacije družbenim organizacijam ln okrajnim zvezam društev za leto 1960; tudi letos bo to pomoč OLO razdeljeval sekretariat okr. odbora SZDL.
O problemih strokovnega šolstva v okraju ter o »Dolenjski založbi« je nato poročala podpredsednica OLO Inž. Vilma Pirkovič. Predsedstvo je sprejelo stališče o nadalj-
VREME
za čas od n. do i2. ra.
Približno do 16. marca bo hladno vreme s pogostimi »než-ninut padavinami, zlasti sredi marca.
V	nadaljnjem poteku zboljša,
nje In nato spomladansko toplo vreme.	Dr. V M
njem razvoju strokovnih šol v Novem mestu, Vidmu-Krškem in Brežicah, kakor tudi o predlaganem sodelovanju nove založbe z »Mladinsko knjigo«.
In rimskih najd-bišč preko zgodoj esrednjeveških fresk ter arhitektonsko izredno zanimivih samostanov in gradov Iz raznih obdobij pa do folklornega in etnog*»fskega bogastva kar je vse za domače tn inozemske turiste močno privlačno in zanimivo, če bi znali vse to kulturno bogastvo v te namene bolje popularizirati ln Izkoristiti kot do zdaj.
6- Edinstveni objekti ln spomeniki iz NOB, ki so na tem področju koncentrirani ln k* predstavljajo za prebivalce naše kakor tudi drugih jugoslovanskih reipubllk tn posebno še za mladino izredno zanimive ln poučne objekte ter se v ta namen še vse premalo izkoriščajo. Pa tudi za mnoge ino-1 zemske turiste, ki prihajajo v našo državo s simpatijarmi do osvobodilne borbe naših narodov. so tl objekti Izredno oo-membni. ker so specifični in se nahajajo tako rekoč v srcu Evrope ter so spričo bližine vstopnih prehodov in avtomobilske ceste veliko laže dostopni kot objekti iz NOB v Bosni ali drugih republikah-
• Ves okraj: turistično zanimiva pokrajina
Zaradi vsega tega so ti predeli naše domovine postali v zadnjem času, ko imamo avtomobilsko cesto, laže dostopni ln turistično silno zanimivi, tako da je naval domačih im Inozemskih turistov, zaenkrat sicer še prehodnih, zelo velik. Tod» mi nismo dovolj pripravljeni za sprejem tolikega števila turistov, posebno Se ne v sezoni. Kot prva naloga »e torci postavlja znatno razširjenje turističnih In gostinskih kapacitet, n- čemer se že dela, toda
iaz. Vilma Pirkovič, ijudsua poslanka in podpredsednica OLO Novo mesto
potrebno bo še odločneje razširiti te kapacitete kot to predvidevajo dosedanji načrti. Poleg tega bo treba misliti tudi ne razširitev kapacitete ležišč pri privatnikih. Razširjene tu* ristlčne kapacitete je potrebno organizirati prvenstveno vzdolž avtomobilske ceste, nato pa še v bodočih turističnih centrih pod Gorjanci (Kostanjevica, Pleterje) pod Rogom, v zgornji dolini Krke. v Beli krajini ln dolini Kolpe, v Posavju, na Bizeljskem. na Gorjancih. Rogu Itd.
Vzporedno s tem smo in bomo še v prihodnjih letih načrtno modernizirali cestno omrežje na vseh teh področjih. Tako bo torej načrtna izgradnja turističnih, gostinskih, zdraviliških ln planinskih kapacitet na vseh področjih rasila vzporedno z razvojem sodobnega cestnega omrežja. Prva etapa tega dolgoročnega
(Nadaljevanje na 2. strani)
m
- » I * s$£$:ì •♦»»*»*♦
“iH'tÜlIIi

IM V - tovarna avtomobilov
Združenje proizvajalcev motorjev in motornih vozil Jugoslavije je na seji 3. februarja letos dokončno priznalo IMV Novo mesto za tovarno avtomobilov. S tem je zdrušenje dejansko stanje le formalno potrdilo, saj Industrija motornih vozil Novo mesto živi, diha in se razvija že 4 leta. Priznanje pa je vseeno pomembno, ker naii tovarni avtomobilov zagotavlja sredstva za uvoz tistih delov, ki jih v Jugoslaviji še ne proizvajamo.
Novo mesto je torej dobilo četrto jugoslovansko tovarno avtomobilov. Do zdaj so bile kot takšne priznane le TAM, Crvena Zastava in FAP. IMV Novo mesto bo proizvajala dostavne avtomobile nosilnosti do 1 tone, v Izvedbah Sanitet, Turist, Kombi in Servis. Zmogljivost proizvodnje bo dosegla še letos 5 avtomobilov na dan. Zmaga vztrajnega kolektiva je pomembna tudi v moralnem pogledu, saj je avtomobil IMV — 1000 prvo vozilo domače konstrukcije v serijski proizvodnji. — Na sliki: pogled na lani zgrajeni objekt Industrije motornih vozil Novo mesto.
mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEitiiEiiii
nrl tej Izernilnll
«pt -

Stran 2
Dragocene rezerve v turizmu
(Nadaljevanje « 1. strani) načrt* „se sedaj že uresničuje, nadaljevala Pa se bo postopno v prihodnjih letih.
• Ne enostranskih opredelitev na turistične In zdraviliške krajel
Nekoliko bi se rada ustavila le pri termalnih zdraviliščih, ki preditaivljajo specifična vprašanja na našem področju. Imamo Dolenjske, Cateške in Šmarješke toplice. K ec s<, pri vseh kapacitete daleč premajhne, so v Izdelavi načrti za znatno razšinjenje kapacitet teh zdravilišč. Pri Izdelavi teh načrtov so se pojavila vprašanja, ali nal se ti kraji razvijajo kot zdravilišča ali kot turistični kraji. Mnenja smo, da ne bi bilo pravilno, če bi ee enostransko opredelili le v en0 ali drugo smer- Vse te toplice imajo namreč možnost zelo širokega m vsestranskega razvoja. Dolenjske In Cateške t®Pll-ce ge IkStJo razvile v specializirane zdravstvene ustanove za zdravljenje revmatikov Iz vse Slovenije, kar pa ne b0 niti najmanj oviralo, da se ne bi vzporedno s tem razvijali v Istih krajih tudi razni turistični, športni, zabavni in drugi objekti.
Tako nameravamo narediti iz veeh teh zdravilišč poleg modemih zdravstvenih ustanov še močne turistične centre, ki bodo skrbeli za fizično in psihično razvedrilo svojih prehodnih in stalnih gostov. Športni zimski In letni bazeni, razna športna igrišča, zabavišča, prostori za kulturne prireditve, organiziranje raznovrstnih kulturnih, športnih In drugih prireditev, organiziranje izletov v druge kraje dolenjskega turističnega področja — z vsem tem bomo Skušali v prihodnjih letih, ko bomo ta program postopoma uresničevali, pritegniti In zadovoljiti stalne, prehodne ter nedeljske turiste iz velikih središč, ki imajo svoje zaledje na našem področju, kakor tudi čedalje številnejše Inozemske turiste.
Smatramo, da bo ob vzporednem razvoju zdraviliških in
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
GOZDARSKO LESNI POSLOVNI ZVEZI 1 NOVO MESTO
razpisuje naslednje delovno mesto:
administrativna moč za taksacljo
Pogoj: nižja strokovna izobrazba.
Prijave pošljite na gornji naslov do 20. marca 1960.
turističnih kapacitet v teh centrih možno do maksimuma izkoristiti bogate naravne pogoje, ki jih tu Imamo, ter na ta način omogočiti bolnim delovnim ljudem, da si zdravje ponovno "ridobe, hkrati pa ob izvirih iste zdravilne vode omogočiti množicam zdravih državljanov, da ohranijo svoje zdravje in dilovno sposobnost, da se temeljito odpočijejo ter okrepijo svoje umske In fizične sposobnosti. Smatram, da ob smotrni razporeditvi ln lokaciji zdravstvenih, turističnih, športnih ln rekreacijskih objektov v teh krajih ne b0 prišlo do neskladnosti in trenj med zdravstvom ln turizmom, temveč obratno do smotrnega gospodarskega sožitja ter čim bolj racionalnega izkoriščanja naravnih bogastev ter komunalnih in drugih investicij.
S S lurlzmom In za turizem mora dihati prebivalstvo vsega okraja
Poleg že omenjene razširitve turističnih kapacitet ln izgradnje turističnih in zdraviliških centrov v novomeškem okraju ter vzporedno s ^m Izgradnje sodobnega cestnega omrežja, bomo morali s temi nalogami reševati še mnogo drugih vprašani. Tako bo treba posvetiti izredno veliko pozornost vzgoji strokovnega kadra za turizem in gostinstvo, kakor tudi vzgoji celotnega prebivalstva z» naloge v turizmu, turistični propagandi itd. Posebno velika odgovornost čaka trgovska in obrtna podjetja našega okraja, da bodo prilagodila svoje poslovanje ln usluge zahtevam sodobnega tranzitnega in turističnega prometa. V zvezi z razvijajočim se turizmom so naši napori usmerjeni načrtno tudi na izboljšanje lovišč divjadi, ribogojnic, planinskih postojank itd. V zadnjem času posvečamo zelo veliko skrb tudi arheološkim Izkopavanjem, zbiranju izredno bogatega etnografskega gradiva oživljanju Izvirne folklore, restavriranju dragocenih kulturnih ln zgodovinskih spomenikov, ki jih je na našem področju Izredno veliko, restavriranju objektov Iz NOB, po-živlianju celotnega kulturnega življenja ln prireditev — vse z
namenom, da obogatimo in* olepšamo življenje delovnemu človeku ter da poživimo domači in inozemski turizem.
Čeprav smo šele na začetku poti, sem vendar prepričana, da se bodo z napori prebivalstva ter ob pomoči skupnost! razvije tudi Dolenjska, Bela krajina in Posavje v turistično zelo privlačna In pomembna področja.
☆
Imenovanji pri 0L0
Odborniki OLO Novo mesto so na zadnji seji 26. februarja imenovali za načelnika oddelka za družben» službe dr. Bogdana Škrlja, dosedanji vršilec dolžnosti načelnika Stanko Muzlovič pa je bil razrešen. Za šefa Uprave za gozdarstvo OLO je bil imenovan inž. Slobodan Rajič. Čestitamo!
Otrok podel pod voz
L marca ob približno pol osmih je vozil z Malega Kamna proti Senovem J. K. dva skupaj speta voza. Otroci, ki so šli takrat v šolo, so se začeli obešati na zadnji del prvega voza. Pri tem je padla s sore šolarka K. U. Povozilo jo je prvo desno kolo zadnjega voza in ji zlomilo desno nogo.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED,
Zvezna republika Nemčija Se zmerom vztraja v središču svetovnega zanimanja — v negativnem smislu. Načrtom za oporišča v Španiji In drugod se Je zdaj pridružil spor * mlado afriško republiko Gvinejo.
Začelo se Je z očitkom, kl je Bonn očitno zelo prizadel. Ministrski predsednik Gvineje Sékou Touré jo namreč ob-doUM Zahodno Nemčijo, da je gmotno In z znanstveniki sodelovala pri Izdelavi fran-iske atomske bombe. Če je trenutno v Afriki vprašanje, ki bi burilo duhove javnosti, je to brez dvoma eksplozija francoske atomske bombe. Zahodna Nemčija, ki je očitno zcltt občutljiva za tako kritiko zaradi njenih interesov v Afriki, Je seveda takoj zanikala trditev gvinejskega premiera.
Toda zadeva se je še zaostrila, ko Je Gvineja navezala diplomatske stike z Demokratično republiko Nemčijo. Znano je, da je Jugoslavija pred dobrima dvema letoma tudi vzpostavila diplomatske od-nošajo z DR Nemčijo In da Je bil to povod, da je Bonn prekinil diplomatske odnošaje z Jugoslavijo v skladu s tako Imenovano Hallstelnovo doktrino. Po tej doktrini ne bi smela nobena tretja država, ki Ima že diplomatske odnošaje z Bonnom, hkrati imeti diplomatske stike z DR Nemčijo. Cc bi se pa to kljub temu zgodilo, mora Zahodna Nemčija prekiniti diplomatske odnošaje s tako državo.
Ni še znano, če bo Zahodna Nemčija prekinila diplomatske odnošaje tudi z Gvinejo, čeprav je to, po vseh znamenjih sode', zelo verjetno. Bonn je očitno pred zel j težavno Izbiro: če ne prekine odno-
»uv, poten, se utegne zgoditi, da bo primeru Gvineje (ln seveda tudi Jugoslavije) v kratkem sledilo še več drugih držav. Ce pa prekine odnose, se utegne hudo zameriti ne samo Gvineji, ampak tudi drugim neodvisnim afriškim državam, ki bi tak ukrep razumele kot pritisk n» njihovo suverenost in svobodno odločanje v mednarodnih odnošajih. Ta dilema je razvidna tudi iz komentarjev, ki prihajajo Iz Zahodne Nemčije. Vsi se
sl utrjevali svoj vojaški tn politični položaj znotraj Atlantskega pakta In Izven nje-*
Z ačllno je, da bo Istega dne, ko bo sovjetski premlel Hruščev obiskal Pariz na povabilo predsednika de Gaulla, za-hod-ionemSkl kancler Adenauer obiskal Washington, kjer se bo razgovarjal s predsednikom Eisenhowerjem. zunanjim ministrom Hertcrjem In drugimi visokimi ameriškimi političnimi osebnostmL V
Bonn v ospredju
namreč strinjajo, da ne gre samo za Gvinejo, ampak za zahodnonemške pozicije na črnem kontinentu.
Zahodnonemška politika pred sestankom na vrhu, ki naj bi bil v začetku maja v Parizu, postaja čedalje bolj agresivna In naperjena proti zbllžanju med ob -a blokoma. Ne samo njeno pospešeno oboroževanje, ko s* pripravljajo pogajanja za razorožitev, ne samo afera s španskimi oporišči, ne samo nedavni antisemitski Izgredi, ampak celotna zunanja politika Bonna Je usmerjena v to, da bi Zahod na bližnjih .pogajanjih na vrhu ostal čim bolj nepopustljiv. To bi seveda povzročilo neuspeh teh pogajanj In ponovno zaostritev v mednarodnih odnošajih, kar Je pravzaprav namen Zahodne Nemčije. Zakaj samo v takem mednarodnem vzdušju se bodo Nemci lahko še naprej nemoteno oboroževali In
Washingtonu se je vzdušje v zadnjem času nekoliko spremenilo v korist Bonna. Upoštevati moramo, da bodo letos novembra Američani volili novega predsednika ZDA ln da se obe stranki trudite čim bolj zmanjšati ugled druge. Demokrati na primer očitajo republikancem, da preveč popuščajo v mednarodnih odnošajih, da premalo pozornosti posvečajo obrambni moči ZDA In da so storili celo vrsto napak v zunanji politiki. Republikanci se seveda branijo tudi s tem, da v zunanji politiki postanejo manj popustljivi ln manj pripravljeni na kompromis,
V tem vzdušju bo skušal Adenauer doseči, kar bo le mogel. Predvsem bo skušal pregovoriti ameriške voditelje, naj ne popuščajo Hruščevu na sestanku na najvišji ravni. Samo prihodnji dogodki bodo pokazali, koliko se mu bo to posrečilo doseči.
I
Gospodarstvo v Mirni peči
# P leti Ust v o v Mirni peči
je obrat novomeške Industrije perila. Tu pletejo le otroške žabe, ki gredo najbolj v promet, včasih pa še nogavice. Svoje izdelke prodajajo v Ljubljano, Maribor in Ptuj. Obrat zaposluje 19 žensk, ki delajo v dveh izmenah Proizvodnega plana nimajo, izgotove pa po 30 do 40 žab na dan- Plačane so še na uro. Pravijo, da morajo dobiti še nekaj vreten.
potem' pa bodo vpeljale delo po učinku. Na njihove proizvode ni reklamacij, kar pomeni. da prodajajo le kvalitetne izdelke.
H Kmetijska zadruga je v zimskem času sklepala kooperacijske pogodbe. Plan imajo: koruze 40 ha, krompirja 20 ha, travnikov 40 ha, detelje 30 ha, krmnih okopavin 15 ha, vinogradov 7 ha in sadovnjakov 5 ha. Od tega so že skleniti
OBVESTILO REJCEM PLEMENSKIH KOBIL
Ker je plemenilna sezona za kobile že v teku, obveščamo rejce plemenski!) kobil, da plemenijo v našefn okraju priznani plemenski žrebci na naslednjih postajah:
Žrebce hladnokrvne pasme
Vsem kmetovalcem, kooperantom, zlasti pa zadružnikom, čestita za krajevni praznik Mirne peči
Kmetijska zadruga MIRNA PEČ
in se še vnaprej priporočal
Cvet: lapuha, malih marjetic;
List: bršlina (bršljana);
Korenine: bodeče neže-kom-pava, habat - smrdljivi bezeg, male norice - male beladone, regrata, pekoče koprive, traben tič;
Lubje: češminovih jtorenin, češminovih palic;
Mah: hrastov;
Cene in navodila za nabiranje dobite pri vaši zadrugi ali pri podjetju GOSAD, skladišče Novo mesto, Slakova ul. 8.
Nabiralci, pohitite z nabiranjem lapuhovéga cveta, ki ima letoa lepo cenol
UPRAVA ZA GOZDARSTVO 0L0 NOVO MESTO
J a
VSE GOZDNE POSESTNIKE IN LASTNIKE GOZDOV, do je zadnji rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenja za leta 1961 — 31. marec 196C
Prošnje Je treba oddati ali nasloviti na področne kmetijske zadruge na predpisanih obrazcih, ki morajo biti točno In čitljivo Izpolnjeni, z vsemi zahtevanimi podatki. Po navedenem roku kmetijske zadruge prošenj ne bodo več sprejemale.
(težji delovni konj) oskrbuje:
1.	Janez Kek, Luža pri Trebnjem,
2.	Andrej Premelč, B zelj-sko,
Žrebci haflinger pasme
(lažji tip delovnega konja):
1.	Mirko Zalokar, Vrh pri Šentjerneju,
2.	Janez Vidmar, Drama pri
Šentjerneju, .	-
3.	Živinorejsko veterinarski zavod Novo meslo (Veterinarska bolnišnica) od 15. marca dalje.
Žrebca kasača ima:	Jože
Kuntarič, Slivje Pri Kostanjevici.
Rejce opozarjamo, da je v njihovem interesu, da vodijo kobile k priznanim žrebcem, ker Slab plemenjak lahko popolnoma uniči trud njihovega dela. Tudi pri živini velja pravilo: -Kakršno seme, taka žetev«. — Skočnina za kobile, tudi rodovniške znaša 2.000 dinarjev.
pogodb za 32 ha koruze, 60 ha krompirja, 41 ha travnikov, 15 ha detelje, 28 ha krmnih okopavin. 4 ha vinogradov in 1 ha sadovnjakov. Razen tega so sklenili še pogodbe za pitanje 50 glav mlade živine in telet (letni plan Imajo 140 glav),
30	glav govedi nad 2 leti starosti (letni plan 60 glav) In za okoli 700 repov prašičev (letni plan 900). Pri sklepanju kooperacijskih pogodb je dosegla zadruga tako lep uspeh zato, ker so izkoristili občne zbore SZDL za razprave o kmetijstvu in za pojasnjevanje naše kmetijske politike.
26. februarja eo imeli sejo zadružnega sveta, na kateri so potrditi zaključni račun za leto 1959. Lani so imeti 50 milijonov dinarjev prometa, (od tega
31	milijonov s prašiči, 11 milijonov z lesom, 3 z živino, 7 z reprodukcijskim materialom, 6 z ostalim odkupom in 1 milijon strojni odsek), 4 milijone dohodka in 2-4 milijona čistega dohodka- Na seji so sprejeti še pilan za letos, ki predvideva podoben promet kot lani. Prometa z lesom bodo imeli namreč precej manj, ker bodo gozdove sekali čim manj, zato Pa se bo dvignil promet pri prašičih.
Konec lanskega leta je dobila zadruga še en traktor in imajo zdaj dva. S traktorskega tečaja sta se tudi vrnila dva tečajnika, enega traktorista pa so Imeli že prej. Štipendirajo še dva na nižji in enega na srednji kmetijski šoti.
— Remont iz Mirne peči Ima
OBČINSKO PODJETJE
»REMONT« Mirna peč
PRIPOROČA SVOJE USLUGE IN CESTITA VSEM MIRNOPECANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK!
mizarsko delavnico ln zidarje Podjetje je lani doseglo 31.5 milijonov dinarjev bruto produkta In s tem za 40 odstotkov prekoračilo letni plan, • ati približno za enkrat povečalo bruto produkt z ozirom na predlani. V preteklem letu so dosegli tak uspeh predvsem zaradi nagrajevanja po učinku pri mizarjih in zato, ker so zaposlili 15 zidarjev več kot ;o predvideli. Največji lanski uspeh zidarjev je, da so sezidali 4 bloke s skupno 28 stanovanji za stanovanjsko zadrugo »Hišica« iz Ljubljane.
Na zadnji seji delavskega sveta so potrjevali zaključni račun, ki je pokazal, da so dosegli nad 1 milijon čistega dobička- V programu za letos so predvideli prlzldavo strojne mizarske delavnice, dosedanjo pa bodo spremenili v ročno-Občino so že zaprosili za 1.5 milijonov dinarjev kredita sumi pa bodo prispevali pol milijona udeležbe iz čistega dobička. S to preureditvijo bodo povečati letno proizvodnjo mizarske delavnice za 30 odstotkov.
P.
Zarodi zajca v smrt
28. februarja ob 21. url sta se vračala z motornim kolesom iz Starega trga ob Kolpi, kjer sta gledala igro in kasneje nekaj popila, zakonca Ivan ln Ivanka Madronič. Pri La-nišču je opazil šofer v desnem obcestnem jarku divjega zajca, ki je tekel po cesti. Madronič je zapeljal na desno stran in nekajkrat brcnil proti zajcu. Zaradi tega je z motorjem zadel v obcestni smernik; motorista je vrglo na bližnji’ i rni zid vinograda, od tu P- ga je odbilo nazaj na cesto, kjer je obležal mrtev. Zena je bila samo laže poškodovana. Na motornem kolesu je škode za 30.000 din.
1960 splitsko brodarsko podletje »Jadranska svobodna plovba-»«. Pred tremi leti je Imelo podjetje !o nnnCk?^ manJših ladij s skupno 18.000 ton nosilnosti, konec lan-skega leta 35.000 ton modernega ladjevja, letos pa bodo povečali tonažo na 70.000 ton.

IZ RAZNIH STRANI
|g B Potres v Agadlru, mesti g v Maroku na obali AKantskegč oceana je terjal kakih 12.00« B človeških žrtev. Samo združe-B nlm naporom mednarodne so D Udarnosti gre zahvala, da ni tt g katastrofa po svojih posledica! I terjala še več žrtev. Nantesu B porušenega Agadlra bodo zgradili novega.
■	* Predsednik francoske republike de Gaulle je bil od 3
" do 5. marca na vojaški inai špekcljl v Alžiriji. Obiskal jt H več garnizij ln se seznanil i BS vojaškimi operacijami Podprl m je francosko armado in ji velel, naj ■ dokončno vzpostavi red, češ da bodo Alžlrci šele h potem popolnoma svobodno od-tó lota» o svoji prihodnosti.
m Predsednik ZDA Eisenho-
■	wer se Je po desetdnevnem
■	obisku v nekaterih državah La-B tinske Amerike vrnil v Wall shlngton. Pred vrnitvijo s< “ Je tri dni mudil na Portoriku.
■ Na deželnih volitvah ne Koroškem, na katerih Je bila volilna udeležba precej nizka, so spet zmagali socialisti -48,5% glasov.
» Ameriško vojaško letalstvo je Izpraznilo enega svolih strateških oporišč v Ben Sli-menu In ga izročilo maroški vojski. To Je prvi korak pri Izvajanju sporazuma, sklenjenega decembra lani med predsednikom Eisenhowerjem In kraljem Mohamedom V., ki določa popoln umik ameriških vojaških sil iz Maroka do kon-
■	ca leta 1963.
