nflRDDM GOSPODAR > > GLASILO ZRDRUŽflE ZVEZE V LJUBLJAOI. Člani „Zadružne zveze“ dobivjijo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za elane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. FZ :: Telefon šleu. ZIB. :: C. kr, iioštns tiran, št. 64 810 Kr. ogrsko „ „ ,. 16.649 □■c: n 'j n Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — .Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseraeijo po dogovoru. Vsebina: Na kak način zgubi lahko posojilnica zaupanje svojih članov in vlagateljev. Zadružništvo v Nemčiji. Francoska banka in kmetski kredit. O pomenu domačega vrta. Kako je škropiti sadno drevje? Nekaj o pogozdovanju. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance. Na kak način lahko zgubi posojilnica zaupanje svojih članov in vlagateljev. Grlusilo nižjeavstrij škili kmetij škili zadrug prinaša članek o neki tamošnji posojilnici, ki se nam zdi tako podučen za načelstva naših posojilnic, da ga na tem mestu v glavnih potezah priobčimo. Neka nižjeavstrijska posojilnica, ki je bila ustanovljena začetkom devetdesetih let in je bila torej ena najstarejših posojilnic v tej deželi, se je leto za letom lepše razvijala. Pridobili), si je zaupanje ljudstva in stanje njenih hranilnih vlog je stalno naraščalo. Preostaja-jajoča denarna sredstva je nalagala pri Zadružni osrednji centralni blagajni, ko je bila tu ustanovljena. Ko ji je poslednja tudi v časih nizke obrestne mere naložbe vedno enako obrestovala (po 4 °/0), je posojilnica zamoghi izkazati vsako bito precejšen poslovni prebitek, iz katerega so se obrestovali zadružni deleži 4 odstotno. Vrhu tega je dala vsako leto znaten znesek v rezervni zaklad, vsled česar je ta kmalu dosegel vsoto več tisoč kron. v Člani posojilnice so bili z delovanjem zadruge popolnoma zadovoljni, ker je bila obrestna mera za posojila zmerna in ker so se deleži obrestovali kakor hranilne vloge pri kaki hra- nilnici. Tako bi se gotovo posojilnica dalje razvijala in si ohranila zadovoljnost ter zaupanje svojih članov, ko hi ne bilo prišlo nekaj vmes. Nekega lepega dne je odprla velika banka v bližnjem mestu svojo podružnico. Takoj so se razposlale okrožnice na občinstvo s povabilom, naj se kolikor mogoče udeležuje bančnega poslovanja. Razposlali so se seznami vrednostnih papirjev, iz katerih je bilo razvidno, da se morejo obrestovati tudi po 4 '/a odstotka in da tedaj ni gospodarsko, zadovoljiti se z 4 odstotnim obrestovanjem. Stvar je vznemirila tudi načelstvo posojilnice in ko so dobili še zagotovilo, da se pri ponujanih papirjih ni bati kurzne izgube, so se hitro odločili, del svoje naložbe pri zadružni centralni blagajni dvigniti in nakupiti vrednostnih papirjev. Ln načelstvo se je veselilo, kako bo stopilo pred občni zbor z veselim poročilom, da se je čisti dobiček znatno zvišal vsled ugodne izrabe denarnega trga. Seveda pri tem ni mislilo, da se s takim postopanjem krši zadružna disciplina in da sc na ta način kaže grda nehvaležnost nasproti domačemu osrednjemu denarnemu zavoda, ki je z dobrim obrestovanjem naložb posojilnici pripomogel do ugodnega razvitka. Toda namera se ni iztekla tako lepo, kakor jo je načelstvo zasnovalo. Ko je bil računski zaključek gotov in so se člani posojilnice zbrali, da vzamejo na znanje uspeh poslovanja posojilnice v zadnjem letu, so na veliko začudenje morali slišati, da letos ni mogoče, kakor v prejšnjih 18. letih obstoja posojilnice deležev več obrestovati. Toda s tem še ni bila stvar pri kraju, slišati so morali še straš-nejše stvari. Tudi rezervnemu zakladu se ni moglo nič nakazati. Cene vrednostnih papirjev so od njihovega nakupa tako padle, da ni bilo mogoče izkazati ne samo nobenega dobička, nego da se je pokazala celo zguba, ki se je morala pokriti iz rezervnega zaklada. Ysled tega so bili udeleženci občnega zbora popolnoma razočarani. Učinkoval ni toliko znesek zgube kakor dejstvo, da se je zguba sploh pripetila. Nekateri so vprašali, ali je bilo baš potreba vrednostne papirje nakupiti. Načelstvo je moralo priznati, da ni bilo potrebno. Nekdo drugi je zopet vprašal, ali so vsaj zagotovljeni, da se prihodnje