I f*. °rg,ani7ac|Ja OZN za kme-D tijstvo Je sporočila, da bo le-
■	los na severozahodno Afriko
■	Pa/lel, "»Ivečjl roj kobilic od B leta 1954. Sporočilo opozarja, B OS.le treba uničevati legla ko-
■	“V.. ’ Prefl<,n se dvignejo körn blllce In vse uničijo.
H ® Predsednik ganske vlade B Nkrumah in več drugih afri-G ških voditeljev Je predlagalo, n naj bi sklicali Izredno afriške r konferenco, na kateri bi širše proučili probleme Afrike.
I
I
I
I
S sejmišča
V ponedeljek 7. marca so novomeško sejmišče pripelj 595 prašičev in 245 glav | veje živine. Za prašiče so : htevali od 4000 do 14.000 d za vole od 110-125.000 din krave od 90-120.000 din in junce ali telice od 30-105.1 dinarjev.
Promet je bil tokrat obč no slabši kot navadno (žari sejma v Stefanu, ki je istega dne). Po prašičih vedno več povpraševanja, : to je cena poskočila.
TITD0BERŠEK:	-
Sctpfoßt & poit po IHaßedoniji
KMETIJSKA OBDELOVALNA ZADRUGA (KDZ) PORODIN se prav tako nahaja v okolici Bitolja v smeri proti grški meji v ravnini Pelagonije na Bitoljskem polju. Vas šteje 378 prebivalcev, od katerih jih je v zadrugi 273. Od 80 gospodarstev jih je v zadrugi 60. Zadruga je bila ustanovljena leta 1956, torej po razformiranju starih KDZ iz dobe administrativnega ustanavljanja zadrug. V vasi so bili prei Turki, ki so se pa prostovoljno izselili in domačije prodali (brez posredovanja oblastnih organov) Makedoncem, ki so prišli iz grškega (egejskega) dela Makedonije. Makedonci iz grškega dela Makedonije se že od 1, 1924 dalje selijo iz Grčije v Makedonijo, Turki pa iz Makedonije v Turčijo. To je popolnoma naraven tek selitve prebivalcev brez oblastvenega pritiska.
Zadruga ima 1080 ha zemljišč, ki so skoraj vsa obdelovalna. Sedaj imajo v hlevih 97 krav, L7 telic in 44 telet, v glavnem sivorjave pasme. Credo nameravajo povečati za 100 krav z uvozom iz Holandije. V načrtu imajo rejo 500 krav. Mleko prodajajo po 40 din liter. Značilno je, da je molznost sivorjavih krav večja kot pa frizijk. Največ sejejo pšenice, katere so imeli v letu 1959 400 ha s povprečnim pridelkom 42 stotov na ha. Pred uvedbo italijanskih sort pšenice so pa pridelali samo 10 stotov na ha. V jeseni 1959 so posejali 500 ha italijanske pšenice s sorto san pastore in fortunato. Za obdelavo imajo na razpolago 15 traktorjev in 2 kombajna. Povprečno gnojijo - s 600—900 kg umetnih gnojil na ha in to pred -sem s foslornimi umetnimi gnojili, le koruzi dajo 1500 kg gnojil na ha. Zadruga Ima tudi 12 ha novega sadovnjaka hrušk in jablan, gojenih v obliki pritličnega grma in sajene 5 X 4 m.
Od jablan je največ jonatana. Med drevesi so imeli posajeno sladkorno peso (zelo lep pridelek), ki so jo takrat pulili. Sladkorna pesa je bodoča važna rastlina Pela-gonije zaradi nove sladkorne tovarne v Bitolju.	,
Zadružniki dobivajo med letom 80% plače in so plačani po učinku. 14 krav oskrbuje ena oseba. Socialno zavarovanje še ni uvedeno. Vsak zadružnik ima zraven plače po učinku še povprečno po 1 ha ohišnice. Zadruga zaposluje enega agronoma.
Na potu v zadrugo ln nazaj smo videli še precej starih vinogradov, rezanih na glavič, po večini brez opore. V bližini Bitolja je mnogo parcel vrtnih jagod. Povsod se je pa sušilo ogromno paprike.
PRIDELOVANJE RIŽA
Na Bitoljskem polju v smeri proti Črni reki smo imeli priložnost videti primitivno mlačev riža z živino. Snopi riža so bili naloženi v krogu in po tem krogu so poganjali konje, ki so z nogami mlatili riž.
Makedonija ima okrog 5300 ha riža, in to v Kočanih, Strumici, ob Bregalnici, v okolici Skoiplja in Bitolja. Pridelek riža znaša (neluščenega) 60—70 stotov na ha, cena za 1 kg neluščenega riža pa je 60 din. Riž so na bližnji njivi želi s srpi. Njive so preprežene s kanali, po katerih spustijo vodo na preorano zemljo. Ko stoji voda na zemljj za ped visoko, poravnajo
zemljo z desko in voda se zablatl. Na blatno vodo sejejo riž z roko. Ko se voda zbistri, s svojim blatom pokrije seme — riž. Pozneje riž enkrat do dvakrat ople-jejo in do žetve ni nobenega dela več na riževih poljih, ki ob zoritvi izgledajo kot naša prosena/ polja. Riž je namreč prav tako v latih kot naše proso. Ko začne riž zoreti, vodo s polj spuste v kanale, tako, da je ob žetvi polje suho. Posamezne parcele so male. Luščilnice riža so v Skop-lju. Na splošno pa Makedoncem manjka sodobnih luščilnic in pollrnic za riž .
REGULACIJA ČRNE REKE IN MELIORACIJA PELAGONIJE
je ogromnega pomena za Pelagonijo, to je ravnino od Prilepa do Bitolja in dalje do grške meje. Do sedaj sta regulirani dve tretjini reke. Regulacija bo zaključena leta 1961. Regulacije ln melioracije finansirajo iz zveznih sredstev (za lastnik* zemljišč zastonj). Direkcija melioracijskih del je v Bitolju. Stroški za 1 ha melioracij znašajo 200.000 din. Z regulacijo bodo rešili 80.000 ha poplavnega področja, od katerih je bilo 5000 ha stalno pod vodo Crnl reki dela popolnoma novo strugo 40 bagerjev in 50 buldožerjev. R 'gulirajo tudi pritoke Črne reke. Pod melioracijo razumemo predvsem namakanje, ki bo zajelo 80.000 ha površine. Na izsušenem tn melloriranem pelagonijskem polju organizirajo velika družbena posestva.
DRUŽBENO POSESTVO PELAGONIJA
ima že danes 3500 ha obdelovalnih površin, v programu pa je 6000 ha obdelovalnih površin. Zemlja je aluvij na smol-nici (kot vsa Pelagonija). Dolžina posestva bo znašala 15 km, širina 3 km. Na vsak kilometer bo kanal za namakanje. Posamezna delovišča bodo merila po 1000 ha. Center posestva bo ob glavni poti za Bi-tolj. Zdaj ima posestvo 2 agronoma in 4 kmetijske tehnike, pozneje pa bo imelo 25 kmetijskih strokovnjakov. Glavne kmetijske rastline bodo italijanska pšenica, heterozna koruza, sladkorna pesa in delno krmske rastline. Predvsem se bo posestvo specializiralo za pridelovanje sladkorne pese zaradi sladkorne tovarne v Bitolju, ki bo zahtevala ob polni proizvodnji pridelke s 5000 ha sladkorne pese. Nadalje bo posestvo redilo 8000 glav govedi, od tega 2000 krav mlekaric, ostalo bo pitano govedo. Pitanje temelji na repnih rezancih iz sladkorne tovarne. Leta 1059 so imeli 400 ha sladkorne pese s pridelkom 700 do 800 stotov po ha, leta 1980 pa bodo imeli zasejanih s sladkorno peso že 1000 ha. Vsa dela so mehanizirana. Za sladkorno peso porabijo na primer komaj 25 delovnih dni na 1 ha letno. Imajo tudi kombajn za spravljanje sladkorne pese. Za poljske rastline orjejo 40 cm globoko in še več. Na 1 ha dajo povprečno 1500 kg umetnih gnojil, koruzi pa celo 2500 kg umetnih gnojil na hektar. Umetna gnojila
dajejo v več obrokih in delno v raztopljenem stanju.
Ogledali smo si nasad heterozne koruze, last tega posestva, s katerim se je posestvo udeležilo zveznega natečaja za višoke pridelke koruze. Koruza je sajena 65X25 do 30 cm, tako da je na 1 ha od 45 do 50 tisoč rastlin. Sejali so sorto Viskosin 641AA. Skoraj vsako steblo je imelo po 2 storža. Steli smo vrste na storžu. Storž je imel 22 vrst, v vrsti je pa bilo 53 zrn, to pomeni, da je imel storž 1166 zrn (okrog 46 dkg zrnja na storž). Povprečje pridelka znaša brez dvoma 25 do 30 dkg zrnja na storž in če računamo na 1 ha 80.000 storžev, je to pridelek 200 stotov zrnja koruze na 1 ha. Zemljo so zorali 40 cm globoko. Ob oranju so dali (brez hlevskega gnoja) 1000 kg umetnega gnojila po ha, ob setvi nadaljnjih 1000 kg dušič-natih umetnih gnojil na ha, ko je imela koruza dva lista (nicanje) spet 1000 kg dušičnatih in fosfornih umetnih gnojil na ha, ob metličenju pa še ponovnih 1000 kg kalijevih in fosfornih umetnih gnojil na 1 ha. Zraven tega so Izvršili dopolnilno opraševanje koruze, zemljišče so pa namakali. Gnojili so s specialnimi stroji. Stranska stebla so sproti odstranjevali.
POSESTVO ŽIVINOREJSKE POSTAJE
je zdaj sicer vključeno v veliko kmetijsko posestvo Pelagonija, vendar je to vidno izstopajoči obrat, ki je bil prej samostojen in ima še danes vse elemente samostojnega posestva. To nam pove tudi ločeno knjigovodstvo, po katerem ima ta obrat 600ha zemlje ln 104 glav govedi. Na 120 ha obdelovalne zemlje je bilo na tem obratu 1958. leta 45 milijonov bruto dohodka (od tega 20 milijonov čistegp).
Štev. 10 (520)
DOLENJSKI LIST
Stran 3
PRI OLO NOVO MESTO
strokovnost, tudi politih» mora
Kar oglejte sl več kot 20 metrov debelo plast peska v peskokopu Ravne. Pridni Kremenovi rudarji ga nakladajo na kamion, ki ga bo odpeljal v separacijo, nato pa bo pesek, ločen po različnih kvalitetah, odromal v svet. Mogoče v steklarno, morda v železolivarno, morda bodo z njim kje napolnili filter, kdo ve?
pralnici peska na Mo-\ 7 krem polju ni bilo sli-v Sati žuborenja vode, ki teče čez bazene, čeprav je bila ura že 11 dopoldne. V začetku letošnjega februarja je zavel oster mraz in voda je zmrznila. Delavci pri sušilnem bobnu so morali s krampi načenjati kupe zmrzlega peska, preden so ga lahko z lopatami nametavali v boben. Obrato-vodja v Mokrem polju je Albin Golob. On je tudi predsednik delavskega sveta. Kakor nalašč je iz leskovškega peskokopa priromal še Franc Jarc. Za prvega predsednika delavskega sveta pri Kremenu so ga izvolili leta 1950.
- Najprej ste na vrsti vi, tovariš Jarc! Povejte, kako ste pred desetimi leti razumeli delavsko upravljanje? Kaj je bila najtrša naloga delavskega sveta v prvem letu?
— Veste, star sem, na pokojnino čakam. Spomin me precej zapušča, zato ne bom vedel povedati posebno veliko.
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Nedvomno Je moč trditi, da je bil osrednji dogodek preteklega tedna V. kongres Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Kongres je zasedal od srede do petka v Festivalni dvorani in drugih prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Zakaj trdimo to? Zato, ker to ni bil samo kongres ene izmed naših družbenih organizacij, temveč delovni dogovor delegatov, ki so zastopali nekaj desettlsoč inženirjev in tehnikov v naših tovarnah, rudnikih, kmetijstvu in drugod, dogovor, kako naj bi inženirji in tehniki še povečali napore za hitrejši razvoj industrije, kmetijstva In drugih panog, nudili še več pomoči komunam pri uresničevanju njihovih nalog.
Delovni značaj kongresa Izpričuje med drugim tudi razprava v treh komisijah, in sicer razprava o višji obliki organizacije proizvodnje v industriji, razvoju gradbeništva in povezovanju znanstveno raziskovalnega dela s prakso. Odlika
Učinkovita pomoč komuni
razprave pa je bila predvsem v tem, da so udeleženci pri razčlenjevanju posameznih vprašanj upoštevali vlogoin naloge inženirsko tehničnega kadra pri nas, v’ naših po*oJ'^ je bilo da mora inženirsko tehnični kader organizirati proizvodnjo ne samo z vidika čimboljšega tehnološkega procesa temveč da mora pri tem upoštevati tudi naloge, kl j h nareku e sistem delavskega in družbenega upravljanja. Ta misel je ve a tudi iz razprave takrat, ko so inženirji In tehniki razpravljali o navidezno povsem organizacijskih vprašanjih.
Prvi dan kongresa so namreč delegati	0 ^
Inženirjev in tehnikov v nadaljnjem razvijanju komunalnega
sistema. Poslej, takšen je bil sklep kongresa, naj bi društva na področju komune, združevala inženirje in tehnike iz vseh strok. Z drugo besedo rečeno, inženirji in tehniki n j P svojih strokovnih društev na področju komune, pomagali le- j pri reševanju perečih vprašanj na področju gospodarstva, ko-
is«! i. j«« “j “
nri dajanju smernic in nalog, kompleksnega perspektivnega razvoja lokalnih skupnosti in borili naj bi »= ^ izpolnitev snreietih nalog. V resoluciji, ki je bila sprejeta zadnji dan kongresa so razen prej omenjenih stvari upoštevane še naloge
inženirjev in tehnikov pri pospeševanju	^ se
»nenndarskih področjih. Inženirji in tehniki naj di se posebno trudili za nadaljnje povečanje produktivnosti dela, ki je odvisno od subjektivnih činiteljev in od drugih P0ff0}fv’ *°*
so spodbudne oblike nagrajevanja	Lj'nlwko- tehnični
in poslovanja podjetij. Pri vsem tem lahko Inženirsko tehnični
kadNalVoegek*nže0nirsko-tehn«čnega kadra v naših podjetjih so
kadru -v pomoč, kajti usmeri	^mbah ge bolj uveijavi
genca na “ P" ^ ned^Sn«krepilo moč komunalnega siste-v komuni, to P^o nedvomno p	občinam za pospešen
ma. Ta kader lahko ■■«J»"30,zvajaln,h sil in za izobllko-
razvoj gospodarstva njegovih P	izvodnih programov,
vanje enotne politike v Prlpra J •	porazdeliti naloge za
Na teJ «.nov P» Je tudi «.« nmot	* Uomuna. Razen te
,n::sevdeiròstiku,h-e
sürrjss was as
organizacijami na P^r0**"k"delo Inženirjev In tehnikov Dragoceno pa bo *,eY*f1“	:h danosti, uporabljanju
pri razvijanju tehničnih In dr rr	g industrijski
«nanstvenih izsledkov. Vse to , naj Se pospeši ■apredek, napredek gospodarstva spion.
bom povedal na kratko, nato pa natančneje. Delavski svet spremlja Izpolnjevanje plana in stalno ukrepa. Proizvodnja je najvažnejša; če teče proizvodnja, ni težko reševati še drugo. Delitev dohodka, razne nakupe za modernizacijo proizvodnje, želje in predloge članov kolektiva, vse to rešujemo soglasno z upravo. Če je direktor član delavskega sveta v resnici in ne samo na papirju,	E?JA
potem ni težko, saj ves kolek- PROIZVODNJE ti v res enodušno vodi podjetje
izobrtAen. Omenil sem že, dia naših peskokopih Že zdaj le so naši obrati raztreseni. Težko	nrPrjp]aio surovi pesek
Je zbrati delavski svet eli upravn:	stežka^ predeiajo ^urovi^peseK
odbotr. Vsü 1J udije niso kos velikim nalogam dielavsikega upravljanja.
Kako pomagati? Našli smo rešitev ki je najboljša: Izdajamo svoj list »Naši rudndikii«. Vsi člani kolektiva ga dobivajo. Seznanja jih s sejami delavskega sveta in upravnega odbora z nalogami v proizvodnji in Jim po1 ve še marsikaj dirugega.
TRI NALOGE - PRVA
TEKMOVANJE
Lami septembra smo v delavskem sveltii razm.i&lj aili o tem, kako bi počastim! 40- letnico KPJ in SKOJ. Dogovorili smo se. dia bomo telkmovailli. Vsem obratom smo dotočili niatoge itn jWh rcttcteldllfti na
Nazadnje še 20 minut razgovora z direktorjem Nikom Križancem.
— Lani smo nakopali 52.000 ton kremenčevih peskov. Letos jih bomo 60.000 ton. Z nemško firmo »Didie werke-«, naj-
To pa drži kot pribito: čutili smo, da je delavsko upravljanje nekaj novega in velikega. Kolektiv prevzame podjetje v svoje 'roke, smo si govorili in se čudili. Bilo je dovolj gospodarskih nalog takrat. Najtežje vprašanje za nas pa je bilo, kako pričeti in kaj delati. Izkušenj še ni bilo, namena delavskega upravljanja še nismo prav razumeli. Če pogledam zdaj te mlade delavske svete, kako oni delajo! Veste, res je velika razlika. Gotovo je, da nismo razumeli mi takrat tako, kot to člani delavskega sveta danes. Toda pričeli smo!
Franc Jarc, prvi predsednik delavskega sveta pri Kremenu je obmolknil.
— Le vprašajte mladi rod, te, kl so prevzeli za nami! Albin, sedanji predsednik delavskega sveta, vam bo lahko veliko povedal!
— Kaj delamo, vas zanima? - je Albin Golob začel kar sam z vprašanjem. — Najprej
Pred milijoni let je bilo. Gorjanci so takrat šele nastajali. Na zemeljski obli so se morja dvigala, upadala in se prelivala drugo v drugo. Nastajale so gore in doline. Divje hrumeče reke so trgale skale in jih nosile s seboj. Skala se je drgnila ob skalo, se brusila in drobila v vse manjše in manjše delčke. Tako je nastajal pesek, kremenčev pesek. Reke so napolnile z njim kotline pod Gorjanci.
Danes živijo po obronkih Gorjancev in v dolinah pod njimi ljudje. Kopljejo ta pesek, ki so ga pred davnimi tisočletji izbrusile vode in ta pesek brusi njih — ljudi. Vsak dan odhajajo iz svojih domov v peskokope. Voda je pred milijoni let naredila iz velikih skal pesek, ta pesek pa danes izpreminja ljudi, ki ga kopljejo. Delo izpreminja naše skromne in klene Podgorce, tako da jih bomo sčasoma le težko spoznali.
Te vrstice so namenjene njim, njihovemu KREMENU in njihovemu velikemu delu.
v predpisane kvalitete. Pralnice in separacije so ozka grla. Naš tehnični program vsebuje zato troje. Rekonstrukcijo pralnice in separacije, postavitev velikega drobilca peska in odpiranje novih kopov na obratu Mokro polje. Sodobno sušilnico tarn že montiramo. V okolici peskokopa Ravne so velike zaloge kremenčevega peska dobre kakovosti. Sloji so zelo debeli, pokriva jih le tanka plast jalovine. Novomeško separacijo bomo prestavili tja. To moramo narediti do Zleta mladosti, da bi lahko primerno uredili stadion, ki ga nad našo separacijo pripravlajo.
In tretja naloga: pralnico na Mirni moramo rekonstruirati in jo tudi elektrificirati. Do zdaj smo na vseh peskokopih kopali pesek največ ročno, zato bomo morali v bodoče več razmišljati o strojnem izkopu. Razni bagri in prenosni trakovi nam bodo lahko veliko koristili.
PRIPRAVE NA INVESTICIJE druga zelo važna naloga.
so
Pravočasno
moramo izdelati
TmiHiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiim
dello vrne dmii ter posameznike. Na primor; v dbratu Leskovec VII, je moral vsak v osmih urah kukopati 7 ton peska lin odlkrtvke. Za vsaik odstotek skupno presežene norme je dobil obrat 10 točk. Da bi preprečili nesreče, kl Jillh pogosto povzroči prevelik» delovna vne-mia. sirno določili tudi minus točke. Dogovorili smo se, da je obrat iz tekmovanja Izločen v primeru hujše nesreče, če je pa nesreča pri dedu lažja, se odbije od skupne ocene 20 do 50 točk.
Se preden se je tekmovalna komisija sestala, so vsi obrati že tekmovali. Delovišča so bila boljše uirejena kiot prej in počiščena. Delavci so se m-ed seboj spodbujali. V oktobru smo dosegli doslej mn) višjo mesečno proizvodnjo 5.969 ton, novembra — 4.779 ton in decembra 3.976 ton. V tem času ni bili« niti ene obratne nezgode. Tekmovanje v počastitev 40-letnlee nam je pokazalo marsllkaj, kar doslej nismo videli. Pričeli smo temelj rte’ e razmišljati o nagrajevanju po učinku.
NAGRAJEVANJE
Lani meti a smo sprejeli tamifml pravilnik In večino del normirali. Proizvodnja se je takoj povečala, toda ne toliko, kot bi se lahko. Dokaz je oktobrska proizvodnja. V sicer mrtvi sezoni smo dosegli rekorden uspeh 5.959 ton. Zakaj? Tekmovanje je spodbudilo kolektive obratov. Ni šlo za denar. Pri delu je bila vodilo kolektivna zavest. Zaikaj ne bi tegia uporabili tako. da bi celoten kolektiv obrata pri nagrajevanju podredili skupnemu uspehu, simo pomislim.
Najustreznejša in obenem višja oblika nagrajevanja po učinkuje ekonomska enota. Z njo bomo po-ikusiHI čez kalk mesec v obraitllh Mirna in Novo mesto,
NA DELAVCA NE POZABLJAMO
Nesreče pri delu so nas dolgo peklite. Ni bilo težjih primerov, pa tudi že razburjenje zaradi delavca. ki si Je potolkel nogo aJil roko vpliva na proizvodnjo. Higiensko-tehnična komisija v podjetju je zelo delavna. Preiskujejo vzroke nesreč opozarjajo in nabavljajo razna zaščitno sredstva. Tudi,varnostnegu tehnika imamo.
Rudarji, v kremenčevih rudnikih so podvrženo si/Ukozl. Da bi prepreči 111 resnejtta obolenje, se ves kolektiv dvakrat na leto zvrsti na fluonografiranju. Boljše preprečevati kot zdraviti. Je že staro načelo. Vse delavce redno oskrbujemo z zaščitnimi sredstvi kot so maske, gumijasti škornji in dežni plašči. Več prog za prevoz delavcev od doma na delovno mesto imamo. Delovišča so raztresena, ljudem ne moremo nuditi toplega obroka. Zato pa na vseh deloviščih dobijo topel čaj.
Strokovno izobraženi delavec naredi več. vsako leto prirejamo vrsto strokovnih tečajev. Ljudje se poučujejo na kopače, za strojnike, za ptrvo pomoč prt nezgodah ln še za vrsto drugih opravili. Cio.
«sallrn n WaJM rllnnSIKl »T o t o rllrxÄ Ao 1«
večjim proizvajalcem proti ognju odpornega materiala, se pogajamo za dobavo naših peskov, ki so zanjo kot surovina zelo zanimivi. Zadovoljni so z njihovo kvaliteto, pogajanja so sicer še v teku, vendar upamo, da bodo ugodno končana.
Ze lani smo proizvodnjo 52.000 ton peskov zmogli le z velikimi napori. Prehod na še višjo proizvodnjo zahteva vrsto ukrepov. Strojne naprave na
DOBER START V ČRNOMLJU
V vseh proizvodnih podjetjih občine Črnomelj so takoj v začetku letošnjega lieta pričeli s proizvodnjo teko, da bodo proizvodne plane vse leto enakomerno izpolnjevali. Poročali smo že, da so se če v zadnjem četrtletju lanskega leta na to pripravljali- Mesec februar je najkrajši v letu, kanižarski rudarji pa so kljub temu v februarju letos nakopali 5.300 ton premoga, kar je v zgodovini kaničarskega premogovnika največja mesečna proizvodnja. Ker so krepko poprijeli že v začetku leta. jih pozneje čas ne bo lovil, proizvodnja pa bo lahko potekala »kozli vse leto enako-
elaborate za tri velike objekte, ki jih bomo gradili. Tovarna ravnega stekla, obrat za proizvodnjo kremenčevih opek in obrat za izdelavo lahkega betona »siporex«, so v načrtu. Tovarno ravnega stekla bomo gradili v občini Črnomelj, oba ostala obrata pa v občini VI-dem-Krško pri peskokopu Ravne. Raziskovalna dela bodo nadaljevali, saj je kremenčevih peskov v podgorjanskem področju in v spodnjem toku Krke dovolj. Predvsem bomo raziskovali področje okoli Brusnic. Leskovca in Birčne vasi.
NE PESEK, AMPAK KONČNI IZDELKI!
To je glavni namen, ki ga uresničujemo z že omenjenim programom. Doslej smo proizvajali le surov pesek in ga pošiljali na razne strani. Ko bomo zgradili objekte, ki so predvideni, se bo vsebina naše proizvodnje močno spremenila. Iz našega kremenčevega peska bo nova tovarna ravnega stekla v občini Črnomelj naredila vsako leto 3 milijone m* stekla. Razen okenskega stekla bomo v njej delali tudi debelejše ravno steklo, saj obojega močno primanjkuje.
V	obratu za proizvodnjo kremenčevih zidakov bomo naredili vsako leto 6 milijonov kosov votlakov, če bo delala le ena Izmena ljudi. Posebna prednost proizvodnje kremenčevih zidakov je to, da jih lahko proizvajamo vse leto, medtem ko opekarne obratujejo le sezonsko in pozimi stoje.
V	obratu za proizvodnjo sl-porex betona bomo izdelali vsako leto 60.000 m’ te betonske mase. S švedsko firmo »Siporex« se že pogajamo za licenco. Dosedanji poizkusi za proizvodnjo siporex betona iz naših peskov so dali dobre rezultate. Poizkuse so delali na
Začetek ln nadaljevanje bi lahko rekli. Frane Jare je bil pred desetimi leti pri Kremenu izvoljen za prvega predsednika delavskega sveta, Albin Golob, kl stoji poleg njega, pa Je predsednik delavskega svgta zdaj. Med njima je deset let trdega ln vztrajnega dela vsega kolektiva za razvoj delavskega upravljanja
Švedskem. Ta beton je 5-krat lažji od navadnega, proizvajali pa ga bomo v blokih raznih velikosti. Gradbeno podjetje ga lahko žaga na poljubne dolžine. Razen tega ima siporex beton boljše toplotne in zvočne izolacijske lastnosti od navadnega betona.
Ko bomo zgradili te objekte, bomo izkopali na leto 150.000 ton peska. Iz njega bomo delali končne izdelke. Z raziskovalnimi vrtinami smo našli do zdaj zalog za približno 6 milijonov ton peska, po približni oceni pa ga je na našem področju vsaj 20 milijonov ton. Surovin je torej dovolj.
MILOS JAKOPEC
Popis kmetijskih gospodarstev
Zvezni lzvr8.nl svet je sprejel odlok' o statističnem popisu kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji v letu I960 (Ur. 1. FLRJ St. 5 z dne 3. II. 1960). Zato bo od 15. do 31. maja popis kmetijskih gospodarstev. Izjemoma bo popis družbenih kmetijskih gospodarstev v marcu 1960. Vzporedno xS popisom sc bo izvedla tudi statistična kontrola kakovosti popisnih podatkov.
Popis bo zajel kmetijska posestva ter ekonomije zavodov in podjetij, splošne ln specializirane kmetijske zadruge, kmečke delovne zadruge ter Individualna kmetijska gospodarstva.
Ta popis bo zajel po vaseh ln vaških naseljih tudi družine, kl nimajo kmetijskega gospodarstva, da bi dobili popolne podatke o stanju stanovanjskega sklada.
NAMEN POPISA JE, DA SE ZBEREJO PODATKI o prebivalstvu in delovni moči gospodarstev, o zemljišču, posevkih, sadnem drevju In vinski trti, o stavbah, kmetijskih strojih in pripravah, o živini, o perutnini, o čebelnlh panjih, o sodelovanju Individualnih kmetijskih gospodarstev z družbenimi kmetijskimi gospodarstvi v proizvodnji ter o agrotehniki, o proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, o naložbah v proizvodnjo ln o življenjskih razmerah kmetijskega prebivalstva.
Organizacijo popisa bo vodil Zvezni zavod za statistiko, kl je predpisal tudi obrazce. V ljudskih republikah vodijo popis republiški Zavodi za statistiko, v okrajih in občinah pa okrajne in občinske popisne komisije v sodelovanju z okrajnimi Zavodi za statistiko.
Pri tem popisu bo sodelovalo v ljudski republiki Sloveniji okrog 9000 oseb. V novomeškem okraju bo sodelovalo pri tem popisu 63 članov okrajne In občinskih komisij, okrog 800 popisovalcev ter 10 do 15 inštruktorjev Itd.
Iz vsega tega vidimo, da je ta popis zelo pomemben in bo treba zastaviti vse sile in prizadevanja, da bo res dobro uspel.
Ker bo prihodnje leto popis prebivalstva, se je odzvala tudi naša država priporočilu Organizacije za prehrano In kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (FAO) in se odločila, da v letu 1960 v vsej državi popiše kmetijska gospodarstva.
O vseh zadevah popisa bomo javnost sproti seznanjali v Dolenjskem listu.
Prav tako bodo članki o popisu v Gospodarskem vestniku. Kmečkem glasu, Ljubljanskem dnevniku In Delu. Pri RTV Ljubljana bodo organizirana poljudna predavanja v okviru oddaj za kmetovalce.
ZAVOD ZA STATISTIKO
To je rotacijska peč na obratu Mokro polje. Nadomestila Je prejšnje enostavne zidane peči. Z lopatami namečejo v odprtino vlažen pesek, na drugem koncu peči pa se že siplje suh v vrečo
TRGOVSKO PODJETJE PETROL LJUBLJANA POSLOVALNICA NOVO MESTO
sprejme v službo
DOBRO PISARNIŠKO MOC s primemo prakso v administraciji in strojepisju. Pogoj : nepopolna srednja Sola, TRGOVSKEGA POMOČNIKA za bencinski servis z nekaj prakse v trgovini in
GASILCA - ČUVAJA za skladišče Novo mesto-BršIjdn. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve, šolske ln strokovne izobrazbe, pošljite na PETROL Novo mesto.
Domače podjetje Avtopromet In tuzemska špedicija »GORJANCI« Novo mesto (Straža) Je 1. marca uvedlo dve novi avtobusni progi: Novo mesto—Krško—Sevnica—Celje—Maribor in Novo mesto—Mokronog—Sevnica—Celje. Z njima Je povezalo osrednjo Dolenjsko s Spod. Posavjem in glavnima središčema Štajerske ter s tčm ustreglo številnim potnikom Ir potrebam gospodarskih ter drugih krpgov. — Na sliki: prvi avtobus nove proge Novo mesto—Maribor 1. marea dopoldne v Mariboru — Več o tem berite v podlistku na 6. strani današnje številke
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO
sprejme
v službo večje število kvalificiranih
STRUGARJEV
BRUSILCEV
REZKARJEV
STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
KLJUČAVNIČARJEV
ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV
KLEPARJEV
VARILCEV
ŠOFERJEV »D« KATEGORIJE AVTOMEHANIKOV
Ponudbe s kratkim življenjepisom In podatki o dosedanjem delu pošljite na upravo tovorne.
»KREMEN« brusi ljudi
N	mi	pi	0	KO	RJ	0	NI	IB.	Ri	EG(	M
											
Novo mesto raste
77.	Eden Izmed fantov Je planil kvišku in se pognal proti gozdu. »Halt... halt!« so vpili Nemci za njim In hkrati že streljali. Begunec je sredi teka obstal, se zgrabil za prsi in počasi padel. — Drugi so obsedeli, odreveneli od iznenadenja in groze.
78.	Mohor Je počasi vstal in krenil proti hiSt. Surov, močan vojak mu je pritisnil puško pod brado in ga potisnil nazaj. Nato so s puškinimi kopiti spravili begunce na noge, jih vzeli medse in gnali proti vinogradom. Ko so krenili, se je žena pognala za Mohorjem. Toda vojak, ki je hodil zadaj, jo je pahnil, da Je padla na obraz.
O PROBLEMIH GRADNJE V NOVEM MESTU PISE IN2. ARH. D. LAPAJNE
Pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto Je bila 4. decembra 1959 ustanovljena komisija za Izdelavo urbanističnega načrta za celotno območje občine Novo mesto. Komisija Ima nalogo zbirati vse potrebne podatke ter sestaviti predlog tega načrta.
Dokler urbanistični načrt ni sprejet, obravnava komisija vse nameravane gradnje na območju občine Novo mesto. Glavni namen je, dokončno ustaviti vse nenačrtne ln neurejene gradnje ter dati rasti mesta smotrno in estetsko obliko. Kot eden težjih problemov se je pokazala lokacija in postavitev avtobusne postaje, saj je le-ta vezana na ureditev večjega kompleksa v središču mesta.
Družbeno-kulturni center
Novo mesto nima enotnega, javnega centra, ne upravnega ne družbeno kulturnega. Se največ javnih stavb je okoli Titovega trga:	pošta, hotel
Metropol, zagradba JLA, sedež O LO in druge. Ker obsežni programi takih stavb zahtevajo večje dimenzije, je razumljivo, da težijo v okolico tega trga, saj je ta prostor najbolj primeren za gradnjo, ker je skoraj raven, dovolj odprt in je tik mestnega jedra. Zato je ta prostor izredno dragocen in zahteva posebno pozornost pri vsakem gradbenem posegu. .
Ker se že kažejo potrebe po gradnji raznih javnih stavb, je treba dobro premisliti, kako bo ta prostor izkoriščen, ne samo z ozirom na 'trenutne potrebe in hotenja investitorjev, temveč z mislijo na celotni razvoj mesta danes, jutri in čez 50 let.
Se je mogoče ves prostor oblikovati, ga urediti in mu dati estetsko podobo, kajpak ne naenkrat, kajti investicije ne bodo majhne, vendar vzporedno z gradnjo posameznih objektov, ob dobro začrtanem jasnem konceptu, ki bo brez sentimentalnosti dopuščal postopno in ubrano izgradnjo! Z novim poštnim poslopjem je bil napravljen prvi poseg v
ta prostor, naslednji je avtobusna postaja, ta pa že nujno terja v osnovi rešitev celotnega kompleksa.
Današnjo situacija
Obravnavani predel ležj ob stiku prometnih smeri proti Ljubljani in Zagrebu, prav tako pa je dobro povezan z ostalimi mestnimi predeli. Ker so ceste speljane ob robu celotnega kompleksa — na njegovi severni strani, se ves promet tega prostora samo dotika, ves notranji del pa je mogoče urediti za pešce, brez nevarnosti od motornega prometa, posebno še, ko bo avtobusna postaja premaknjena stran od hotela Metropol.
Stavbe na tem kompleksu so delno dotrajale, delno nove, predvsem pa so postavljene brez ozira na urejeno urbanistično rešitev. Poslopje sedanje pošte in bivšega kapucinskega samostana je že zelo staro ter tako grajeno, da je njegova praktična vrednost mnogo manjša v primerjavi z velikostjo. Prej ali slej bo moralo prepustiti svoje mesto novim objektom. Dom JLA je situiran z ozirom na nekoč
mišljeni podaljšek Ceste herojev proti Kandlji, z mostom preko Krke, vendar ta zamisel ne bo ostvatjena. Stavba je zgrajena po tipskem projektu v stopničasti obliki, ki kvari njeno estetsko vrednost. Hotel Metropol zahteva ureditev. Z že nameravanim povečanjem bi za lep čas kril potrebe po tujskih sobah v Novem mestu. Ostale stavbe so nanizane ob cestah z običajnimi odmiki od posestnih meja, razen Tovarne obutve, ki je postavljena tik križišča Ljubljanske ceste in Ceste herojev ter tako onemogoča dober pregled voznikom motornih vozil.
Ves predel je višinsko deljen na dva dela, tako da je zahodni del za okrog 1,5 m nižji. To pa ne onemogoča dobre estetske ureditve. Pač pa je južni del nasut, tako da otežkoča gradnjo večjih stavb.
Ureditev
Objavljena skica nakazuje eno možnost ureditve družbeno - kulturnega centra, ki omogoča postopno gradnjo na tem področju. Nova pošta (v gradnji), avtobusna postaja, zgradba JLA, večja poslovna stavba, kulturni dom in hotel Metropol tvorijo jedro novega centra.
Kmalu se bo pokazala potreba po novem kulturnem domu, ki naj bi služil kino predstavam in koncertom, z možnostjo, da se v njem prirejajo tudi večje zabavne prireditve s plesom. Obstoječi Dom ljudske prosvete, v katerem ima prostore tudi Kino Krka, že sedaj ne zadošča tem potrebam, saj bi dvorana v takšnem domu morala imeti
prostora za vsaj 600 gledalcev. Zato je vprašanje, ali ne bi kazalo že sedaj zbrati sredstva za ta dom, saj bi z njegovo zgraditvijo bili razbremenjeni razni objekti, kj bi potem služili v namene dejavnostim, za katere sedaj ni prostorov, gradnja večjih objektov pa zahteva nove investicije na pr. Dom političnih organizacij.
K programu kulturnega doma je treba vključiti Se sodobno restavracijo, ki je tudi že potrebna, ekonomsko pa bolj utemeljena kot vsakih nekaj let adaptiranje vrste gostiln.
Zgradbo JLA je možno urediti z dozidavo stopničastih kril na obeh straneh. V doglednem času bi stavbo lahko prevzel ObLO, s čimer bi center z ozirom na bližino stavbe Okrajnega ljudskega odbora dobil tudi upravni značaj. Titov trg bi bil s tem zaključen v skladno celoto, ki naj jo poživljajo različni drobni detajli ureditve kot so tlaki, nasadi, drevje, cvetlice in drugo.
Iz tega predela je treoa izključiti ves težji promet, kar pa razen avtobusne postaje sicer ne povzroča večjih težav, kajti dovozna cesta k bolnišnici in pa cesta na Loko nimata večjega prometa. Ce naj bo avtobusna postaja čim bliže središču mesta — kar zna-
čaj avtobusnega prometa zahteva — potem je edini tak prostor v Novem mestu južni del obravnavanega kompleksa (prostor pred hotelom Metropol je pretesen, prehod čez Glavni trg sploh ne pride v pošiev, prostor sedanje bencinske črpalke je preblizu šol). Da pa ne bi bilo nujno napraviti uvoz k postaji s križišča Ljubljanske ceste in Ceste herojev preko Titovega trga s prehodom med zgradbo JLA in novo pošto, ki je zelo tesen, ter bi s tem porušil miren značaj trga, ki je namenjen pešcem, zahteva direktni dvosmerni uvoz z Ljubljanske ceste nasproti OLO pregled na ovinku vsaj v dolžini 100 do 170 m, za kar hi bilo treba posneti del strmine nad cesto na desni strani proti kolodvoru. Z ozirom na rešitev celotnega kompleksa bi se to vsekakor izplačalo.
Za boljši promet po Ljubljanski cesti zahteva ta cesta korekturo posebno na odseku pred Tovarno obutve — vrata, kjer je izpeljana prenizko in brez naklona v ovinku, preglednost na križišču Pa je možno izboljšati s porušitvijo zahodnega trakta Tovarne obutve. — Cesta talcev bo prevzela ves šolski promet, ko bo napravljen tunelski pnehod pod Cesto herojev med osnovno šolo in vajensko šolo.
Skica ureditve upošteva še gradnjo novega hotela, za katerega je rezerviran prostor zahodno od OLO s skupno dovozno cesto z začetka Kettejevega drevoreda.
Inž. Danilo Lapajne: SKICA UREDITVE DRUZBENÒ-KULTURNEGA CENTRA: 1. kulturni dom na mestu sedanje pošte in bivšega kapucinskega samostana, 2. prodaja časopisov in tobaka, S. upravno-poslovna stavba, 4. Dom JLA, 5. avtobusna postaja, 6. nova pošta, 7. razširjeni hotel Metropol, 8. zgradba Elektro Novo mesto (črtkano), 9. okrajni ljudski odbor, 10. tovarna obutve, 11. stanovanjski četvorček, 12. novi hotel. — Črtkano: predvidene porušitve
Gostilna ŠP0LAR
»PRI DOBRI KAPLJICI
MIRNA PEC
čestita svojim gostom za krajevni praznik
Umetni penicilin
Učenjakom je uspelo, da so »ustvarili« penicilin v retorti, brez sodelovanja plesni. Ta umetni penicilin — synciltn — ie dvakrat močnejši od naravnega- Poskusi kažejo, da trna syncilin še neko dobro lastnost: mikroorganizmi, proti katerim je namenjen, ne morejo postati odporni proti njegovemu delovanju, kakor proti naravnemu penicilinu In vsem drugim antibiotikom.
Vojaki SO Obiskali Colulozo j 1313 rešitev!
79.	Ob velikem zidanem hramu so se ustavili. Nemcev Je mrgolelo po vseh poteh in stezah. Pobirali so moške po njivah ln vinogradih ter jih gonili skupaj. Kmalu je bilo tam zbranih kakih petnajst na smrt preplašenih mož in fantov. Od nekod so privedli vso krvavo in pretepeno partizanko, bolničarko z znakom rdečega križa na rokavu.
Okrog sto vojakov, pripadnikov garnizije Cerklje, je pod vodstvom svojih starešin obiskalo tovarno celuloze in papirja »D j uro Salaj«. Namen obiska je bil, da bi vojaki po-bliže spoznali življenje in delo kolektiva tovarne. Taki obiski v naših podjetjih so nujni za izobraževanje mladih ljudi. Čeprav je glavni cilj, da se vojaki borbeno izurijo, jim nudi armada tudi vse možnosti za čim širše izobraževanje.
Ta obisk, kot tuoi vsi dosedanji, bo ostal vojakom v trajnem spominu. Veselje jih je bilp gledati vedre ln vedoželjne v pogovoru z vodstvom ln z delavci Celuloze. Vse so hoteli videti, vse zvedeti in spoznati. Zanimali so se za neposredno vlogo proizvajalcev, za delo delavskega sveta in upravnega odbora, za sindikalno organizacijo, tarifne
pravilnike, nagrajevanje ln podobno. Mimo tega, da so spoznali to naše veliko industrijsko podjetje, so bili vojaki veseli spričo toplega sprejema in prisrčnih pogovorov z delavci, ki so jim radi odgovarjali na postavljena vprašanja. Pa tudi delavci so spraševali vojake to in ono: kako je v armadi, kako živijo, kakšne zabave Imajo. In vojaki so jim povedali, da nikakor ne vadijo samo vojaške veščine, ampak imajo dovolj časa za razvedrilo in splošno Izobraževanje.
»Obiskali smo vašo tovarno,« so rekli, »da neposredno spoznamo najvažnejše družbenopolitične ln gospodarske probleme, da ne bomo pripravljeni samo na obrambo naše socialistične skupnosti, ampak da se pripravimo tudi za aktivno vključitev v delo
družbenopolitičnih organizacij. Danes, jutri se bomo -poslovili od armade in taki obiski nam bodo veliko koristili v našem praktičnem življenju.«
Zato, tovariši iz Celuloze, nasvidenje! In najlepša hvala za topel sprejem!	N. I.
Praznik žena v Brežicah
V Sentlenartu pri Brežicah so se žene lepo izkazale za svoj praznik in jubilej 50-letnice dneva žena. Pripravile so prav lepo prireditev v domu Svobode v opekarni Brežice. S sodelovanjem šolske mladine, tabornikov in malčkov iz vrtca je proslava lepo uspela. Dvorana je bila polno zasedena, kar je dokaz zanimanja za take prireditve. K.
M, Surovo so Jo pahnili k ostalim. Opotekla se Je ln padla. Obležala Je * Mohorju, ki se Je presenečeno zdrznil. Anka! tfKje so pa tebe dobili?« »Mohor, vi ste? Grozno je bilo! Zaleti «g ranjence In jih poklati pred mojimi očmi. Ne vom, fcaj ždaj nameravajo M J
RAZPIS USLU2BENSKIH MEST
Komisija za uslužbenske zadeve pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	eno delovno mesto za uslužbenca 11. vrste,
2.	deset delovnih mest za uslužbence Ni. vrste.
Razpisana delovna mesta so določena za Izvajanje zakona o kmečkem zavarovanju.
Za uslužbenca II. vrste in za 9 uslužbencev IH- vrste so delovna mesta pri Okrajnem zavodu v Novem mestu, za 2. uslužbenca III. vrste pri podružnici socialnega zavarovanja v Krškem ter po 1 delovno mesto pri podružnicah v Brežicah ln Črnomlju.
Zaželena je nekajletna praksa v upravni ali pisarniški službi. Pravilno kolicovane ponudbe z opisom strokovne prakse Ln življenjepisom pošljite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto najpozneje do 25. marca 1960.
Razpis ostane v veljavi do izpopolnitve razpisanih delovnih mest
KOMUNA PR' EKT MARIBOR
podjetje za projektiranje nizkih gradenj visokih gradenj urbanizma in koniunalnih instalacij.
PLETILJ STV0
»DOLENJKA«
MIRNA PEC
čestita za krajevni praznik vsem delavcem, kmetom ln ostalemu prebivalstvu Mirne peči!
Do 27. februarja smo prejeli 1313 odgovorov na nagradno križanko »Deset let Dolenjskega lista«, v nedeljo.
6. marca pa je komisija naših novomeških naročnikov izžrebala 20 razpisanih nagrad. Številke izžrebanih križank je vlekel mali Milan ček, v komisiji so pa bili naročniki : Elka Počrvina, Alojz Keglovlč in Ema Zupane. Splošna ugotovitev komisije: križanka je bila tokrat sorazmerno zelo lahka, zato je bila tudi večina rešitev pravilnih. Izžrebani so bili:
Z DENARNIMI NAGRADAMI: 1. nagrado — 6000 dinarjev prejme Franc Agnič, Partizanska pot 11, Črnomelj; 2. nagrado — 4000 din: Dragica Špehar, Zapudje 24, p. Dragatuš; 3. nagrado — 2000 din: Pavla Osenk, Kotnikova 16, Ljubljana; 4. nagrado — 1000 din: Dernovšek Marjan, Glavni trg 4, Sevnioa.
KNJIŽNE NAGRADE DOBIJO: 5. Šušteršič Stefan, Šmihel 45 pri N. mestu; 6. Butara Janez, dijak 4. r. gimnazije Novo mesto; 7. Gartnar Janez, Trebnje 1; 8. Repšc Marica, Birna vas 7, p. Šentjanž na Dol.; 9. Vovk Alojz, Most št. 4, p. Mokronog; 10. Kokalj Marija, Glavni trg 18-11, Novo mesto; 11. Lisec Tončka, Jugotanin Sevnica;
12.	Cerar Metka, Rožna dolina cesta XV/9, Ljubljana;
13.	Milka Jenčič, Ljubljana, Zupančičeva 3; 14. Usenik Ivan, Paderšičeva ul., Novo mesto; 15. Perčič Roman, Senovo št. 80; 16. Mohorko Marta, Kanižarica, p. Črnomelj; 17. Zoran Guštin, Ljubljana, Staničeva 6-1; 18. Mainarti! Ivanka, Semič 5; 19. Drobne Franc, Šmarje 47, p. Sevnica; 20. Robič Jože. Ulica JNA 12, p. Kruševac, Srbija.
Novomeške naročnike prosimo, da dvignejo nagrade v upravi lista, drugim Izžrebancem pa smo denar oziroma knjige poslali po pošti.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno:	1. Napovedovalec, 13- Dolenjski list, 24.
Oregon 23. posinoviti, 26. akvarel, 27. vatel, 28 poliran, 29. motel, 31. imam, 32. Ni, 33. orel, 84. Sora, 35. Ikar, 37. memento, 38. Elan,	41. tak,	42.	Japonska, 44.	udariti,	46. rižota, 48.
et, 49. lunlk,	50. La,	51.	stanarina, 53.	litij; 54.	Nagasaki, 65
planet, 58. maske, 57. eks, 58. slabo, 60. gorat, 61. ubit, 62. 1.1., 84 ona. 85. lojlm, 68. ro), 70. Novo mesto, 78. Senovo, 82. meja, 83. NB, 84 mlnimalke, 85. p. e. 86. osa, 87. nona, 88. od, 80. organ, 91. denar, 92. sova, 94. Atlast, 96. čuk, 98. Miro, 99. Beti, 100. Hotentot, 102. okoličan, 105. ura, 107. Malta, 109. Atila, 110. kvariti, 111. ledina, 114, taster, 116. Cezar 118. tltan, 120. JLA, 121. Andi, 122 šipa, 123. atakirati, 124. Ira.
Navpično:	1. Novoteks, 2. Ararat, 3 - petek, 4. ogel,
5. vol, 8. en, 7. oporoka, 8. volan, 9. asi. 10. lirika, 11. enaka, 12. cona, 13. dim, 14. otomane, 15. literat, 16. naletim, 17; .Kernel) K(opitar), 18. svit, 19 kamor, 20. Ira, 21. lemeži, 22. 11, 23. trinajst, 28. popis,	30.	emir, 32. natikati, 34.	Sana, 36. ruta,
38. Nina 40.	loterija,	42.	Jugotanin, 43.	sli. 45.	dan, 47. ilega-
len, 49. Labin, 61. sl., 62. As, 54. naboj, 59. LU, 63 Črnomelj, 68. ojačiti, 07. med, 69. Obrl, 71. on, 72. Videm, 73. ometati. 75. Ela. 76. skrhati, 77. te. 78. Sevnica, 79. NO, 80. osat, 81. vat. 82 Mosor, 84. Maori, 85. poet, 87. nakana, 88. Oka, 90. grudn, 92. stara, 93. atlet, 95. lov, 97. učiti, 101. oaza, 103, liti, 104. Nina, 108. Ana, 108. TSS, 110. kri, 112. el, 113. AN. 116. ep. 117. ak, 19. ar.
KULTURA IN PROSVETA
Načrtno razvijanje
kvalitetne dejavnosti SVOBOD in prosvetnih društev
V soboto 5. marca je bila na Vidmu razširjena seja predsedstva okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev, ki so se je udeležili tudi vsi predsedniki in tajniki občinskih svetov, tajnik Zveze Svobod in PD Slovenije Vinko Trinkaus, podpredsednica OLO Novo mesto inž. Vilma Pirkovič, predsednik sveta za prosveto in kulturo OLO Novo mesto Lado Smrekar in predsednik občinskega odbora SZDL Videm-Krško Lojze Stih. Dnevni red je obsegal razpravo o osnovnih problemih perspektivnega programa dela.
Povzemamo nekaj osnovnih misli iz referatov in razprave.
Inž. Vilma Pirkovič:
VSESTRANSKO PODPORO PREDVSEM TISTIM DRUŠTVOM, KI SO DO SEDAJ POKAZALA NAJVEČJO AKTIVNOST IN KVALITETO IN IMAJO NAJVEČ POGOJEV ZA BODOČE DELO.
Področje našega okraja stoji pred silno naglim gospodarskim razvojem, ki bo v prihodnjih letih zahteval, da Svobode in prosvetna društva razvijajo čim bolj kvalitetno dejavnost v naših centrih, kjer se nam razvija industrija. Okrajni in občinski sveti morajo v teh Jerajih načrtno razviti kulturnozabavno življenje, gledališko in koncertno udejstvovanje, organizirati gostovanja in izmenjavo kvalitetnih domačih skupin ter poklicnih ansamblov, ustanavljati klube, organizirati razstave, obogatiti knjižnice s sodobno strokovno literaturo.
Vinko Trinkaus:
LJUDLJE BODO V VSEH ČASIH ŽELELI RAZVIJATI SVOJO AKTIVNOST.
Pri mladini opažamo izredno zanimanje za aktivnost. Naloga naših organizacij je, da se usmerijo na akcije, da čim več mladine dobimo v našo dejavnost. Dokler bo amaterizem tak, da bodo ljudje radi sodelovali, da bo imel določen del pristašev, bo nujno živel. Računati pa moramo, da se interesi z okoljem in časom spreminjajo. '
Tatjana Belopavlovič:
SVOBODE IN PD, S TEM KO SMO USTANOVILI DELAVSKE IN LJUDSKE UNIVERZE, NIKAKOR NISO OSVOBOJENE OBVEZNOSTI IN DOLŽNOSTI ZA IDEOLOŠKO IN STROKOVNO IZOBRAZBO SVOJIH ČLANOV V KULTURNOPROSVET-NEM DELU.
Z delavskimi in ljudskimi univerzami smo prešli od splošnega pro-svetljevanja in politične propagande k sistematičnemu izobraževanju, ki temelji na izdelanih programih, na posebni metodiki za odrasle, podpreti s sodobnimi učnimi sredstvi, še bolj pa je treba preiti k izobraževalnemu delu, ki bo grajeno na analizi naših proizvodnih in družbenih potreb. Za takšno izobraževalno delo tudi v našem okraju niso več zadoščale amaterske oblike, v kakršnih so obstajale doslej ljudske univerze, ki so bile zaradi. amaterskega značaja po večini tudi vezane na prosvetno društvo.
Janez Gortnar:
KULTURNO PROSVETNO DELO V POGOJIH SEDANJOSTI IN BODOČEGA RAZVOJA JE KOT CELOTNI KOMPLEKS DOLOČENE DEJAVNOSTI ODGOVORNA DRUŽBENO - POLITIČNA OBVEZNOST LJUDI, KI SKOZI TO OBLIKO DELA ZAVESTNO POMAGAJO IZGRADNJI SOCIALISTIČNE MISELNOSTI IN ODNOSOV V DRUŽBI.
Dokončno je treba odpraviti ostanke primitivnega pojmovanja kulturno prosvetnega dela le kot zabave ali konjičke posameznih ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Pričeti moramo sistematično vzgajati vodstveni kader preko raznih seminarjev, preiti na združevanje sil, ker nam to narekujejo vse večje potrebe po dvigu kvalitete, po poglobitvi dela; to nam narekuje stanje kadrov, tehničnih in finančnih sredstev. Preusmeriti je treba dosedanje delo in to preusmeritev pojmovati kot vnašanje ideje v vsako naše delo.
Jelko štojs:
OBČINSKI SVET MORA BITI VODJA VSEGA KULTURNO-PROSVET-
NEGA DELA V KOMUNI IN PREKO SVOJIH SOSVETOV, KI MORAJO BITI ORGANIZACIJSKO ČVRSTI, USMERJATI IN POSPEŠEVATI CELOTNO DEJAVNOST.
Vsebinske naloge občinskih svetov, sosvetov in društev izvirajo iz čvrstega programa. Koristno je področje dela, ki ga ni mogoče izvršiti v enem letu, povezati v daljši perspektivni program, ki ga potem v letnih programih postopoma uresničujemo. Programi ne smejo biti formalno naštevanje, temveč morajo biti vsebinsko in po obsegu dobro dokumentirane naloge.
Tone KlenovSek:
KLUBSKO ŽIVLJENJE NAJ NE BO LOČENO OD OSTALE KULTURNE DEJAVNOSTI.
Vse ljudi ne privlači oder in petje in tu je bila velika pomanjkljivost v društvih, ker niso razvila širše dejavnosti. Organizirano zabavno življenje v društvih je zadnja leta zastalo in treba je najti pot in način, kako bomo to delo razživeli, da bo Imelo pravo obliko in pomen. Za to pa je najbolj primerno klubsko življenje, ker v klubih ne bomo dajali človeku le zabave in razvedrila, ampak ga bomo z vsebino celotnega dela v klubu tudi našemu času primerno oblikovali.
Franc Pavlinič:
Z ZADOVOLJSTVOM UGOTAVLJAMO, DA SO DRAMSKE PREDSTAVE V ZADNJEM LETU POSTALE KVALITETNEJŠE, TAKO GLEDE REPERTOARJA, KI JE POSTAL SODOBNEJŠI, KAKOR TUDI NJEGOVE INTERPRETACIJE.
V naše repertoarje pa moramo uvrščati več predstav za otroke in mladino. H gledališkemu amaterskemu delu je treba pritegniti čim več mladih ljudi, jim zbuditi veselje do tega dela, ker le tako si lahko obetamo, da bo naše delo tudi v bodoče rodilo uspehe. Potrebe današnjega časa nas silijo, da razen nove vsebine iščemo tudi nove oblike našega dela.
Slavko Grahek:
LOTITI SE MORAMO ORGANIZA-
CIJSKEGA REŠEVANJA CELOTNE PROBLEMATIKE FOLKLORE V NAŠEM OKRAJU.
Obnoviti moramo folklorne skupine in obstoječim tovrstnim skupinam omogočiti redne nastope v občinskem in okrajnem merilu, za kar moramo še posebej zainteresirati tudi naše turistične organizacije. Da bi naši običaji, pesmi in plesi ne šli v pozabo, je nujno potrebno te običaje študijsko raziskati ter celotne zapiske izdati v knjižni obliki.
Bogo Komelj :
PRI KNJIŽNICAH NE SMEMO POZABITI NA DRUŽBENO UPRAVLJANJE, KER LE KNJIŽNICA, KI BO IMELA DOBER UPRAVNI ODBOR, BO USPEŠNO DELOVALA.
Za ploden razvoj ljudskega knjižničarstva v okraju je nujno, da vsaka občina čim prej ustanovi v občini po eno občinsko knjižnico. Ni nujno, da je na sedežu občine, če je v drugem kraju knjižnica, ki je boljša in ima pogoje za občinsko knjižnico. Najbolje je, da je občinska knjižnica proračunska ustanova s poklicnim kadrom, ki naj bi bil tudi strokoven. Za strokovno usposabljanje knjižničarjev moramo organizirati tečaje in seminarje.
Ljubo Petančlč:
FUNKCIJA PEVSKEGA ZBORA JE V TEM, DA VZGAJA POSLUŠALCA, PRAV TAKO PA SAMEGA PEVCA.
Ugotovitve kažejo, da je samo pevsko življenje premalo družabno, da so pevske vaje vse preveč okorele in da so pevske skupine večji del izolirane in zaprte, da v njih ni mladine. Vzrokov pa, da se naša mladina ne vključuje v pevske zbore, nikakor ne smemo Iskati samo v mladini, ampak je treba s sodobnih vidikov kritično oceniti delovanje naših pevskih zborov in sploh glasbenih skupin in se vprašati, če tak način še ustreza današnjim potrebam in naglim utripom življenja. Z dobro proučenim programom mora vsak pevski zbor preraščati v pravo vzgojno institucijo amaterskega značaja na glasbenem področju.
Predsednik Tominšek je poročal o posvetovanju, ki ga je organiziral Kulturno prosvetni svet Jugoslavije v Beogradu. V predsedstvo okrajnega Sveta Svobod in. PD sta bila izvoljena dva nova člana-; Slavko Gra: hek in Ljubo Petančič. Imenovane so bile tudi komisije za Trdinovo nagrado. Udeleženci seje so si nato ogledali tovarno celuloze in papirja »Djuro Salaj« in se seznanili z njenim tehnološkim procesom.
Bogdan Borčič: PTIČJA STRAŠILA (osnutek za barvni lesorez)
Revija, zanimiva za vsakogar
v osti iz vseh delov sveta. Vselej so tudi zanimivi članki »Za domačo rabo«. Vso revijo bogatijo podobe, fotografije in ilustracije v kvalitetnem tisku, nekaj strani pa krasijo dobri bakro-tisiki.
Skratka »Obzornik« je revija, ki je po branju nihče ne zavrže, marveč j0 shranjuje kot trajno kvalitetno branje, ki je koristno in kratkočasno za odrasle in primerno poučno za mladino.'	—nk
»OBZORNIK« je mesečna ljudska revija Prešernove družbe. Motil pa bi se, kdor b( menil, da je to kako dolgočasno literarno branje. Narobe, Prej bi sodila med zelo dobre maga-cime z dobrimi prevodi najboljših tujih krajših literarnih del z globoko humanistično vsebino v prijetni humanistični satirični obleki. Standardni so prispevki izvrstnih in najboljših svetovnih anekdot od antike do danes. Tudi sicer najde preprosti bralec kratke 'literarne izdelke najboljših antičnih piscev in pesnikov do najmodernejših tujih im domačih ustvarjalcev. Pod poglavjem »Življenje in znanost« $e vrstijo knaitko in jedrn aito obdelani članki 0 sodobni tehniki in civilizacij i. Podobe iz narave pa prinašajo zan mi-
»PREBRISANA VDOVA« v soboto zvečer no kostonjeviškem odru
jS-
Družina, osnuj si knjižnico!
V tem mesecu poteka čas za vpis v Prešernovo družbo, ki pripravlja tudi letos vrsto zanimivih knjig za vsakogar
V soboto 12. marca ob 19.30 bo v Kostanjevici na Krki gostovalo Slovensko ljudsko gledališče lz Celja z Goldonijevo komedijo »Pre-
S ÄBLTÄStÄ«
Cev A, ki nam je že znana lz številnih vlog. To pot bodo ljubitelji njene umetnosti spet prišli na svoj račun, zakaj vloga vdove je ena njenih najboljših.	,
Goldonijeva -Prebrisana vdova« je za Jugoslovane povsem novo delo. saj je bila celjska Izvedba prva v Jugoslaviji. Predstavo je režijsko pripravil JANEZ VRHUNC, scensko pa akademski kipar JAKOB SAVINSEK. Komedijo je prevedel JANKO MODER, plese pa je naštudiral IKO OTRIN. - Slovensko ljudsko gledališče Je s to predstavo pred kratkim (5. IL) gostovalo tudi v Beogradu, kjer je doseglo Izreden uspeh. - Prosvetno društvo -Lojze Košak« vabi vse prebivalstvo Kostanjevice ln okolice, da spet napolni dvorano do poslednjega kotička ln se tako zahvali vsem tridesetim nastopajočim članom celjskega gledališča, ki nas bodo za tri ure popeljali v svet lepote in razkošnega smeha. — Vstopnice . so v predprodaji v pisarni KZ od torka dalje.
Pri hiši je treba marsikaj, pa naj bo za kuho, drobna popravila in če so v družini otroci, tudi kaka igrača. Spomniš se navadno na te drobne stvari, kadar jih potrebuješ in če tega ni pri hiši, se v zadregi obračaš na soseda za uslugo. In če potrebuješ oddiha ali skromnega razvedrila, sežeš po kaki prijetni reviji ali lepi knjigi — če je seveda pri roki. In nekaj primernih knjig mora biti pri hiši, pa naj bo to zavoljo otrok, starih ljudi, pa tudi staršem prija kratek čas oddiha ob prijetnem branju. — Nek zametek domače knjižnice mora biti pri hiši.
Ker si vsak ne more omisliti bogate knjižnice, imamo Slovenci ugodno priložnost, da si za majhen denar vedno lahko privoščimo dobro branje za vsakogar v družini. Imamo Prešernovo družbo. Ta nam že nekaj let sem streže z lepim, pa dokaj cenenim branjem.
Opozoril bi rad, da v tem mesecu poteka čas za vpis v Prešernovo družbo, ki nas bo tudi letos nagradila z vrsto za-
Belokranjsko muzejsko društvo
V januarju je Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki podalo svoj letni obračun. Na občnem zbbru, ki se ga je bil udeležil tudi zastopnik Zgodovinskega društva Slovenije dr. France Škerl, je predsednik društva prof. Jože Dular prikazal ves razvoj društva od njegove ustanovitve v novembru 1949. Leta 1951 je društvo osnovalo Belokranjski muzej in je tudi potem, ko je leta 1956 muzej dobil svoj redni proračun in svojo upravo, vseskozi tesno sodelovalo z njim. Številne muzejske razstave, ki jih je v teh letih društvo organiziralo v Metliki, Črnomlju Gradacu in drugod, pa še vrsta predavan), proslav, muzejskih izletov, izdajanje Muzejske knjižnice itd. so priče njegovega dela. Društvo je leta 1951 odprlo Ganglovo spominsko sobo, l. 1957 pa je na hiši bratov Navratilov odkrilo spominsko ploščo. Sodelovalo je tudi pri odkritju raznih partizanskih plošč in spomenikov. Aa zen tega so člani društva sodelovali v raznih muzejskih ekipah, etnografskih, z Zvezo borcev in drugimi, ki so delale na ozemlju Bele krajine.
Tudi minulo leto je bilo društvo s svojim delom uspešno in je v oktobru s predavanji in z razstavo proslavilo desetletnico svojega obstoja. Za tekoče leto ima društvo vrsto načrtov, ki jih bo, če bo prejelo primerno denarno podporo, tudi uresničilo. Poleg organiziranja razstav, predavanj, obiskov sosednjih muzejev in raznih spomeniškovarstvenih del, namerava društvo izdati tudi lastne razglednice z muzejskimi motivi Bele krajine. S sodelovanjem Društva učiteljev in profesorjev novomeškega okraja bo na Vinici na novi šoli odkrilo spominski plošči Ivanu in Ljudevitu Tomšiču, v oktobru ob 25-letnici smrti kiparja Alojza Gan-gla pa spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Metliki.
Tako bo letos, kot kaže, društvo starim uspehom pridružilo nove. Verjetno bo držalo, kot je dejal dr. Škerl, da spada Belokranjsko muzejsko društvo med najdelavnejša društva te vrste v Sloveniji, čeprav se njegovo delo morda ne da vzporejati z delom podobnih centralnih' društev v Ljubljani, Mariboru in še kje. Tam je v društvih vrsta zgo-
dovinarjev in znanstvenikov, ki s svojim znanstvenim delom dajejo svojstven pečat društvenemu delovanju. Muzejsko društvo v Metliki takih ljudi v glavnem nima; bilo pa je ustanovitelj Belokranjskega muzeja, ki ga je široko populariziralo, mu pridobilo prijateljev in sodelavcev, da je ta ustanova res polno zaživela. Ta popularizacija muzejstva v Beli krajini pa naj bi bila tudi v prihodnje glavna skrb in naloga vseh članov Belokranjskega muzejskega društva.
Višja tehnična šola v Mariboru odprta
V soboto, 5. marca so v Mariboru svečano odprli višjo tehniško šolo. Ob otvoritvi je govoril med drugimi tudi predsednik IS LRS tov. Boris Kraigher, ki je poudaril velik pomen nove višje šole v Mariboru in dejal, da moramo vzporedno z razvojem znanosti in tehnike skrbeti tudi za kader, ki ga hitri razvoj našega gospodarstva potrebuje. Na sedanjih 3 oddelkih (elektrotehničnem, strojnem in tekstilnem) je vpisanih že skoraj 900 slušateljev,
nimivih knjig za vsakogar v družini. — Poleg praktičnega Koledarja, bo za odrasle izšla povest »Virineja« ruske pisateljice Lidije Seifuline, zbirka novel »Zgodbe s severa in juga« slovitega pisatelja Jacka Londona, za mladino bo prav napeto branje pustolovski roman s Karibskega morja »Ti-Kojo in njegov morski pes« francoskega pisatelja Richterja. Ker pozna film že vsak naš človek, bo za dobro razumevanje te umetnosti izšla knjiga Vitka Musekai »Film« z obilico slik filmskih igralcev ter prizorov iz najboljših filmov Naš znanec dr. Anton Polenec nam bo predstavil »Živalski svet« iz pragozda. Kdor je bral dosedanje izdaje, ve, da sePo-lenčeve knjige prebero v eni sapi. Lepo stanovanje je ideal vsake družine, zlasti mladih zakoncev. V tem pogledu tl bo praktični svetovalec knjiga »Naše stanovanje«. Teh osnovnih 7 knjig dobiš za skromnih 600 dinarjev.
Kdor pa hoče poceni in hitro zasnovati pestro domačo knjižnico bo v zbirki »Ljudska knjiga• iste družbe mogel dobiti deset kvalitetnih romanov za majhno ceno 2000 din. To so naj čepe jši romani, kar jih izhaja pri nas. Družine z otroki ne pozabite, da z dobro knjigo, ki jo imate vsak čas pri roki, lahko rešujete marsi-kak vzgojni in družinski problem.
Veliko izobrazbenega in prijetnega kratkega branja najdete tudi v mesečnem ljudskem magazinu Obzornik, ki ga s koristjo in veseljem lahko bere vsak v družini.
Vse izdaje knjig in mesečnik Obzornik imajo trajno vrednost ln jih ni zametavatl. Na-
ročite vsaj nekaj, če ne vseh zbirk, in veseli boste domače knjižnice, otroci pa vam bodo hvaležni za ta duhovni dar. Kdor ne pozna poverjenika v svojem kraju, naj piše naravnost na naslov:	Prešernova
družba v Ljubljani, Erjavčeva
cesta 14 a. Tja naj pošlje tudi denar. Vsak pa, ki bo plačeval 300 din na mesec, bo prejemal vse leto mesečno revijo Obzornik, skozi vse leto 10 romanov »Ljudske knjige«, ob koncu leta 5 knjig redne zbirke ter še 2 dodatni knjigi. Skupaj torej 29 knjig zanimivega, poučnega in zabavnega branja. — Splača se in ne bo vam žal.
KNJIŽNE NOVOSTI 0 NOB
#	Založba Mladinske knjige
Je izdala Matevža Haceta drugo knjigo »Komisarjevi zapiski« — S XIV. divizijo.
#• Pri mariborski založbi »Obzorja« bo V kratkem izšla knjiga Franta Komelj a: Narodnoosvobodilni boji v Slov eni j L V njej je zbrano dokumentarno gradivo in kronološki pregled od prvih spopadov partizanskih odredov do končnega obračuna 6. maja 1945.
#	Državna založba Slovenije Je izdala roman Mimi Malen-škove; Temna stran meseca. Pisateljica je iz dramatične bitke za Turjak 1. 1943 postavila dejanje v grad med belogardistične branilce.
#	V knjigi Hiša žalosti je Rodoljub Colakovlč opisal svoje spomine na leta robije, ki jih 1e preživel v kaznilnici v Lepoglavi. Izšla je pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani-
Seminar za zgodovinarje
Zavod za prosvetno pedagoško službo in ideološka komisija pri OK ZKS Novo mesto sta v začetku februarja priredila v Dijaškem domu v Šmihelu seminar za profesorje ln učitelje, ki poučujejo zgodovino na šolah v novomeškem okraju.
Direktor šole VPS v Ljubljani Jože Hainz je predaval o idejnem pomenu zydovin-skega pouka. Pozdravljena je bila njegova misel, naj šola ne vzgaja mladih zgodovinarjev, temveč državljane. Zagovarjal je zahtevo, naj se učenci osnovnih šol usposobijo za branje časopisov in presojanje političnih dogajanj.
Sodelavec inštituta za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem Franček Saje, novomeški rojak, je razložil zgodovino delavskega gibanja med obema vojnama. Udeleženci so začutili njegovo prizadevanje in stvarno osvetljevanje velikega zgodovinskega dogajanja. Posebno zavzet je bil pri slikanju lokalne zgodovine, pri prikazovanju kandij-ske republike, kmečkega upora proti oblasti kraljevine SHS po 1. svetovni vojni v Kandiji.
Tovariša Tone Ferenc ln Matija Žgajnar, prav tako so-
delavca omenjenega Instituta, sta očrtala razvoj NOB v Sloveniji. Mlada znanstvenika sta pritegnila poslušalstvo z izborom najznačilnejših momentov iz naäö borbe in z živahnim-podajanjem snovi.
Po predavanjih so se pedagogi pogovarjali o učnem načrtu za zgodovino v reformirani šoli. Obvladovanje obsežne snovi v 5. razredu osnovne šole je rešeno s povezavo zgodovine in zemljepisa v predmetu spoznavanje družbe. V 6. razredu, v katerem se bo začelo poučevati po novem učnem načrtu v naslednjem šolskem letu, bo nastopil problem, kako obvladati zgodovino od antike do francoske revolucije. To se bo dalo doseči le s »krčitvijo .idejno nepomembnih poglavij in z novimi metodičnimi prijemi. Zgodovi-
v ampak posa-kulturne panoge, reli-
narji ne bodo več obravnavali politične zgodovine posameznih antičnih in južnoslovanskih fevdalnih držav, mezne
gijo, arhitekturo, književnost itd. Težko bo prelomiti z ustaljenim načinom, toda le po novem načinu se bodo izognili zapletenosti političnega življenja in nepotrebnemu kopičenju zgodovine dinastičnih borb. Toda nudili bodo učencem zanimivo snov, v kateri se pristno odražajo ekonomsko družbeni odnosi.
Vsa predavanja in razgovori so bili posneti na magnetofon. Posnetki bodo služili za izdelavo skript iz novejše slovenske zgodovine. Seminar je tako v celoti uspel. Profesorji in učitelji si tudi v bodoče želijo takšnega skupnega izpopolnjevanja.	F. Žagar
Premalo knjig za doraščajočo mladino
V nedeljo popoldne je v sev-1 niški občinski knjižnici kar precejšen naval. Zal prenehate ri mlad fant odide iz knjižnice praznih rok. Kaže, da je Izbor del za doraščajočo mladino premajhen, toda kaj, ko so premajhna tudi sredstva za ta namen. V nedeljo sem srečal skupino 5 fantov ki so se sme-
Tudi v šolstvu z velikimi težavami ln za ceno izredno varno, za kar je bila Dolenjska prikrajšana že za časa V kaplanlje, farovže, gasilske domove In druge zasebne razredi In »šole« dobivajo tam, kjer taka stiska le vedno traja, počasi le svoja prava domovanja. — Na sliki: stara loia v Zameškem, ki kaže vso pretresljivo zaostalost nekaterih naših predelov. Zraven nje: novi prostori zametke Iole, ki jo dograjujejo
visokih materialnih sredstev dobite-vseh prejšnjih protiljudsklh režimov, neprimerne prostore stisnjeni šolski
iali, češ da so jim ponudili Rdečo kapico, Sneguljčico 1« podobne knjige. Malo so sicer lagali, toda vseeno je okusu ta« kih bralcev najteže ustreči. Kako bi k-' uspela nabiralna akcija za prostovoljno oddajo knjig občinski knjižnici?
Smrt znamenitega Jugoslovanskega znanstvenika
Prejšnji teden so v Beogradu pokopali predsednika Srbske akademije znanosti dr. Aleksandra Beliča. Bil je mednarodno priznan znanstvenik in eden naših najuglednejših javnih in družbenih delavcev, ki so ga odlikovala mnoga naša najvišja in tuja odlikovanja.
Nenehno naprej
Pretekli teden so v Zagrebu odprli šest novih laboratorijev za proučevanje jedrske fizike in elektronike na naravoslov-ni-matematični fakultete. Prt izdelavi laboratorijskih aparatov je med drugimi domačimi podjetji sodelovala tudi kranjska ISKRA.
ŽENA IN 00M » SODOBNO GOSPODINJSTVO * ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
BOLNIK V HIŠI
Krivulja obolenj se v rimskih mesecih strmo povzpne. Kako tudi ne: mrzlo, muhasto in mokro vreme s svojim epidemijami in prehladi morda prizadene tudi našo družino. Ce se je to zgodilo prvič, smo zgubili glavo in ne vemo kaj storiti. Morda smo tekli na vrat na nos k zdravniku — ali pa prav na to pozabili. Vendar moramo prav zdaj, ko je obležal član družine, ohraniti mirno krt in ravnati preudarno.
Uredimo bolniku udobno, čisto ležišče v prostoru, ki je najbolj oddaljen od hrupa in ropota. Ce bolnik želi, zatemnimo sobo, če je le mogoče, jo tudi ogrevajmo. Ne silimo ga k jedi. Ce jo odklanja, vedimo, da je organizem ne prenese in bi mu — na silo použi-ta — lahko le škodila. Morda si poželi zdaj to zdaj ono. Čeprav bomo težko ustregle njegovi muhavosti, mu poskušajmo priskrbeti kar bi rad. Ne zamerimo mu, če do takrat, ko smo jed pripravili, le-te ne mara več. Med čakanjem se mu je morda stanje poslabšalo in jed zagabila-Zato 96 ne pustimo dolgo čakati. Za nas, ki imamo polne roke dela, je četrt ure mnogo krajše kot zanj, ki čaka na postrežbo. Ne nosimo mu vročih čajev ali drugih pijač — odvratne so mu, težko čaka, da se shladijo, nepokrelen kot je, bi se zlahka oparil in polil. posteljnino.
Ne utrujajmo bolnika z gostobesednim govorjenjem, pomilovanjem in tarnanjem. V naši ljubeči postrežbi in spodbudnih besedah bo čutil mnogo več tolažbe kot v jokavem pomilovanju.
»Pa je le fejst moj ata-« se je pohvalil bolni fant sošolcu. »Le glej, da kmalu vstaneš, da me spet matiraš — mi je danes rekel. Najbrž tudi on misli, da bom kmalu zdrav,« je poln zaupanja ponovil, kar je rekel oče. In upravičeno je lahko bil vesel teh bodrilnih besed.
Manjši otroci so med boleznijo zelo neradi sami. Četudi težko, si bo skrbna mati ne-
kako uredila delo, da prebije čim več časa v otrokovi bližini. Res bo postavljen načrt dela na glavo, a koristila bo otroku, ki bo tako miroval v posteljici in se hitreje pozdravil. Ce v takih dneh prebira otroku knjige, plete ali šiva, tudi ta čas ne bo izgubljen, zamujeno pa bo nadoknadila v dneh. ko se bolniček svoje bolezni že ne bo več spominjal.
Skoraj neizogibno je, da se otroci med boleznijo razvadijo. Neodpustno pa je, če postanejo mali tirani. Ustrežimo jim torej le v tistih željah, ki koristijo njegovemu ozdravljenju in niso v škodo njegovemu zdravju in — zanačju.
Bolnikom — tako odraslim
le to-utru-
kot malim — dovolimo liko obiskov, da ga ne dijo. Povišana temperatura, glavobol, slabo počutje so neredke posledice obiskov, ki niso bolnikom prizanašali z vznemirljivimi vestmi, utrujajočim izpraševanjem in pomilovalnimi izjavami o tem, kakos slab je videti.
Ravnajmo z bolnikom po nasvetu zdravnika. Se pravi, skrbimo za redno jemanje zdravil, za dieto, ponovne preglede, ne dovolimo mu vstati, preden tega ne odredi zdravnik ipd. Tako njemu kot sebi borno e tem le koristili: hitreje bo ozdravel, nam pa bo odvzeta skrb in delo zanj, ki je bil v bolezni v vsem odvisen od nas.	z. g.
Tudi v Trebnjem smo proslavili 8. marec
Tudi v Trebnjem so dostojno proslavili dan žena. 6. marca je bila akademija, katere so se udeležile trebanjske žene In člani Socialistične zveze. Navzoča je bila tudi ljudska poslanka Inž. Vilma Pirkovič, ki je v svojem govoru nakazala vrsto smernic za na-
Izobroževonje ženo
V Dolenjskih Toplicah so zaključili tečaj, ki ga je organiziral Rdeči križ za zdravstveno prosvetljevanje žena. Tečaj je vodila upokojena bolniška sestra Komplotova, ki je v 70 urah predelala z 20 tečajnicami vso predpisano tvarino.
Okoli 40 žena In deklet obiskuje gospodinjski tečaj, ki deluje vsak dan v štirih Izmenah.
daljnje delo v Društvu žena. Spored so izvajali šolski otroci iz Dol. Nemške vasi in Trebnjega ob spremljavi domačega kvinteta. Lepa prireditev bo našim ženam spodbuda za nadaljnje uspešno udejstvovanje v javnem življenju.
Proslavo dneva žena v Dol. Toplicah
V nedeljo 6. marca je Socialistična zveza priredila v počastitev 50-letnice praznika dneva žena slavnostno akademijo v veliki dvorani prosvetnega društva. Spored so Izvajali učenci osemletke, o pomenu praznika pa je govorila tovarišica Žagarjeva. Tudi v sosednji vasi Podturn so vaščani priredili slavnostno akademijo in pogostitev žena.
ŠE 0 OBČNEM ZBORU OKRAJNE ZVEZE TELESN0VZG0JNIH DRUŠTEV PARTIZAN
Letošnji ziel bo velika politična manifestacija
•	Poročali amo l o občnem zboru okrajne tveze Partizan Neve
•	Mesto, ki Je bil pred kratkim v Dolenjskih Toplicah. Takratno
•	poročilo dopolnjujemo t nekaterimi zanimivimi ugotovitvami V v razpravi ter s pomembnim govorom predsednika zletnega
•	odbora VII. zleta »Bratstva in enotnosti« tov. Nika Belopavlo-
•	vlča o pripravah za zlet, o pomembnosti te politične ln te-
•	lesnokulf rne manifestacije in o nalogah, ki čakajo partizan-® ska društva v obdobju priprav za zlet.
PREPROSTO,
PA UČINKOVITO
Potem ko Je predsednik OLO tov. N. BoLap-arvJiovlč pozdravil vse delegate v Imenu okrajnega ljudskega odbora. Je poudarili, da ni njegov namen nazpnavlj ati o poročilu o delu okrejne zveze, ampak da M se rad omejil le na vn. zlet »Bratstva ln enotnosti«, ki nas leto« čaka. Najprej Je poudaril velik političen pomen tega zleta:
Na prvem mestu Je treba poudariti, da letošnji VII. zlet, ki bo junija v Novem mesto, ni samo telesno vzgojna manifestacija, ni samo prireditev Partizana in športnih organizacij, ampak zelo pomembna politična manifestacija — manifestacija bratstva In enotnosti naših narodov, skovanega v času NOB. Političen pomen zlet* Je predvsem v tem, ker bo tu sodelovala mladina Iz najbolj znanih predelov v NOB, kjer so se ljudje pokazali kot čvrsti borci, pokazati so enotnost ln tako izbojevali to, kar danes imamo. Zato tudi! sedaj ne sme bili razlikovanja v narodnosti, kot ga ni bilo med našo borbo. Zamisel tega zleta se Je rodila prav v Liki. kjer so med NOB ustaši poklali največ srbskih prebivalcev. V odgovor na ta dejanja ki so skušala zanetiti razdor med prebivalstvom, je liška mladina sklenila prirejati Zlete »Bratstva In enotnosti«.
• SPOMIN NA BRATSKO SODELOVANJE V NOB
Nato Je tovariš Belopavlovič omenil, da je mladima našega okraja Imela pred tremi leti. ko smo se rrvifcmat udielteM'Ä zdietia »Bratstva tn enotnosti« v Bthaču, lepo priložnost videti. koliko so žrtvovali med NOB posamezni predeli Korduma, Like, ln Bosenske Krajine. Ob poti v Bthač so leihko videli trajne spomenike Junaštva tamkajšnjega prebivalstva. Videli so lahko posledice netenja
£ Danes b0 v Črnomlju razširjena seja občinskega komiteja ZKS. na kateri se bodo pogovorili o letošnjem družbenem planu črnomaljske občine In o volitvah v osnovne organizacije ZKS.
4B V soboto popoldan je bila eeja sekretariata okrajnega komiteja LMS Novo mesto. Obravnavali so občinske konference LMS ln priprave na letošnje mladinske delovne brigade. Iz našega okraja bo odšla 1. aprila na gradnjo avtomobilske češite brigada »Janko Brdarič«.
0V Vidmu-Krškem pred sedmimi meseci ustanovljena' Delavska univerza zelo lepo dela. V tem času je bilo že 97 predavani iz različnih področij. Predavanja je obiskalo že okoli devet tisoč poslušalcev. Razen tega delujejo še večerna politična šola s 45 slušatelji, teč&ji za tuje jezike, večerna osemletka, večerna srednje tehnična šola itd. Lepe načrte pripravlja tudi za v prihodnje.
0) Občinski komite LMS v Žužemberku je sklenil letos organizirati seminar za vodstva vseh aktivov. Razen tega nameravajo ustanoviti še posebno delovno brigado študentov, ki bo pomagala pri domači gradnji vodovoda in ureditvi kopališča.
S V občini V id cm-Krško je
zelo živahno tudi delo pionirskih organizacij. Z razširitvijo števila šolskih zadrug bo delo v pionirskih organizacijah še plodnejše. Za ekmovanje mladih zadružnikov ln pionirjev se le h te občine prijavilo kar pionirskih odredov, ki eo pripravili zelo lepe tekmovalne programe. Tamkajšnji pionirji aktivno delajo tudi v raznih društvih kot Partizan, plavalni klub »Celuloza«, kulurno-pro-•vetna d.-uštva ln drugje-
fll V torek je bilo v dvorani Okrajnega zavoda ta socialno zavarovanje v Novem mestu VII. redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda. Med drugim go obravnavali delo samoupravnih organov v socialnem zavarovanju ln zaključni račun Okrajnega zavoda za minulo leto. Več bomo poročali o tem g prihodnji številki našega ted-
»K0NU S«
USNJARSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE
USNJARNA, JERMENARNA, MKERIJA, OBRAT UMETNEGA USNJA - K0NITA, OBRAT 0PETNIC
NUDIMO:
podplatno garnituro komerc, special In ago, goveje bokse plastik ln prešane,
Juneče bokse plastik in presane, konjske bokse plastik, telečje bokse piai
bokse plastik ln klasične,
podloga vegetabil ln krom, goveji cepljenec krom,
goveje tehnično usnje za zaščitna sredstva, mexlko okraj ino,
nekrišplano kravtno, mastno kravino naravno, črno ln rdečo,
semikrom črn, dulboks, kačje usnje,
goveji huntlng v raznih pastelnih barvah,
pogonsko Jerménje vegetabil, krom, ultramit; okroglo Jermenje, mlkalne valje, šivalno Jermenje, udarne pete ln razne druge usnjene utenzlllje za tekstilno Industrijo, vse vrste tesnil - usnjenih; plkerjl transparent, krom In vegetabil, transparent koluti ln razne vrste utenzlllj lz transparenta za tekstilno ln ostalo Industrijo;
umetno usnje »KONIT« v debelini od 1,5—5 mm za no-tranjke, opetnlce ln podplate za hišne čevlje, pluto v debelinah od 2-12 mm;
opetnlce za čevljarsko Industrijo: moške, ženske za 2 cm, 4 cm ln 6 cm pete, otroške opetnlce, opetnlce za California obutev ln vse vrste drugih opetnlc, okvirce-kedre za pete.
Oglejte «I naše Izdelke In zahtevajte ponudbe!
V L J A R J I :
Pri vaših stremljenjih za zadovoljitvijo potrošnikov Vam bo pomagala firma »Konus« z modnimi boksi in kvalitetnim podplatnim usnjem, umetnim usnjem in opetnlcami!
PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE
»KONUS«, Beograd, Kneza Mihajlova 47, tel. 20-630, 20-296
»KONUS«, Ljubljana, Gosposvetska c. 2, tel. 23-337 »KONUS«, Zagreb, Boglšičeva 22-III, tel. 52-282 »KONUS«, Novi Sad, Ul. Narod, heroja 10, tel. 29-78 »KONUS«, Ptuj, Miklošičeva cesta 1, tel, 173
C E
Dober podmladkar — dober šofer
Podmladikarjl Avto moto društva so začeli po nekaterih krajih zelo resno delati, sicer pa bo vse, česar se bodo naučlM, koristilo predvsem njim saj se uče, kaiko se morajo obnašati pešci, kolesarji, vozniki, mopedisti in vozniki ostalih motornih vozil, aa ne pride do nesreč.
Sevnliäkl podmiadkarjt so sprejeli tak program: spoznali bodo vse prometne predpise, sodelovali s krožki na šolah ln Imeli tam tudi predavanja, izdelovali bodo prometne znake W> še druge prometne makete, svoje znanje o
Bogat načrt novomeškega AMD
Na prvi ee$i novega upravnega odbora Avto moto društva Novo mesto, ki je bila 15-februarja, so sprejeli program dela. V tem letu bodo predvidoma uredili vadiliščc (poligon), načrt zanj imajo že Izdelan; opremili bodo kabinet, nakupili več šolskih pripomočkov, zgradili garažo za 1® avtomobilov 1n poslovne prostore. Letos bodo nastavili tudi stalne inštruktorje in organizirali šolanje, ki bo za nekatere celo obvezno.
Z Izvrševanjem programa bo precej dela. Odboru bo pri tem v pomoč več komisij. Ikl so dih Imenovali na prvi seji. Te so: šolska, gospodarska, komisija za Izgradnjo centra In VadlU-šča, športna in propagandna komisijo ter še šolski center in sekretariat.
Za predsednika AMD so Izvolili ljudskega poslanca Jurija Levičnlka, direktorja IMV Novo mesto.
prometu bedo na križiščih praktično preizkusili, s praktičnimi vajami bodo ugotovili obremenjenost cest, organizirali Izlete, povečali članstvo za 100 •/», organizirali občinsko šolsko tekmovanje o znanju lz prometa, organizirali
avtomobilčki,
tekmovanje s skiroji, kolesi in tobtlčl .
inskega
spoznali bodo delovanje bencinskega motor J a in drugo.
Podmladikarjl po tem programu že dobro delajo. Predelali so teoretično in praktično že precej snovi o prometnih predpisih, predavanja In debatne sestanke imajo dvakrat na teden, berejo avto moto revije itd.
Brežiški podmladkarjl so organizirali lani prometno razstavo, v tednu promela, so dobili pionirji — prometniki 10 uniform ln se Izučili za kontrolo prometa. V štirih dneh so kaznovali več kršiteljev cestno prometnih predpisov v znesku 13.000 diin in to samo podnevi. Odrasli so dali na delo pl-
narodnoetnega naadora s strani okupatorjev in predvsem njegovih, pomagačev. Težko Je bdlo verjeti, da leži v tej ali oni grobnici po 500 in več mladincev m mož, ki so bik žrtve ustašklh pokolov. Tovariš Belopavlovič Je nato naglasil, da Je bilo tudi na področju Bede krajine in sosednjim predelov Hrvatske živahno sodelovanje slovenskih m hirvatskih partizanskih enot. Obudili Je spomin na našo 18. divizijo, ki Je pomagala obračunati z ustaši v Gorskem kotairu, na skupno akcijo slovenskih in hrvatsklh partizanov pri Adlešačlh, Suharju itd. V našito boilmicato so večkrat zdravili tudi pripadnike hrvatskih partizanskih enot. Vse to sodelovanje v času NOB Je nujno moralo dobiti odmev ln spomin tudi v povojnem času. Vsi pomembni (dogodki, vzajemna pomoč ln sodelovanje — to ne sme utoniti v pozabo. Treba Jih Je vedno znova oživljati med našo mladino in najlepša priložnost za to so ravno zleti »Bratstva ln enotnosti« — prijateljska srečanja hrvatske, bosenske in slovenske mladine.
• PRILOŽNOST ZA UCVRSriTEV NAŠIH DRUŠTEV
Nato Je predsednik Zletnega odbor» še naglasil, ua Je pomembno tudi to, da se z zletom utrdu naša orgiamzuo.ja - društva Van .punii im ostala društva. Te so skoraj
povsod še organizacijsko šibka in
naša največja napaka bu bila, če ne bi izkoristili tega zleta zä učvrstitev ln razširitev teilesno-kultuinnuh organizacij. Predlagal Je, naj bi razpisali tekmovanje med društvi, katero bo najbolje Izvedlo priprave za zlet, kje bodo usposobili največ vodnikov in pritegnili največ novih članov. O tem bo razpravljal tudi zletnl odibor na eni prvih sej. Posebej pa bo trebe nagraditi najbolj pri. zadevne vodnike in funkcionarje in Hm dati primemo priznanje za vloženi trud. Zlet bo pomemben tudi zlito, ker bo aktiviral celotno področje okraja, ne samo večje kraje, saj bodo na zletu v celoti nastopile naše šole, razen te. ga pa ne bodo ziletne prireditve koncentrirane samo v Novem mestu, ampak bodo nekatere izvedene tudi v drugih krajih — v Črnomlju nogomet in rokomet, v Krškem plavanje m waterpodo ter na Otočcu ribiško tekmovanje in folklorni festival. Nato je tov. Belopavlovič govoril o stroških zleta in dejal:
— Napraviti Je trelba tak plan tekmo vanj in nas to po1".’, da nas bo čim mamj stalo da bomo sredstva čim bolj racionalno potrošili. Za zlet bodo vložena precejšnja sredstva, ki pa morajo batj vložena taiko, da bodo imela trajno vred-
nost.
Let. . H. „ r________
ca v delu naših telesnövzgojrüh organizacij. lahko bo močna vspodlbuda za uspešnejše delo naših društev. Tudi ta moment Je
stadionu in na Loku Veliko težav bo s prenočišči in tud« s prehrano, saj se obeta nad 12.000 udeležencev v zadnjih zletnih dnevih. Na posameznih področjih že delujejo različne komisije, k« bodo skičbele, da se zlet čimbolde pripravil. Vse to pa bo premalo, če se v društvih na zdet ne bodo prtpnavljaili z vso resnostjo. Vsi skupaj se moramo čutiti odgovorne za uspešno izvedbo zleta, tako naša društva kot oblastni organi ter politične in družbene organizacije.
V razpravi Je sodeloval tudi tajnik Partizana Slovenije tov Tomaž Savnik. Poudaril 1e, da j« za nami uspešno leto, uspešno tudi zaredi vidnih uspehov na zveznem zletu v Beogradu. Tj uspehi niso majhni, zato tudi ni na mestu pesimizem v zvezi s pripravami na zlet »Bratstva in enotnosti«, ki so ga Izrazili posamezni delegati. Poudaril pa je, da Je treba vso skrb posvetiti izvajanju cenovnega programa Partizana Jugoslavije v naših društvih, kljub temu, da sa bo delo društev usmerilo v priprave za zlet. Z izvajanjem osnovnega programa se bo članstvo prav tlako ipl.'ipt ti vibrilo na zlet. Tov. Savnik Je načel tudi zelo aktualno vprašanje nagrajevanja dela in prizadevanj vodnikov. inštruktorjev til trenerjev v partizanskih društvih. V športnih organizacijah gredo že v drugo skrajnost saj tem trenerji skoraj ne poznajo amaterizma. V Partizanu zato marsikdo Izgubi voljo do dela, ker Je delo več ali manj enako tako v športni kot v partizanski organizaciji, v nagrajevanju pa Je veliko razlikovanje. Tu nihče ne zahteva, dia se uvede plačevanje prednjafcov. toda trebe Jim Je dati priznanje, da bodo spoznali, da družba pravilno ocenjuje njihovo delo Takega priznanja v nekaterih krajih pred-njakl ln vodniki še niso deležni.
Tudi delegati iz društev so povedal) več zanimivih ugotovitev. Tako se Sevničanl pritožujejo, da ne dobijo skoraj nobene pomoči od političnih, družbenih in oblastnih forumov. Nekdo v Sevnici Je celo Izrazil, da Je telesna vzgoja »luksuz«. Taka mnenje so že zelo redka, vendar jih sem pa tja če slišimo, izvirajo pa iz nepoučenosti tn odmaknjenosti od življenja. Ravno ziel Po lepa priložnost, da se vodstva partizanskih društev tesno povežejo s političnimi ln z oblastnimi čimuteijd. tn da dobijo vso potrebno pomoč.
Tudi na račun kampanjskega dela Je bilo veliko upravičenih pripomb. Društva se resnele pripravljajo za tekmovanja !n nastope šele Uk pred prireditvami, zato Je Jasno, da se ne morejo pripraviti tako temeljito, kot bi »e laihko. Tak način dela nima nobene koristi Tudi na pes trosi in vsestranosi pri vadbi bo treba bolj paziti ker enoličnost odboja in krha naše vrste.
Poseben del razprave Je bil posvečen problemu kadrov. Ok/ama zveza tečajev ni organizirala, ker Jih Je zelo veliko pripravila republiška zveza Partizan. Zal Je bila udeležba iz naših društev Precej pičla. Cuti se potreba po srednji Soli za telesno vzgojo, ~
netoaJ neutemeljenih kri- zelo važen in če bomo vse to zna. tičnlh pripomb. Precej pionirjev U Izkoristiti, potem nam ne bo položilo izpite za značko AMZJ žal vloženega denarja. Tudi v
1* ■
III. stopnje, sodelovali so tudi kot reditelji na avto moto diirkah.
Na naših cestah se ponesreči precej več odraslih kot otrok. Zakaj? Zato, ker Imajo naši pionirji že v šoli prometni pouk ln vedo o prometnih predpisih ln prometni varnosti več kot odrasli.
ressa?
ustanovitev take šole tudi v Novem mestu.
Toliko o zelo živahni In plodoviti razippavt na občnem zboru ritraine zveze Partizan v Dol eniških Toplicah, prihndnllč pa še o bogatem orogramu dela in koledarju tekmovanj.
__________	Fr. Mikec
■	RAZISKOVALNA DELA na
območj u Moslo vare organizira Rudnik rjavega premoga v Banja Luki. Na tem terenu so bogate zaloge rjavega premoga, ki ima kurilno vrednost 5.000 kalorij. Predvidevajo, da Je tu zalog nad 100 milijonov ton. Z raziskovalnimi deli so začeli še zato, ker so sedanje zaloge skorgj izčrpane.
■	3000 TON PREDIVA LETNO bo proizvajala nova predilnica, ki Jo bodo zgradili pri Mostaru konec leta. S poskusno proizvodnjo bo začela Se letos, z redno pa v začetku prihodnjega leta.
okviru občin bo treba poskrbeti, da se dir uši vam pravočasno zagotovijo sredstva za priprave in za udeležbo na zletu. Ze sedaj moramo »ohraniti vse, do ne bo društva v okraju, ki se zaradi finančnih težav ne bi moglo udeležiti letošnjega zle to.
# PRIPRAVE TEČEJO V REDU
Nato Je tov. Belopavlovič govoril «e o poteku priprav. Poudaril Je, da se letos pričakuje od našega okraja, kot prireditelja zleta, vlsokovredno Izvedbo programa, zato se moramo potruditi, da udeležencev ne razočaramo Poskrbeti moramo, da bo mladina lz sosednjih republik res tovariško sprejeta, tako, kot so bili sprejem u|deležencl iz našega okraj» v Bihaču ln Sisku Vse P,Pi?Jav<v so fo v teku. Gradimo zletnl stadion. slačilnice, sanitarije In ostale pomožne oblekte i»a
Prvega marca letos smo dobili prvo neposredno avtobusno zvezo Novo mesto—Maribor. Odprlo jo je podjetje »Gorjanci« iz Novega mesta. Proga poteka ob Krki, Savi, Savinji In se ustavi ob Dravi. Dolga je 163 km ln Ima 35 postaj.
ODHOD
Točno ob 5.30 je odpeljal izpred kavarne Metropol avtobus FAP S-16568 na prvo vožnjo po novi progi Novo mesto—Maribor. Nekaj minut kasneje je Šofer Stefan Galič v Mačkovcu pri ovinku, kjer Je odcep na avto cesto, nenadoma zavrl. Zakaj? Na začetku križišča Je stal povprek ceste motor. Ko je motorist opazil proti njemu drveči avtobus, je obstal kot kura, ki čaka petelina. Vendar do nesreče ni prišlo, ker se Je avtobus ustavil pol metra pred motoristom.
PRVA VPRAŠANJA
Ker so mi naši kmetje kljub vsemu najbolj simpatični, sem se najprej približal njima:
— Očka in mamca, kam pa kam?
— Domu.
— Od kod pa sta?
r- Od Krškega.
- Kje sta bila?
— Pri šplcllistu.
Na vrsto sta prišla šele pozno popoldne; ne vem kje sta prespala in zdaj se vračata. Z novo progo sta zadovoljna, ker bosta hitreje doma, kot bi bila sicer.
V Krenovem smo imeli prvo postajo. Nobenega novega potnika. V avtobusu nas je bilo razen šoferja in sprevodnika še 7: 4 moški in 3 ženske. Proga je nova ln se je ljudje še niso privadili. Ogovoril sem nekatere.
»BIL SEM PRESENEČEN«
— Mislil sem sesti na avtobus za Brežice, v Kostanjevici pa prestopiti za Krško. Ko sem zagledal ta avtobus sem bil zelo presenečen, hkrati
Od Krke do Drave
Z novim avtobusom GORJANCEV S-16569 do Maribora in nazaj — Ljudje o n ovi avtobusni progi
pa vesel, ker mi ne bo treba čakati in presedati.
Na poti je bil službeno, vendar ne potuje večkrat.
PRVIČ V MARIBOR
— Jaz potujem danes prvič v Maribor, — je priznala potnica srednjih let, delavka ali kmetica.
— Pa boste potem večkrat potovali s tem avtobusom?
— Tega še ne vem. To bom zvedela še danes.
Več iz nje nisem mogel spraviti.
NOVI POTNIKI
Prvo novo potnico smo dobili v Rimšu, a je izstopila že v Vidmu-Krškem. Tu so se poslovili še trije potniki. Med desetminutnim postankom smo pričakali Kostanjevlčana. Vstopilo je nekaj novih potnikov.
Oni, ki je doma iz Vidtna-Krške-ga, vozi pa se v Sevnico, meni:
— Z novo progo sem za dve url na dobičku, ker odpelje vlak dve uri prej. Skoda, da nimajo tudi avtobusi mesečnih kart. Zaradi tega se bom še vedno vozil največ z vlakom, z avtobusom pa le v izjemnih primerih.
Njegov znanec je bil zelo navdušen nad novo progo:
— Prišla mi bo zelo prav. Zdaj se peljem vpisat na Višjo t nično šole v Maribor. Internata ne bomo imeli, stanovanja verjetno tudi ne bom dobil, zato se bom prisiljen voziti na
predavanja. Stroške bo plačalo podjetje.
Tretji in četrti sta bila zakonca. Peljala sta se v Maribor, kjer ima žena domače. Nad progo sta navdušena, okoristila pa se bosta z njo približno vsaka dva meseca.
Potem je bil tu še nabavljač, ki Je šel v Maribor nakupovat rezervne dele za avtomobile TAM. Ta bo progo največkrat uporabljal.
Od Sevnice do Maribora Je vstopilo in izstopilo še nekaj ljudi. Razumljivo, nova proga, marsikdo je še ne pozna. Radeče, Zidani most, Rimske Toplice, Celje... Savinjska metropola, Celje belo in veselo! Radovedno ogledujemo v kratkem postanku središče prostranega celjskega okraja, polno novih gradenj in modernih objektov.
Spet hitimo naprej. Slovenska Bistrica in še nekaj krajev... in čez most — šofer je zavrl, ugasnil motor, sprevodnik Zdravko Ostronlč je odprl vrata in ob 9.50 smo izstopili v Mariboru. Okrog nas je zašume'0 bučno življenje tega industrijsko najrazvitejšega mesta v državi. Maribor, prestolnica štajerske dežele, mesto dveh novih visokih šol — ekonomske In tehnične — številnih tovarn, Drave z elektrarnami, vzpenjače na Pohorju, z živahnim gospodarskim utripom, tako značilnim i.a zeleno pokrajino našega skrajnega severovzhoda. Cas nam ne dopušča, da bi o tem tu povedal kaj več. Poudariti je treba: prva neposredna
zveza Dolenjske s Celjem (tega lahko dosežemo zdaj tudi z drugo novo progo GORJANCEV: Novo mesto-Mokronog—Sevnica—Celje) in z Mariborom je za novomeški okraj odlična pridobitev, za katero smo Av-toprometu in tuzemski špediciji GORJANCI zares lahko hvaležni!
POVRATEK
Ko smo se čez štiri ure in 10 minut vračali proti Novemu mestu, nas Je bilo 15, od tega le trije stari znanci: nabavljač, študent in jaz. Nabavljač jc povedal, .da je posel dobro opravil. Student sc je vpisal ln se zadovoljen vračal domov. Bil je vesel še zaradi tega, ker je naredil sprejemni izpit, ki je bil zelo strog. Dva njegova prijatelja sta padla, a tudi od ostalih jih polovico ni naredilo izpita.
ZA REALISTE...
Sedel sem k Mariborčanu, ki je zaposlen v Novem mestu. Takole je povedal:
— Nova avtobusna zveza Je cenejša tn hitrejša kot prejšnje. Danes sem na primer plačal za pot od Maribora do Novega mesta le 650 din, prej pa 980, ker sem se moral vozili preko Ljubljane. Ta zveza je bila tudi počasnejša, saj sem se vozil eno uro dalj, razen tega pa sem moral še v Ljubljani čakati po najmanj eno uro na zvezo.
Pripomnil bi še to, da bi bilo dobro vpeljati tudi obratno vožnjo, sc pravi, da bi prišel avtobus popoldne ali zvečer v Maribor In zjutraj ali dopoldne v Novo mesto. To progo bi verjetno izkoriščalo še več ‘.Judi. ker je precej Štajercev v službi v Novem mestu ali v novomeškem okraju.
Hitra, prijetna, poceni in lepa |e nova proga... Za naš okraj in promet resnično pomembha pridobitev!
JOŽE PRIMC
it m sah m ü
SITAR, ŠKERLJ ALI RADOVANOVIČ?
Samo, še dva noia nas ločita od zaključka letošnjega posamičnega prvenstva Novega mesta v šahu. V vodstvu )e še vedno Sitar, toda Škerl] tn Radovanovič mu vztrajno sledita in ga ogrožata Zelo ranimo v |e letos tooj ra mest» v sredini tabele. Fink Pen. ko. picek Kranjc m Bartoli imajo skoraj enake možnosti za plasmati od četrtega do n. mesta V repu tabele Je položaj več " »ll manj Jasen Kita k ln Avsec sta na najboljšem, težje pa bo Ilcu. Klevišarju In posebno VanovJču ki Jim manjka še po pol točke ali
ÄnkVÄ ^ ne IZRublJo
Mednji:' "° U‘ k»,u »-
SITAR
ŠKERLJ
9 točk (1 odložena),
RADOVAnUV0«1 /n2 ppr,3iepnre-'
XSÄ*m,'Jßn£ «V po'- P*nk° 6
t In Lro ?	1	P“'1 W. Kranjc
L,1“ P®1 ‘očke, Bartoli 5 točk (1), £ nn, M. A.v*et 4 točke. Jenko 3 m pol (l). ut 3 točke. Klevišar 2 in pol (j), vanovlč i In pol
TOVARNA UMETNIH BRUSOV
MARIBOR, Tržaška c. 60.
tel. 20-58 proizvaja : umetne bruse z zaščitnim znakom »Swaty« znamke
Dia-
mične,
Rapid. Alumin i;
mond, na bazi ker ____,
bakelitne, šelakove In ma-gnezltne vezi. Umetni brusi 90 orodje, katerega ekonomičnost je odvisna od pravilne izbire.
■	NOV BOMBAŽNI KOMBINAT
bodo začeli še letos graditi v Ob-rovcu. Za začetna dela Je že odobrenih 260 milijonov dinarjev ln sicer predvsem lz republiškega sklada LR Hrvatske.
16 TOVARNO SPIRITA GRADE v vasi Draksenlč v okraju Prije-dor. Skupna investicija bo stala okoli 57 milijonov dinarjev. Predvidoma bo letna proizvodnja »80.0011 hi surovega špirita, ki ga bodo izdelovali lz pokvarjene koruze.
■	PRVA PREDILNICA AZBESTA V NASI ORZAVI Je začela pred kratkim z redno proizvodnjo. Dela v sklopu tovarne fllca In azbestnih proizvodov Iz Prokuplja. Za gradalo predilnice, ki bo proizvajala letno okoli .mo ton azbestnega prediva, In nabavo opreme so porabili 150 milijonov dinarjev.
■	NAD 1300 TON AZBESTNEGA VLAKNA ali 70 "/• več kot lani bodo proizvedli letos v rudniku -Bosna a/best- v Petrovi vasi pri Tuzli. Ta rudnik Je eden največ-llh te vrste v državi.
Štev. io (520)
DOLENJSKI LIST
Stran T
16. marec - praznik Mirne peči
16 JIH JE ODŠLO
Tako vam bo odgovoril v smp naredili za več kot enkrat Mirni peči vsakdo, ki ga bo- toliko, kot smo plačali. Tu ste vprašali, zakaj 16. marec smo prihranili torej več kot
je delali le za polovično ceno, pravilo vaških poti. Zadnje "	’ čase se močno zanimamo za
šolsko vprašanje. Sedanje šol-
sko poslopje je premajhno.
je bil določen že pred vojno. SZDL.
pa bo tudi to narejeno. Število članov pa smo po občnem zboru povečali od 500 na 700 in še jih pridobivamo. '70% volivcev je zdaj včlanjenih v
Vemo, da šole ne bo tako dolgo, dokler ne bomo pričeli sami. Na občnem zboru SZDL smo izvolili gradbeni odbor. Ta bo ugotovil, koliko bi lahko
KINO PROJEKTOR
Mladi učitelj Leopold Jovan je nabijal žogo s šolskimi otroci pri zadružnem domu.
— Lepo dvorano imamo, samo premalo je izkoriščena.
lino imen ze ueivaj v luivcm. ---------- .--------- «,
Razmišljamo tudi o vodovo- občinskega odbora SZDL. Se
du, saj ima zbiralnik na Kar-teljevem, dovolj vode, cevi pa so položene že do Dolenje vasi. Le 2 km in pol cevi od tam
raje bi svojega, zato zdaj na vse pretege razmišljamo, kako bi dobili sredstva zanj. Kar imamo kino predstave, je dvorana vedno polna, ljudje pa so zelo zadovoljni.
M Jakopec
Kratke iz Mokronoga
praznujejo kot krajevni praz-	100.000 dinarjev, nadaljnjih	Prostor za gradnjo nove šoje
nik. Tega dne zvečer, leta 1942, 100.000 pa bodo prebivalci pri-so prispela skrivna obvestila spevali pri razvozu in posi-v Mirno peč in okolico, nasled- panju gramoza. Iz vsakega di-njega dne, še preden je sinil nnrja, ki smo ga dobili od ob-prvi pramen zarje na vzhodu, £!ne> smo naredili 3 dinarje.
je odšlo 16 fantov v gozdove. Takoj, ko bomo z razvozom in	-	,.	,	.	,
7hrnii cn «e na Frati in nn-	posipanjem gramoza gotovi, se	prispevali prebivalci sami. Na-
«taH nar^ani Prv»	is	bomo s prostovoljnim delom	to bomo laže pričeli pri ob-	™ premam je	izaor,scena.
nHi,aP»a nral' «I v letu 1941	lotili letnega telovadišča pri	čini z akcijo za gradnjo, saj	Uspeli smo	dobiti	na posodo
druga pa februarla 1942 V	šoli.	bomo Imeli že nekaj v rokah,	ozkotračni	kinoprojektor od
Mirni peči je doma znana bor- TUDI SZDL POMAÖA ka Mara Rupena - Osolniko- Tudi predsednik KO Sodava, Rudi Avbelj pa je kot se- listične zveze Viktor Pavlenč
kretar okrožnega komiteja že dela pri podjetju Remont.	sl.	puj tcvl uu
nečf ntiitičn^center s številčno ~ Socialistična zveza tesno preko železniške postaje do peči politični center s številčno d]j krajevnim odborom Mirne peči bo treba še polo-
Äletl Vrtimo « S v	■>" PrUvtiitih delih z. po-	«tl. Malo bomo «e potrpeli,
sedanjost.
KRAJEVNI URAD JE POTREBEN
To sem ugotovil takoj, ko sem vstopil vanj. Ko so stranke odšle in je nastalo majhno SZDL — osnovna organiza- lavcev, sprejeli pa bi jih za krat se je število delavcev zatišje, sem se pogovoril z cya Mokronog — pripravlja planirano proizvodnjo še 50 dvignilo od 4 na 22. Delavnica uslužbenci. Jožica Plaveč je program deia za ieto 1960, k ali več. Čuditi pa se moramo, izvršuje uslužnostna dela, šef, Ema Butara in Vida Bra- čemur bo pritegnila vse druž- da se je za delo prijavilo tako predvsem pa se je usmerila na jer pa sta uslužbenki.	bene organizacije In društva,	majhno število ljudi,	ko ven-	konfekcijo.
—	Trikrat na teden smo ime-	vključila se je v tekmovanje,	dar vemo, da je v	območju	Z veseljem ugotavljamo,	da
li uradni dan; ker je naval ki ga je razpisa] občinski od- kraja še dokaj razpoložljive se je trgovina v Mokronogu prevelik, ga imamo zdaj vsak bor SZDL in se na to resno delovne sile. Morda bi organi- razvila tako, da ne bo treba dan. Ljudje prihajajo po do- pripravlja. Za izvajanje svo- zacija SZDL pomagala rešiti potrošnikom iz trga in zaledja voljenja, razna matična potr- • programa želi sodelova- to vprašanje. Pa še tol Okrog mimo Mokronoga v drugo ob-dila in še vrsto drugih potrdil. nja čim jiräega kroga prebi- poslopja obrata je še polno čino po nakupih. Zelo okusno Povprečno 40 ljudem na dan valgtva_ Namen je lep, potreb- ruševin, ki jih je treba odstra- opremljene poslovalnice za ži-postrežemo.	no pa bo za to resno prizade- niti. To nalogo je prevzel kra- vila, železnino in manufaktu-
Krajevni urad obsega 34 va- vanje vseb odgovornih činite- jevni odbor in upamo, da jo ro nudijo našim potrošnikom si, s tremi krajevnimi odbori. yev	bo dosledno opravil.	že domala vse artikle, po ka-
Lani smo dobili od občine	pustnega veselja tudi v Mo-	Krojaška delavnica	Oblačila	terih je povpraševanje. Pa tudi
140.000 din za popravila potov.	kronogu iet0s ni manjkalo,	se je priključila ljubljanskemu	postrežba je dokaj solidna.
Ljudje krepko pomagajo pri okoli 3. ure popoldne na pust- podjetju »Elegant-" in od ta-	V. V.
tem. Kaj več vam bo povedal nl torek so nas obiskali Miren-predsednlk KO Mirna peč Ka- čani s cej0 kolono pustnih šem rei (?alič, direktor Remonta.	na motornih vozilih. Trg je
—	Samo vesele reči pripove- bU v nckaj minutah poln gle-
dujete, kaj res nimate nič te- dalcev_ Kako tudi ne bi bil! žav? - sem vprašal.	saj so nam kar na traktorju
—	Vojna evidenca nam pije pripeijali vodovod, tovarna pa
kri, - so dodale enoglasno. - je bila namenjena menda Tre-	.	..	.	,
Same ženske jo težko zmagu- banjcem, Vsemu temu diren- berški občini le 12 motornih fami. V letu 1959 sioer ni ime-jemp!	daju so se pridružili še naši vozil, Po zadnji evidenci pa la tmancnega neuspeha, ven-1
TRIKRAT SMO OBRNILI pionirji v zelo pestrih in lzbra- jih je že kar 50. Leta 1957 )>	d0se5Vv„ prlm(ìriavi f
VSAK DINAR	nih maskah. Za te najmanjše bilo 'številčno stanje vozil po 061311111 zadrugami zelo nizek
Predsednik Galič, našel sem je bilo posebno veselje v za- posameznih kategorijah tako:	.fZi
ca v Disami Remonta, se je družnem domu, kjer je Druš- 2 kamiona, en osebni avtomo- .	1 ,	’ irod P3 ,
tokoV razgovoril.	tvo prijateljev mladine organi- . bil, 7 motornih ko,les in 2 mo- nizko naložbo skladov. Medtem
—	140.000 din nam je odo- ziralo rajanje za nje.	peda; sedaj pa imamo 4 kamio-
brlla občina lani za popravila	Vrbopletarstvo v Mokronogu n,6i en gasilski avto, 13 oseb-
vaških potov. 112.000 dinarjev doživlja zadnje čase velike niill avtomobilov, 15 motornih smo že porabili. S tem smo	spremembe, ki obetajo po-	koles	in 27 mopedov.
plačali delovno silo za lom-	memben razvoj tega o ra a.	zbori	volivcev
lienje kamna, pripravljenega	Novo vodstvo se je lotilo naj-	zbori	volivci v	^
imamo 200 m3, In za približno	prej urejanja delavnic in spre-	Prihodnje	dni bodo v	Žu-
10 km izkopa odvodnih jarkov, jemanja novih delavcev. Do žemberški občini zbori vollv- le 6 milijonov prometa na za-Ker so še pri teh delih ljud- danes je že zaposlenih 34 de- cev. na katerih bodo obravna- poslenega in le 140.000 din
vali predlog družbenega plana skladov-
občine za leto 1960. K0 bo pire- Z ozirom na majhen obseg dlog obdelan na zborih voliv- zadruge na Seüh je finančni 4cev. bo predložen"'tibCl'riskétria‘"ttspeh na zaposlenega kljub ljudskieimu odboru.'	večji niaržl več kot enkrat
Iz Suhe krajine
AVTOMOBILIZEM IN MOTO- druga Ima namreč premajhno RIZACIJA NAPREDUJETA odkupno zaledje, zato v razvo-Leta 1957 je bilo v iužem- *u zaostaja zaostalimi zadru-
V TEKI TEDNI) VAS ZANIMA
VžAmtKvVioVeAatl
Tratar Ana, bä posestnika, Pre-
Četrtek, 10. marca - Viktor leeje 10, p. Šentrupert, obžalujem Petek, 11. marca — Krištof	m preklicujem vse, kar sem govo-
Sobota, 12. marca - Gregor	riJa 0 jurglifi Ant, gospodinji iz
Nedelja, 13. marca - Kristina Prelesja 21 p. Šentrupert, kot ne-Ponedeljek, 14. marca - Matilda resnjCno in se ji zahvaljujem, da
Torek, 15. marca - Klemen Sreda, 16. marca - Velislav
čestitko
Dragi mami ANI IVANUŠIČ IZ PRELOKE čestitajo k 50-letnlcl mož ln njenih 11 otrok, želeč JI» da bi Se mnogo let preživela v krogu svoje družine.
vloži pri občinskem ljudskem odboru Brežice. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja ln praksa ter dokazila o šolski oziroma strokovni Izobrazbi.
Prijatelj pokojnega urarja Alojza Redtza iz Novega mesta Je namesto venca na pokojnikov grob podaril okrajnemu odboru Zveze slepih v Novem mestu 3000 dinarjev. Iskrena hvala I
NOVOMEŠKO UČITELJIŠČE Nedelja, 13. marca ob 10 ln lil StaSa Jelič -RDEČA KAPICA«. Dvorana bo kurjena.
■ KWO
je odstopila od nameravane zasebne tožbe.
OB Vt STILA
R 0 Z P i S	Vsem, ki so nam ob prerani
Komisija za uslužbenske zadeve	dragega moža, očeta ln
občinskega ljudskega odbora Bre- orata	kaqtft ir a
žice razpisuje na podlagi določb	ANTONA KASTELICA
33. ln 164. člena zakona o Javnih	lz Šentjurja
uslužbencih (Uradni list FLRJ, St. izrekli sožalje, mu darovali cvetje 63-57) delovno mesto	jn ga spremili na zadnji poti, se
TAJNIKA OSNOVNE SOLE L lepo zahvaljujemo. Posebno za-BREZlCE	hvalo smo dolžni vaščanom, sln-
Pobo1 za sorelem v službo na dlkalnl podružnici ln kolektivu in-razolsano dlTovno mesto le dt temega oddelka Splošne bo nlšnl-tota kandidat »redtio ali nižjo ce v Novem mestu ter osebju de-strokovno Izobrazbo ln potrebno lavske restavracije Novo mesto.
Zena Marija, otroci Marija, Pepca, Fani, Slavka, Anica, Tončka, brata Janez ln Lojze z družinama, sestra Marija in ostalo sorodstvo.
prakso. Razpis bo zaključen po 15 dneh od dneva objave. Kandidati se lahko priglašajo s pismenimi ČRNOMELJ: 10. III. ameriški barv- prošnjami do preteka zadnjega nl tim -Vojna ln mir« - II. del. dneva trajanja razpisa. Prošnja se 11. ln 12. Ul. jugoslovanski film -Vlak brez voznega reda«, 16. IIL angleški film »Ladja, ki je umrla od sramu«.
DOL. TOPLICE: 12. ln 13. Ul. jugoslovanski film -Aleksa Dun-
dl<5*'-	NOVO MESTO
KOSTANJEVICA: 13. III. ameriški
GIBANJE PREBIVALSTVA
deklico, Anica Jesih z BeJčjega deklico, Ivanka Per iz Vel.
OSTANJEVICA: 13. III. ameriški	,nrtn.ih 8tlrlnatotih dneh le vrha - deklico, Ivanka Per iz Vel.
film -Jenki na dvoru kralja Ar-	^ «tdnjih	dečkov ln 36 deklic. Poljan - dečka, Stanka Molek iz
Äri«. UL amerl5M Mm “Ma" p“a, “ *Martina Rotič?^*	Pak*-“dX“
METLIKA: 12. ln 13. III. -Bele no-	1, Orehovice Frane	k. ris trna r-tvviuii rane -
čl«. 16. III. ameriški tlim -Poroč-	b čevtiarekl pomočnik "z Malti Zezdlrc lz Podzemlja - dedno kosilo«.	»««n.6' ln°Jhžlfa Bimnlk šivilto ka' Marija Hajdinjak lz Mlake -
MmmR°-Belo: p^o«1" amer' ”	“	dečka, Terezija Zura Iz Zagrada -
NOVO MESTO -KRKA«: od 11. do 13. III. italijanski barvni tlim du .............. ..................
•►Rimske pripovedke*. Od 13. do ,	Bobič alvina lz Cadraž. ----- —	, -
17 III Italijanski barvni tlim &a^a^dmar	ll Kranja. Gtoeto Sočak to Ltizoida -^dva
SF.MTC:n. m ìrancosko-Spanskl £	“ože ^elSnlčt^U " deklico, Marija Kocjan z Jer-
ba.rvnl film -Mlin ljubezni«.	noi Lako^lt m Terezljt ztgar man vrha - deklico Amalija Bo-
SENOVO: 12. ln 13. ra. Jugoslovan- P?.1' kL3^0VI“c> Bučni vmL Jan« 12 Stopič - deklico. Marija skl film -Viza zla«, 16. ln 17. III. VfiVäie 2rf kmeta z Dolža ln Fram Konda s Starihovega vrha - deč-nemški fUm -Lizi«.	Pang«č	> M-urek lz Jurojk«.
SEVNICA: 12. ln 13. III. Italijanski grma. Anton Deželen, sin kmeta lz ®rods - dlčka Ana Anderlič film -Lahkoživec«.	Vel. Brusnic, ln Marija Gornik, h« Ma4kovca vasi.de^ca Albina Ho-
VIDEM-KRSKO: 12. ln 13. m. sov- kmeta lz Mallh Brusnie lvan Vu-	st^|,ega* _ dečka, Marija
jetskl	barvni	film	»Plamen	nad	kovtč,	oficir JLA lz Bršljlna, ln	Nemanlč iz oozakovega -	dečka,
stepo«.	16.	ln	17.	III.	angleški	Milena	Kambič, babica Ljub-	Marlja Zagorc iz Cerovega	loga -
P“1®-	Dr3?°H,I?x Brtf,avka ^oba^ lz	deklico. Jožefa Klemenčič	lz Main Dora Brajdič, delavka, oba lz	Mrasevega — deklico.	Marija
Kristina Pavlin tz Pake - dečka.
film »Oliver Twist«. ŽUŽEMBERK: 13. III. franc, barvni film -Lucrezia Borgia«.
ko so v žužemberški zadrugi dosegli na zaposlenega več kot 14 milijonov prometa ln pri 6 odst. nižji marži kot na Selih pri Sumiberku približno 342-.000 dinarjev skladov na zaposlenega. so v zadrugi na Selih imeli
Novomeška kronika
manjši. Kmetijska zadruga na Selih samo životari, zato nai Ee Občinski ljudski odbor 2u- priključi žužemheriškl zadrugi
ODKLONJENA GARANCIJA
žemberk je na 16, ločeni seji obeh zborov odklonil garancijo za obratni kredit Kmetijske zadruge Sela Sumberk. Ta za-
m V ponedeljek zvečer je bila Umrla sta zn^a NovomeSčana v dlp akademija v počastitev 8. Franc Penca, upokojenec lz Gub-_ dneva žena. Prireditev čeve 11, star 60 let, in Alojz Reltz,
U. bila dobro obiskana, spored pe- urarakl monier t Glavnefia trga
»Ä ...	„..„.d.,...„d
r/atiSd" S ^Tda?,Ä“; MSrSVSroM iS MArÜaNA SACRA j. Ro»e-
di v svetu je govuju v sodeloval v0 nogo.	ga dola, so se zdrznili ob no-
?,rt11Čn,rkoster DP° Dušana Jereba Žabje krake «o Prodajali v po- „jcl da ga ne bo več med
kot sta že predlagala Okrajna zadružna zveza Novo mesto in ObLO Žužemberk-
M. 8.
MARJANA NI VEČ
Vsi, ki so poznali skromnega in priljubljenega mladinca
pod1 taktirko1" tovariša Spreca. Po- ^^^iabaml^e^kmalu zbrala nas.’ Usoda ni pustila, da bi dobne akademije ln presuve^že	,ladokuscev m pokupila vse dočakal svojo devetnajsto po-
pred tem ojS®"1 p priredUi kar Je možak ulovil po vaških mlad, ampak ga je iztrgala zabavo za žene ln članstvo SZDL. ^k3lLkSrM^doMti^ Bad^M nam Vrav na Pra9u njegovega Sa-m Pu9‘3 5'®°tedenNSnfmNaTu‘t- lahko, okusno pripravljeni, dobro mostojnega življenja Ni dolgo praznovali kar teden dni. Na pus nadomgstül teletlno. Prodajali so tega, kar se je izučil m tako
n0AtiÄnSV torek doseglo vlSek še regrat po 30 din merico, moto- dosegel SVO j Življenjski na-
nadaljevalo, v tortic doseglo Vise vyec ln radlč prav tako po 30 din,	H
ln se naslednjo nedeljo končalo z 9plng6o po 25_,0 dln merlco, jajca "ten.
otroško maškarado. Odraslih m	■ 14_15 dlnt orehe po igo din V mladinski organizaciji na
(lebtl0 Ttič°DrTda'> zato pa so bili ttrM- Za krožnik kisle repe ali Jesenicah se bO poznala velilo» prizadevni otroti. v šoti so I^V^e^ro imitane"8 60-70 din! k« vrzel. Mladinca, kakršen je imeli šolsko maškarado, na pustni ft k petergu<a 10 dln, 7a gia- bil Marjan, je težko nadome-torek so hodili po hišah in zaetojo v|co česna tudl 10 dln, za venec stiti. nedeljo spet rajali v šoli na ma č-bu]e modln, za labolka 60-60 din
škaradl Društva prijateljev mia- i.pcifiram. Razen tèga Je bilo dobiti Z 71 jim smo izgubili dobrega dine. Bršljlnčanl so oz8anlzlrall » pletenine ln lončene Iz- tovariša in ohranili ga bomo sprevod mask po mestu ln pogreb ==	’
Kurenta, kar že nekaj let nismo aelK®-doživeli.
Gripa tudi med Novomeščanl pridno razsaja. V Zdravstvenem
ä™ sa
dežurni pa opravi v teh »P“!“1 dneh« okoli 25-30 obiskov na do-
myl Močan požar je v ponedeljek zvečer mnoge Novomeščane spravil pokonci, da so skozi okna in na terasah opazovali sij ln plamen, ki sta se dvigala izza bolnišnice v Kandljl. Ogenj je Izbruhnil v skladišču pralnice peska v Kremenovi stavbi, na poti v Portovai. Črpalke v začetku niso delovale, gasilci ln vojska pa so sl kljub temu požrtvovalno prizadevali zajeziti plamene. Vzrok po-Žara Še nl znan.
■ Gibanje prebivalstva:	rodili
sta Marija Nosan Iz Pad®,r.sl4eX® A3 - dečka, ln Marti a Smolič s Kratke poti l - deklico.
Porok nl bilo.
PEKARIJA Novo mesto
obvešča vse potrošnike kruha, da bo prodajalna kruha na Glavnem trgu št. 10 zaradi čiščenja prostorov zaprta od 16. ds vključno 24. marca 1960. V tem času s.1 lahko potrošniki nabavijo kruh na Ljubljanski cesti, pri gimnaziji in v Kandljl. Poslovalnica v Kandljl bo v tem času poslovala nbn-stop.
Prosimo, da potrošniki vzamejo to začasno spremembo z razumevanjem na znanje.
_ . .»	1=B„ „.„-..o- deklico, Marija
Srebrnic.	onyvnda lz vel Brusnic — dečka.
Umrli so: Marija ^Pančič, upo- Madja Kolenc iz Mirne - deklico, kojenka tz Lokvlc, at”abu5kolda] Marica Radkaj lz Novakov
„„ ..... _________tik, kmet li
Broda, star 67 let. Ana Kokalj.
iSrSÄsrss«,
p Dw (215-60™	8	let-	BREŽICE	ka Loža, iz Rožanca - dečka, Ma-
UGODNO PRODAM italijansko Rojstev Izven bolnišnice v febru- ^a Aimztia ^omljmiec'lz8 Žabo!>
torSiÄ se: DER2IC Jože, zi-
upravi lista.	214-60 ^ Pomočnlk lz Buko ka 22 In	Sred^j'f vasi “a, M™
PRODAM DVOSTANOVANJSKO KAVČIČ Frančiška, poi] eaeiKa^» rija Bnžlč ^ Zalpke - deklico, HIŠO z lepim vrtom prt kolo-	Krške vasi sedai v Ivanka Loparec lz Črnomlja - de-
dvoru v Novem mestu. Informa- „»„„il ,„ morte Jožefa usluž- klico, Anica Mede lz Jurke vasi -cije pri Viktorju Kastelicu. Ka- S?nnka‘ 1u'ßulreSka «.	•	dečka, Marija Fabjan lz Prevol -
atelčeVa 7, Novo mesto.	Umrli »o: VALENCAK Marija, dečka ln deklico, Antonija Longar
PRODAM MLATILNICO »ŽmaJ invalid, upokoj. lz Brežine 70, sta- to Žužemberka - dečka, Zinka 660«, skoraj novo, z dvojnim čl- ra 75 let, SAVNIK Franc, železni- Rumpret iz Šentjerneja - dečka, ščenjem, motor Deutz 719 KS na Carski upokoj, iz Gornjega Le- Draga Voljč lz Slovenske vasi -vozičku, z vdelanim cirkularjem, narta 15, star 87 let. VOGRINC dečka.
ter motorno kolo »Ztlndapp« v Ivan, kmetovalec iz Črnca 64, star Štefka Špehar z Brega — dečka, odličnem stanju 200 ccm. Intere- 93 let. STÖGER Friderik, osebni Nežka Macole lz Gribelj - deklico, senti si lahko navedeno ogledajo upokoj. lz Sentlenarta 113, star Rozalija Zlbert lz Rovišča — de-vsak dan. Naslov v upravi Usta. 76 let. KRALJ Rozalija, osebna klico, Jožefa Papež lz Potlskavca 212-60 upokoj. lz Sentlenarta 65, stara 60 _ de£ka ln deklico, Antonija Bu-VESPO 125 ccm v dobrem stanju, let. KRALJ Andrej, sodar, mojster kovec lz Vel. Podljubna - deklico, prodam. Prečna št. 1 pri Novem tz Sentlenarta 65, star 72 let	Alojzija Camlah to Sevnice - deč-
mestu.	ČRNOMELJ	ka, Anica Klemenčič lz Bereče
FOTOAPARAT znamke »Agfa-Ka- V februarju je bilo rojenih 5 vasi - dečka, Marija Zarniz Kal-rat« lelca 1:1, z vgrajenim dalji- deklic ln trije dečki.	d črtkA'ro.„A pfj?3
nomerom, nov foto povečeval ec	Poročili so se: Šuštaršič Franc, šperšič s Sel - dečka, Pavla Gač-
znamke »Krokus«, objektiv za	rudar lz Kanižarice,	lp Horvat	Ju-	nik to Mirne - deklico, Danica
novečevalec F-5 cm ure za	Ujana, natakarica lz	Črnomlja.	Po-	Jakša to ‘Salke vasi - deklico*
osvetljevanje, dobro ’ ohranjeno	lak Jožef, mizar lz	Loke pri	Cr-	Marija Kalčlč lz Ljubljane - deč-
snalnico lz trdesa lesa šivalni nomlju, ln Grabrijan Amalija, de- k a, Marija Suban to Gruče - deč-strei radtiskl anarat znamke lavka z Dol Pake. Grdešlč Ma- ka, Marija Povhe lz Vidma-Krške--OriL. ^rabijerTenskoTolo riV kmečka h« ^ DobUč tn M^; ga - dečka Stanka Bohte to Met-n rod n m opiod fntoanaratov v l®Sič Alojzij, sin posestnika lz z like — deklico, Marija Golob lz foto dtiatmicl Her^onto Luto lebe j a. Simonič Alojz, rudar, ln Bučne vasi - dečka, Ana Pirc to Racovska'cesta - Novo m«m v Petrič Marija, delavka, oba to Ve- Dol. Vrhpolja - deklico, Marija
non^dtilek tortic Tedo in fè	llke Lahlnlev Cerar	®ta"k°'	Senlčar lz Smolenje vasi - deklico,
ponedtijtic, torek, sredo ta fe	nl ključavničar. In	Gešelj Ml ka,	Marlja 2unie lz vidln - dečka.
Dometov n^Cesti8tomandanta delavßa, oba to Doblič. Komartčkl Marlja Rezeij to Hmeljčlča - deč-” C t komandanta Ivan- Uvar> in Keber Štefanija, ka Rozallja Kebelj Iz Karteljevega staneta B.	oba iz Črnomlja. Štukelj Stani- _ d ,ka in Marija Olovec to Ošter-
POSESTVO 6 ha ZEMLJE z vino- slav, ribič to Pirana, ln Butala Ma- _ deeka m gradom, zidanico ln vsem lnven- rija, kmečka hči lz Mlhelje vasi. tarjem elektrika ln vodovod v umrli sot Stalcar Katarina, uztt-hlšl, blizu Šentjanža, prodam ali karica to Rodin, stara 82 let. Ag-

V preteklih Štirinajstih dneh so se ponesrečili ln Iskali pomoči v
v trajnem spominu. Vedno zadnji poti v torek popoldne nam je služil za vzor mia- in mu s pomladanskim cVet-dinca in komunista.	jem okrasila prerani grob.
Mladina ga je spremila na	sd
S sevniške police
Na svoji zadnji seji sta se- Občinski odbor RK je pre-kretariat In kadrovska komi- tekli teden imel svoj redni obč-sija občinskega komiteja ZK ni zbor. Ob poročilih, razpra-obravnavala nekatera važnejša vi in sklepih lahko ugotovimo, kadrovska vprašanja. Težišče da bo dejavnost te človeko-razprave je bilo na kadrih v ljubne organizacije še naprej kmetijstvu. Kaže, da ne mo- usmerjena v pomoč vsem, ki remo še v kratkem pričakovati So je potrebni, občutnega izboljšanja kadrov- p0 ne ko j več kot enem me-skostrokovnih zasedb v tukajš- seču se je v nedeljo oblikoval njih KZ, ki so takih izpopolni- v Sevnici nov komite LM. tev najbolj potrebna. Tudi kme- Predsedništvo je prevzel tov. tijsko gospodarstvo bo spričo Kozamernik Boris, sekretarske odhoda obeh strokovnjakov pri- posle pa tov. Volčanšek Dra-šlo v težak položaj. Upanje je, gica, učiteljica. Novemu mlada bi lahko dobili 3 kmetijske dlnskemu komiteju želimo obi-tehnike od drugod.	lo uspehov pri njegovem pe-
V petek zvečer je bilo v dvo- strem delu in pri izvajanju rani TVD Partizana uspelo sklepov konference, predavanje o varnosti prome- Na pustni tortic popoldne je bil
zaradi bolezni zamenjam za eno- nič Ana, užitkarica to Deslnca, družinsko hišo v prometnem stara 88 let. Belko Marija, posest-kraju. Klemenčič Jože, Češnjice nlca z Doblič, stara 78 let. Švajger
31 p. Šentjanž na Dolenjskem. Kaurina, P®*“*"}®- /aJzrenkmlt „„ ............................... ....... •
PRODAM 4 STAVBNE	PARCELE	i Doblič star 65. Beltčič Marko,	novomeški bolnišnici: Marijo	Jer-
pri kandljskl postaji	v Novem	otrpk to 'Črnomlja, sin uslužbenca,	man, hčerka posestnika lz Ostrož-
mestu. Naslov v upr.	lista. 208-68	8tar n mesecev. Doltar Janez, upo-	nlka. Je pohodila krava in Ji	po-
kolenec lz Črnomlja, star 63 let.	škodovala desno nogo. Ignac	Er-
ste, železniški delavec to Dol. Nemške vasi, je pade) z drevesa ln sl poškodoval hrbtenico. Stane Urek, šofer z Drečjega vrha, si Je pri avtomobilski nesreči poško-
PRODAM DVOSTANOVANJSKO ko) enee HlSO s 3-4 ha rodne zemlje in gospodarskim poslopjem poleg postaje ln 4.000 kg sladkega sena.
Klun, Blanca 18.
ODDAM SOBO V NOVEM MESTU v preteklih štirinajstih dneh so doval desno roko ln glavo. Francu dvema podnajemnicama. Naslov v novomeški porodnišnici rodile: Šuštaršiču, rudarju to Kanižarice* v upravi lista.	213-60	joMca Dragan to Brezja - dečka, je na levo nogo padel kramp.
TAKOJ SPREJMEM ŽENSKO za Marija Milčlnovič to Draštčev - Alojz^ Zakrajšek, delavec z Vrha čuvanje otroka od 7. do 2. ure deklico, Nasta Podgoršek to Vid- "a<[ !™?®«?Sk2dóvM alavo siavi popoldne. Naslov v upravi lista. ma-Krškega - dečka, Štefka 1,^	^zidarski8lvaienec to
210-80 Kranjčič lz Bršljlna - dečka. Fran- J,UaP*nU4,’ fi / sekiro Soško!
NATAKARICO, POLKVALIFICIBA- člška Dim lz Gomile - dečka, Hval1/,šno nogo Marito Lukek. NO ali kvalificirano sprejmemo Mihaela Semec z Brega - dečka, , uslužbenca iz Brinja sl je takoj ali pozneje. Nudimo sobo. Martina Gregorič to Bele cerkve „a k^vratiT poškodovala prsti Naslov v upravi Usta	217-80	- dečka, CeŠek Marija to Bučke SSsne reke Jožeta Malerlča, sini
KMETIJSKA SOLA GRM Novo - deklico, MJra Povše to Črnomlja poaegtnlka to Cvlšlerjev, je v Ko-mesto ima na zalogi kvaliteten - deklico, Jožefa Stopar to Cer- čevju na cesti nekdo zabodel z sadni material, ki ga namerava neče vasi — deklico. Amalija Tomc nožem v trebuh. Nevenka Darovec, odprodati. Interesenti naj poš- Iz Praproč - deklico, Jožefa Kova- hči posestnika to Straže, sl Je z ljejo naročilnice v upravo oz. člč to Šmarja - dečka, Marjeta vročim mlekom oparila trebuh ln lahko takoj prevzamejo potreb- Klobučar to Vršnih sel - dečka, nogi. Alojzu Grubarju, nočnemu nl drevesni material. Cena za Ivanka Hočevar to Slepšeka - de- čuvaju lz Šentjerneja, so na des-sadlko 200 dln franko Grm.	klico, Olga Mikec lz Bistrice - no nogo podla železna vrata.
V Belgiji je umri rojak Anton Globevnik
ta. Predavanje je organizirala okrajna komisija za varnost prometa Novo mesto v sodelovanju s tukajšnjim AMD. Dvo-
rodi. Živo se je zanimal za razvoj in napredek domovine
Naš rojak, doma iz Grmovelj kopal bolezen, ki ga je končno in je po vojni tudi nekajkrat pri Škocjanu, je nenadoma v ugonobila.	obiskal domače kraje in svoj-
tujini umrl. Odselil se je že Kot zovednego tn poltenega ce-
leta 1928 in se zaposlil v Bel- Slovenca so ga poznali mnogi Njegovi družini izrekamo ________ _____giji kot rudar. Težko je delal izseljenci in vsi so ga imeli iskreno sožalje!	-bil.
dom TVD partizana nabito * poln in si služil vsakdanji kruh.
otroških mask in otrok - opazovalcev. v dvorani se Je zbralo okoli 300 cicibanov, pionirjev in mladincev v maskah, ki so se dol-
in za slovo še pozdrav letošnjega Pusta: novomeške leme zadnjem »obhodu«
Pokojni Globevnik je bil kmečki sin, ki je moral v tujino za kruhom, ker mu takratna družbena ureditev ni mogla nuditi zaslužka doma. V belgijskih rudnikih si je na-
spet v sredo popoldne. Z velikimi ceremonijami so pogrebci Pusta (in z njim vred tudi »mačka«) pokopavali celo popoldne. En del
da mairazllčneišeTjudTbidi1 zä-	nekoTko'drugaHen.-M^S m- ^//hnatin^z^nolufm'pU^dm^
da najrazličnejše ljudi tuen za dl tokrat nl mnnlkalo, razdeljene del pa se je pojavil z motornimi
nimajo. Pretresljive številke o pa s0 blle tudl lepe nagrade za vozili. Končno Je pustna šema na-
najboljše. V gasilskem domu so Sla svoj mir na grmadi na križišč prikazali včsoljški potniki, šču v Šmarju. Prizadevni organl-vražlčki, šerifi, posebno senzacijo zatorjl ln Izvajalci pa so se počasi pa je vzbudil Faruk s haremom, razšli domov na (kot je rekel eden Po zatišju v sredo dopoldne so od njih) »jezikovo župoo«... sev niška ln šmarske ceste zaživele
----—• — - —	iiimuiuuuv v maoivan, «vi ou sc vìvi-
rana je bila	nabito polna in,	ge	ure	zabavali,	vrteli	tn	občudo-
kar je bilo	posebej opazno:	val1-	Kdor	je	videl	ta	direndaj,	sl
predavanja so se udeležili različni ljudje.	Opaziti je bilo
stare ženice, mlade šolarje, šoferje, amaterje, vajence, inteligenco itd. To je znak, da so taka predajanja in taki filmi potrebni	vsem ljudem in
je potlhem mislil, da pustnega veselja v Sevnici še ne bo kmalu konec. Organizatorji zaslužijo vso pohvalo za velik trud. DPM Sevnica je spet pripravilo sevnlški mladež! lep popoldan.
Zvečer se je pustovalo kar na večih krajih. Tokrat so »praznovali« starejši ln Je bil spored se-
nesrečah v LRS so prisotnim ostale živo v spominu in bo verjetno marsikdo, ki je to predavanje poslušal, pa cesti
bolj pazil kot doslej.
Nenadoma na« je zapustil sredi neumornega dela naš dragi tovariš
MARJAN ŠAUER
član delovnega kolektiva Kurilnice Jesenice in LM8
Dobrega člana kolektiva ln dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv podjetja Kurilnice Jesenice — Aktiv LMS Kurilnice Jesenice — Občinski komite LMS Jesenice — Okrajni komite LMS Kranj — Okrajni komite LMS Novo mesto.
Napad	•
se je začel	•
• NAD 15 TISOČ BRIGADIRJEV PRVE IZMENE	0
IN PREBIVALCEV DJEVDJELIJE JE PROSLAVILO	Ä
ZAČETEK LETOŠNJIH DEL NA IZGRADNJI AVTO-	•
MOBILSKE CESTE SKOZI SRBIJO IN MAKEDO-	®
NIJO - O NA SLOVESNEM MITINGU JE GOVORIL TUDI ČLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA S VE-	W
TA TOVARIŠ PEKO DAPČEVIČ	§
Letošnji prvi maree bo ostal trajno zapisan v	01
spominu vseh, ki so ta dan prisostvovali dotlej še	—
neviden! slovesnosti — mitingu mladosti, mladosti, ki	™
je od tu šla na nov juriš. Začela je ostvarjati še	0
eno zamisel in obljubo vseh mladih naše domovine:	—
do 29. novembra končati vsa prevzeta dela na novih	V
133 kilometrih moderne avtomobilske ceste.	Ä
Djevdjellja take svečanosti še ne pomni... Djev-djellja še nikoli doslej ni mogla videti na svojih ulicah W toliko tlsočev kipeče mladosti. Djevdjellja je postala j| pričevalka novega časa, nove generacije.
V svojem nagovoru na mitingu je komandant le-	™
tošnje delovne akcije DJordje Lazič potrdil preprl-	0
Čanje vseh delovnih ljudi naše dežele, da bo mladina to nalogo, ki Jo je prevzela s svojim že dobro zna-	V
nim zanosom in pripravljenostjo, tudi izpolnila.	0
**Danes, tri mesece po uspešno končani veliki bitki, Ä
—	je rekel Djordje Lazič, — so prve delovne brigade 0
spet postavljene v vrsto in pripravljene za juriš. Njih 0 je doletela čast, da bodo pionirji letošnje delovne akcije, da začno izpolnjevati veliko obveznost, ki je 0 zaupana mladim ljudem naše domovine.	0
Ta naloga je, kakor prejšnja leta, zelo velika. Treba ga je izpeljati traso na doliini 133 kilometrov na odsekih ® od Malošišta (zraven Niša) do Vranja v LR Srbiji in 0 od Udova do grške meje v LR Makedoniji. Na tej ä dolžini je treba izkopati in vgraditi v nasipe nad dva ™ milijona kubikov zemlje in kamenja, zgraditi desetine 0 večjih in stotine manjših objektov in na koncu izročiti ^ prometu 81 kilometrov povsem dograjene avtomobilske W ceste. Vse to delo naj s skupnimi močmi opravi 53.000	£
mladincev in mladink, razporejenih v 441 brigad, in ä strokovni delavci 19 gradbenih podjetij.«	0
In vse to na odseku, ki Je težji	kot kateri koli	0
doslej zgrajenih. Na odseku, ki ga napada nekaj de-	ä
setto velikih ln majhnih hudourniških potokov Grde- ^ ličke Misure (soteske). Na odseku,	ki nepretrgoma	0
preti s svojim erozivnim zemljiščem in podzemskimi A vodami. Na odseku, M terja zgraditev dveh velikih ” mostov, od katerih bo vsak dolg čez 300 metrov, da 0 bo novi asfaltni trak lahko potekal v smeri, ki je a označena na načrtih inženirjev.
Morda je pa prav to pobuda vsem mladincem in 0 mladinkam za večjo prizadevnost pri tem, da bo a naloga do roka izpolnjena. In tudi	bo, to je čisto	0
gotovo!	0
»Danes vi tega Se dovolj ne čutite,* je v svojem A govoru dejal brigadirjem tovariš Peko Dapčevlč, »toda ko boste nekoč, kot odrasli ljudje, pogledali nazaj,	0
kadar se boste kot visoko zavedni delovni ljudje, kot	ffk
napredni kmetovalci, kvalificirani delavci, tehniki, in-	2
ženirji, profesorji, zdravniki in tako dalje, vozili po	0
cesti, takrat boste še bol) občutili, da je to vse vaše,	A
da je bilo samo tako treba delati in kako velika je	0
bila odločitev in vse tisto, kar je bilo zanjo žrtvo-	0
vano in z njo doseženo.»	a
Le še nekaj tednov nas loči od trenutka, ko bodo v vseh 26 mladinskih naseljih, kolikor jih je na le-	0
tošnji delovni akciji, zavihrale zastave na jamborih.	0 '
Nekatera naselja že napolnjujejo glasovi mladega rodu
—	prvi tisoči mladincev in mladink, ki so s svojimi V
veselimi vzkliki to zamahi napadli	traso.	A
Prvi tisoči...
Pionirji letošnje akcije.	0
Obrazi eo zadovoljni, oči radostno sijejo, ker je A prav njih doletela čast, da so prvi pri tem velikem delu. Oni bodo trasirali cesto, v dobesednem in prc-	0
nesenem pomenu... oni bodo s svojo domišljijo do-	A
polnili vse, kar ne more biti storjeno brez njih...
Oni bodo od ceste, ki je zdaj šele komaj obeležena 0 s količM, naredili vidno traso novega, velikega dela. A Nemara je prav to vzrok za njihovo veliko radost
—	radost graditeljev. Radost	pionirjev...	0
S&rivnobt Sahare
(Nadaljevanje to konec)
5. aprila 1943. dvanajst minut po polnoči, je ujel kontrolni stolp Benina radijske signale z »Lady«. Poročnik Hatton je zahteval položaj svojega letala, ker je letalo, ko se je približevalo afriški obali v višini Benghazija, zašlo v gostih oblakih. Kontrolni stolp je dal zahtevane podatke in radiotelegrafist na »Lady« je potrdil sprejem. Letalo se ni več vrnilo ne oglasilo. Skratka, izginilo je. Vsi so domnevali, da je strmoglavilo v Mediteran in svojci pogrešane posadke so čez nekaj dni prejeli telegram — »Izgubljen v akciji.« To je bilo vse ...
In sedaj je na mah postalo jasno, da posadka in letalo nista utonila. Komisija je po ogledu mesta in razbitin, po podatkih iz Washington a ter po poročilu in najdbah odprave, ki je raziskala okolico letala, ugotovila naslednja žalostna dejstva:
Letalo je pod vodstvom poročnika Hattona priletelo pozno marca 1943 iz Morrison Air Base (Florida) v Severno Afriko in bilo dodeljeno 376 bombarderski skupini, ki je imela bazo v Soluchu — letališče ob Sredozemski obali južno od Benghazija. 4. aprila je bila posadka »Lady be good« (štirje poročniki in pet narednikov) določena za svoj prvi ooj-ni polet. Napasti bi morali letališča v bližini Neaplja. Let v eno smer je znašal 750 milj proti severu. Ob 13. uri in 30 minut je vzletelo petindvajset »Liberatorlev«. Po načrtu je bil predviden napad na tarčo ob mraku, letala pa naj bi se vrnila v bazo od 24. uri. Cilj je doseglo samo enajst letal, kajti pretesto se je dogajalo, da se je pri takih krdelnih poletih vedno moralo nekaj letal vrniti zaradi okvar na motorjih, ki jih je povzročil pesek pri startu. Ob
24. uri so bila vsa letala spet srečno v bazi — razen »Lady be good«.
12 minut po polnoči 5. aprila je sledil že omenjeni razgovor po radiu. Obalo so prikrivali težki oblaki in Hatton je v zmedi, ki je značilna za začetnika, pričel dvomiti v navigatorjeve račune. Obenem so stali kazalci, ki so kazali gorivo, sumljivo nizko. Hatton se je bal, da bo zašel preveč proti zahodu. Zato je zahteval od Benine, naj rtju izmeri položaj. V stolpu so vedeli, da letalo prihaja s severa, z morja. Po položaju antene so ugotovili smer, iz katere je letalo prihajalo — 330 stopinj — torej se je letalo približevalo bazi v pravi smeri. Kontrolor leta je svetoval »Lady«, naj obdrži svojo smer, in bo tako prispela točno v bazo. To Je bila usodna napaka in je povzročila smrt devetih ljudi, ki so polni
zahtevalo svoj položaj, ko je bilo že nad Libijsko puščavo. Ko je osebje iz kontrolnega stolpa obračalo vrtljivo anteno, da bi jasneje ujelo signale z »Lady«, so ti zveneli enako, kot če bi letalo prihajalo iz smeri 330 stopinj, od koder so ga pričakovali, ali iz smeri 150 stopinj, ki je vodila »Lady« naravnost v srce puščave. Danes, v dobi elektronike, se nam zdi taka zmota nemogoča, vendar moramo pomisliti na to, da aparatura D/F Loran sistema iz leta 1943 ni bila tako občutljiva, kot so njeni moderni nasledniki.
In kdaj je poročnik Hatton spoznal, da je njihov položaj brezupen in ukazal svoji posadki naj izskoči? To bi bilo težko odgovoriti. Po razbitinah je bilo mogoče soditi, da že trije motorji niso več delovali. Posadka se je v trdni veri, da leti nekje nad morjem, odločila, da izskoči. Toda pomislite, kako so vsi debelo pogledali, ko so namesto v vpdo padli na suha peščena tla!
Ker v letalu ni bilo padal, je začela raziskovalna ekipa z delom od letala proti severu. Približno 9 milj v smeri proti obali so naleteli na prve sledove posadke. V plitvi depresiji je verjetno srečno pristala vsa posadka. Prav verjetno je, da^so fantje še kar upoštevali nasvete, pridobljene med mnogimi'vajami. Ker so najbrž padli dokaj narazen, so sl signalizirali s streli v zrak. Na to
strahu, nestrpnosti in pričakovanja leteli v svojem letalu že daleč nad Libijsko puščavo v dobri veri, da lete nad Mediteranom. Kako je bilo mogoče, da se je to zgodilo? Kje je vzrok, kdo je kriv?
Edini logični odgovor, ki se kar sam vsiljuje je ta: letalo je v oblačni noči preletelo svojo bazo in
ipt
*
kaže prazen saržer pištole kal. 0.3, ki ga je našel eden izmed raziskovalne ekipe 12 milj od letala.
Ob prvi jutranji svetlobi so morali spoznati peščeno ravan, ki jih je obdajala, in zasumiti, da pravo morje in rešitev ležita proti severu. Toda o razdalji, ki jih loči od obale, niso imeli jasnega pojma.
Prav verjetno je, da so potovali ponoči, podnevi pa so se skrivali pod svilenimi kupolami svojih padal, ki naj bi jih zaščitila pred pekočim nubijskim soncem. Da bi označili svojo pot morebitnim iskalcem iz Solucha. so puščali za seboj razna improvizirana znamenja v obliki puščice, sestavljeno iz treh letalskih škornjev, ki je kazalo proti severu. Po milji in pol so našli pištolo kal. 0.3, zataknjeno v skalnato razpoko.
Tako so iskalci sledili izginuli deveterici od znamenja do znamenja. Hattanovi ljudje so puščali za sabo dele letalskih oblek, čevlje in razne predmete. Na nekem mestu so našli snop zvezanih vrvic padala kot dodatno znamenje.
Iskalci, šestnajst let pozneje, so dobro vedeli, da ni bilo prav nobenega upanja, da bi teh devet mož preživelo in se rešilo. Saj je popolnoma nemogoče priti iz te pozabljene in razbeljene pustinje brez hrane, zlasti pa brez vode. Toda leta 1943 je upanje na rešitev verjetno spodbujalo teh devet mož, da so se borili do kraja; bili so prepričani, da niso več daleč od morja.
Sled je vodila h koncu in kot poslednje znamenje so našli padalo na resnično žalostnem kraju — na obali peščenega morja Calanscio. Njegove peščine so precej podobne onim na obali Sredozemlja in prav lahko si je predstavljati devet na smrt izmučenih in opečenih mož, ko tàvajo preko velike sipine v krčevitem upanju, da je zadnja in da bodo za njo zagledali morje. In ko se z muko povzpno na vrh zagledajo spet novo sipino. i ;
Nekaj je gotovo: če so zašli v peščeno morje, jih je požrlo. Feš — kot pravijo Arabci drobnemu rumenemu pesku — je pokril mesta civilizacije in na tisoče vojakov skozi 'Stoletja. V letu 1943 pa je zahteval prve ameriške vojake — letalce.
Daleč v osrčju Libijske puščave pa jim že šestnajst let stoji skrivnostni nagrobni spomenik, njihovo lastno razbito letalo, okrog katerega je v hladni puščavski noči mogoče slišati cvileče in škripajoče glasove, ko se ta kup železja in aluminija prične krčiti po razbeljenem dnevu.
(Po reviji: Flying revlew, jan.
I960, priredil: TONE FURLAN)
PRI VEDE2EVALKI »O, kaj vidim v usedlini: izgubili boste možat«
»Saj sem že pet let vdova.* »Saj res, nisem natanko pogledala ... Izgubili boste brata ali sestro.«
»Nimam brata ne sestre.« »No, šele zdaj dobro vidim: izgubili boste dežnik.«
VELIKA RAZLIKA »Prosim: želite pravo ali umetno govejo juho?»
»Kakšna pa je razlika rried njima?»
»Umetno naredimo iz ene jušne kocke, pravo pa iz dveh.»
V KAVARNI
»Cujte, tale vaša turška je člstb prazna, saj se vidi na dno.»
»Oprostite, mi smo socialistično podjetje in hočemo preprečiti, da ne bi kdo vede-ževal iz zocal»
ŠPORTNI USPEH »No, ali si dosegel kak rekord?»
»O, sem: Opel!»
POVEST
Z ZAPUŠČENEGA OTOtCA Lord John se je pri brodolomu rešil na zapuščeni, samotni otok. Že je začel obupavati, da bo moral za vedno in sam ostati na otoku, ko na
tem zavitka pa sem našla sliko bakle!«
»Za kaj vse uporabljate Oskarja?«
»Najprej sem ga uporabljala le za pranje perila, kasneje pa sem ugotovila, da dobro pomiva tudi posodo, steklo, vrata, okna.«
»Ste zadovoljni, da sl boste ogledali olimpijske Igre v Rimu?«
»Kako ne bi bila!« To bo hkrati moje prvo potovanje v Inozemstvo, Veste, moj mož rad hodi na tekme. Jaz nimam preveč časa, vendar sem redna bralka športnih rubrik «
Ob slovesu smo JI zaželeli še prav srečno poti
vsem lepem priplava k otoku mlada lepotica. Lord jo ves srečen povabi k ognju in jo pogosti s slastnimi koreninicami in pečenim galebom. Lepotica se navečerja pa pravi priliznjeno:
»No, ker ste bili tako ljubeznivi, vam bom pa še jaz postregla z nečim, kar ste nemara že dolgo pogrešali...«
»Kaj!» poskoči lord od veselja. »Ali je mogoče, da res imate viski?»
v Soli za starSe
»Tovarišica učiteljica, tale, ki sedi za mano, me je pa z bučko špiknil.»
NESPORAZUM
»Dolgo pijete?»
»Naa, tovariš 'doktor: zmeraj na ekst*
— Joj, Franca, zdi sc ml, da al se spet kregala z njim!
Na anketo: 974 odgovorov
Razpisana nagradna anketa nam je prinesla kopico zelo dragocenih nasvetov, kritičnih opomb in pobud, ki jih bomo v prihodnjih tednih preštudirali in Izluščili iz njih najvažnejše napotke za izboljšanje vsebine našega tednika. Vsem tovarišem in tovarišicam, ki so na anketo odgovorili, se za pomoč toplo, zahvaljujemo! Ko bo anketno gradivo študijsko obdelano, bomo o njem obširneje poročali, danes pa objavljamo izid žrebanja, ki smo ga razpisali v slavnostni številki našega časnika 17. februarja letos.
Izmed 974 odgovorov Je komisija naših novomeških naročnikov (sestavljali so jo Elka Počrvina, Alojz Keglovič in Ema Zupanc) izžrebala 20 nagrad:
I.	nagrado — 10.000 din prejme Anica Fink, Pod-bosta 27, p. Dol. Toplice; 2. nagrado — 5000 din dobi Vida VrščaJ, Dol. Nemška vas 4, p. Trebnje; 3. nagrado — 2000 din dobi Franc Mavrič, Brezovica 29, p. Smarjeta.
SEDEM LEPIH KNJIŽNIH DARIL dobijo:
4. Ješ Matiček, Ljubljana, Velikovška 3; 5. Kocjan Franc, Brezovica 24, p. Mirna na Dol.; 6. Vodlan Ivan, Jelenk 1, p. Trojane; 7. Anica Črnič, Ljubljanska 6, Novo mesto; 8. Sotošek Alojz, Senovo št. 27; 9. Krnc Marička, Gorenja vas, p. Smarjeta; 10. Mali Marija, Otočec ob Krki štev. 37.
POLLETNO NAROČNINO ZA DOLENJSKI LIST smo vknjižili v dobro naslednjim desetim Izžrebancem:
II.	Slavka Kersnik, Dol. Toplice 15; 12. Hercog Peter,
Dolenja vas 12, p. Čatež pri Veliki Loki; 13. Vranešlč Jože, Tribuče 54, p. Črnomelj ; 14. Križ Jožefa, Ložec 4, p. Osilnica; 15. Gašpir Leopold, Orehovec 19, p. Kostanjevica na Krki; 16. Ambrožič Peter, Črnomelj, Kolodvorska 17; 17. Bogolin Albin, Koprivnica 35 pri Brestanici; 18. Deželak Marija, Poljska pot 18, p. Sevnica; 19. Verščaj Albin, Ratež 18, p. Brusnice pri Novem mestu; 20. Gale Edvard, osnovna šola Šmartno pri Litiji.
Denarne in knjižne nagrade smo medtem poslali vsem izžrebancem po pošti.
Toplice - naše bogastvo
V	Jugoslaviji [mamo nekaj stotin toplih mineralnih vod (slatin) in toplic, natančneje preiskanih Je pa le malo. To vel'- zlasti za plinaste in radioaktivne Izvire, ki jih je treba začeti izkoriščati v zdravstvene pa tudi v gospodarske namene. Zato bodo začeli naši balneološki (topliškl) inštituti temeljito proučevati vse izvire slatinske in tople vode. Po sodbi medicinskih str okovni a -kov bi bilo Izkoriščanje novih termalnih izvirov velikega pomena za množično zdravljenje zelo razširlenlh bolezni kot so revmatizem, išijas, kronična obolenja prebavil pa bolezni srca in živčevja. Uspešno bi lahko Izkoriščali tople vrelce tudi v kmetijstvu.
NAJVECJA GASILSKA LESTEV
V	Nemčiji so konstruirali 66 metrov dolgo gasilsko lestev. Ldstev se lahko sklopi in jo pelje navadni gasilski avto. Ko jo raztegnejo, seže do vrha 20-nadstropnega nebotičnika.
HUDOURNIKI NA MORSKEM DNU
Meritve In opazovanja na neki ameriški oceanografski ladji so odkrila kaj nenavadno stvar: na dnu nekaterih delov Atlantskega oceana teko pravi hudourniki blata in naplavin. Ti potoki imajo hitrost tudi do 90 kilometrov na uro.
»LENIN« ŽE REDNO VOZI
Prvi sovjetski ledolomilec na atomski pogon »Lenin« je uspešno opravil več poskusnih vo-
Devet
do
dvanajst
tisoč
ženj in so ga zdaj izročili redni praktični uporabi.
Ta ledolomilec lahko brez vsake težave, ne da bi posebno zmanlšal hitrost, razbija 2 do 2 in pol metra debel led. V morju brez leda ali le e tankim ledom vozi 18 morskih milj na uro.
ZA KRUHOM: JUHA
Kako naj si zamislimo našo hrano brez kruha? In naša kosila brez juhe? Saj nam Je juha postala skoraj tako kot kruh. Juha je osnova človekove prehrane. Je zdrava, ker poživlja in pospešuje prebavo. Ni nevarna za »reditev«, zlasti ne najboljša: »zlata« goveja juha. »Le Iško poroči, ki kuha dobre juhe«, pravi stari francoski pregovor.
Število raznih juh 1e kar neverjetno. Sef kuhinje v sodobni ugledni restavraciji mora znati pripraviti vsaj 100 različ-
nih juh. Francoski kuhar Ca-rème (v začetku 19. stoletja) je veljal za nalvečjega mojstra; znal je pripraviti 500 juh. Daleč ga je presekal pred nekaj leti umrli Francoz Cournonsky, »knez sladokuscev« — imel je za juhe 3000 receptov.
MOLK JE ZDRAVJE
Molk ni le zlato, kot pravi povsod po svetu pregovor, temveč je tudi zdravje. Tako trdi glavni zdravnik prometnih zvez v Londonu, dr. Norman' Ugotovljeno je namreč, da Londončani precej poredko zbolijo za boleznimi, ki se prenašajo preko dihal, to pa zato, ker -o bolj molčeči kot zgovorni- Med vožnjo z javnimi prometnimi sredstvi, kjer je vedno huda gneča, običajno bero knjige ali časopise. V gneči pa le nalveč-1a nevarnost, za tiste vrste nalezljivih bolezni, ki se širijo preko dihal.
Prvo potovanje v inozemstvo
Medtem Je naposled prilla Remza Ridjal. 8 soprogom, prav tako uslužbenec, sta nosila mreže, polne živil. Po delu v telefonski centrali jo namreč čakajo še gospodinjski opravki.
»Kaj vas Je dovedlo do tega, da ste pričeli kuoovatl detergent OSKAR?« smo Jo vprašali, ko ee Je fotoreporter pripravljal, de bi Jo slikal.
»že prej sem kupovala detergente. Ko pa sem videla reklamo sa detergent OSKAR tudi v prodajalni »Save« tu bllsu, sem kupila nekaj zavitkov •..«
»Ste zadovoljni?«
»Sem. Zelo dobro pere, kar pa Je tudi zelo pomembno — ne razčre rok. Tako sva z Oskarjem kaj hitro postala dobra prijatelja, že v četrtem ali pe-
mrtvih
v
Agadiru
Maroško mesto Agadir (na obali Atlantskega oceana) Je v preteklem tednu doživelo hudo katastrofo: do kraja ga je porulll nepričakovani potres. Več tisoč ljudi je obležalo pod ruševinami hiš mrtvih ali hudo poškodovanih. Približno 4000 trupel so uspeli potegniti izpod ruševin, medtem ko Je ranjenih nad 5000 ljudi. Ker so začela trupla zaradi visoke vročine razpadati, je nastala nevarnost kuge. Zato so v petek ustavili reševalna dela in mesto docela Izpraznili, da so s tem preprečtli Še hujše posledice okužb In epidemij. Na kraj nesreče so prihitele vojaške In civilne reševalne ekipe Francozov, Američanov in drugih. Tudi naša država Je poslala v petek dopoldne v dveh letalih sanitetni material v skupni teži 2500 kg, hkrati pa tudi nekaj stotov sladkorja, mleka v prahu In drugih živil ter odej v skupni vrednosti 50 milijonov dinarjev. — Na sliki, ki jo objavljamo (posodila nam Jo je naša naročnica tovarišica Rupnikova s Cankarjeve ceste v Novem mestu), vidite v ozadju mesto Agadir, nad njim pa znano agadlrsko »kasbah« — trdnjavo, •predaj plaža tega znanega pristanišča, M ee je spremenilo v mesto smrti to ruševin.
Telefonistka sarajevskega podjetja »Bosnaiplod« REMZA RIDJAL j» te dni v enem izmed zavitkov detergenta OSKAR našla sliko BAKLE. Tako Je bila oddana spet ena vstopnica mariborske tovarne ZLATOROG za BREZPLAČNO POTOVANJE NA OL1MPIADO V RIM avgusta letos!
To presenečenje je prineslo veliko veselje v majhno družino, ki živi v Skenderijl 20 v Sarajevu. Več! Ko smo pričakovali srečno dobitnico, so tudi njeni sosedi kaj živahno razpravljali o dogodku. Številni namreč kupujejo kakovosten in cenen detergent OSKAR ln upajo...