leto ne bode pripetila zopet kurzna zguba. Načelstvo je moralo priznati, da je to tudi prihodnje leto mogoče. Nek posebno plašljiv član je celo vprašal, da bi kurzna zguba mogla kdaj postati tako velika, da bi se moralo poseči tudi po deležih. Načelstvo je odgovorilo, da se kaj takega ni bati, toda popolnoma za izključeno se ne more smatrati. Ni čuda, če v takili razmerah navzoči niso izrekli načelstvu pohvale in priznanja, nego so prav nezadovoljni — in to prvič odkar je obstojala posojilnica -— zapustili občni zbor. Toda s tem še ni bilo vse pri kraju. Tudi zunaj zborovalnih prostorov se je večkrat govorilo o preobratu v zadrugi. Mnogo vlagateljev se je dalo oplašiti morda popolnoma neopravičeno in so dvignili svoje vloge. V drugih slučajih se je zopet stvar pretiravala, in iz razmeroma majhne zgube so nastale za načelstvo in zadrugo vsakokratne neprilike. Primerjali so rezultate zadnjega poslovnega leta z onimi sosednih posojilnic, ki niso bile kupile vrednostnih papirjev. Te so zopet imele dobiček in so lahko obrestovale poslovne deleže svojih članov. To se je zgodilo na podlagi računskega zaključka za leto 1910. Razmere se tudi letos še ne bodo zboljšale, ker bode računski zaključek vsled kurzne zgube moral zopet izkazati zgubo. Načelstvo, ki opravlja težavno in odgovorno službo in ki je poprej za svojo požrtvovalnost že pogosto želo priznanje, mora sedaj pričakovati, da ga bodo člani mesto s priznanjem obsuli z očitanji. To se bo ponavljalo, dokler ne bo mogoče enkrat kurzna zguba izginila. Toda še tedaj se bode govorilo o težavah, v katere je posojilnica zabredla,. Zadružna osrednja blagajna je opetovano svarila in članicam odsvetovala kupovati vrednostne papirje. Storila je to, ker je vedela, kaj se utegne zgoditi. Treba je preudarjati, da ne gre v prvi vrsti za nastalo škodo vsled kurzne zgube, nego veliko več za moralni vpliv, ki ga občutijo člani, če se govori na občnih zborih o zgubah. En sam slab uspeh letnega računa more zaupanje ljudstva za mnogo let omajati in vse prizadevanje in delo načelstva, posojilnici pridobiti zaupanje, utegne biti brezuspešno. Ne moremo si kaj, da ne bi posojilnicam še enkrat svetovali: „Ostanite zveste svoji zadružni organizaciji, mislite si, da ste en člen v verigi zadružnih stremljenj za povzdigo kmečkega prebivalstva. Ne dajte se premotiti zapeljivemu obečanju, da bodete dosegli dobiček, kajti, kakor se je pokazalo, utegnete biti zelo varane.“ Tako nižjeavstrijski zadružni list. Te vrstice naj služijo v pouk tudi činiteljem naših posojilnic, katere naj bi prepričale, da nalaganje denarja pri raznih denarnih zavodih ne nasprotuje samo zadružni disciplini, nego da tako početje utegne biti tudi nevarno. Zadružništvo v Nemčiji. Leta 1911 imamo zaznamovati zelo velik napredek kmetijskega zadružništva v Nemčiji. Nič manj kot 1349 zadrug je bilo na novo vpisanih v zadružni register, nasprotno jih je bilo izbrisanih samo 262, tako da se je njih število pomnožilo za 1087. Ta pomnožitev je mnogo večja, kakor je bila prejšnjega leta, ko je znašala 813. Močno so se pomnožile vse vrste zadrug, čeravno ne vse jednako. Hranilnice in posojilnice so se pomnožile za 627 ali za d'Ol odstotkov, nakupovalne in prodajalne zadruge za 56 ali 2,47 odstotkov, mlekarske zadruge za 63 ali L87 odstotkov, ostale zadruge za 337 ali za ILSS odstotkov v primeri s stanjem prejšnjega leta. Čeravno so bile hranilnice in posojilnice že poprej zelo razširjene, se je vendar njihovo število zopet jako pomnožilo. Manj so se pomnožile nakupovalne in prodajalne zadruge ter zadružne mlekarne. Najbolj so se zopet pomnožile ostale zadruge. Posebno močan prirastek izkazujejo tu električne zadruge, katerih se je ustanovilo 204 na novo. Dalje je bilo na novo ustanovljenih 43 zadrug za vnovčevanje živine, 36 vodovodnih zadrug, 27 strojnih zadrug, 24 konjerejskih zadrug in 12 zadrug za sušenje krompirja. Če vzamemo v poštev te izpremembe v zadružništvu, dobimo, da je bilo koncem leta 1911 skupno 25.262 zadrug, med njimi 98 osrednjih zadrug, 16.243 hranilnic in posojilnic, 2.321 nakupovalnih in prodajalnih zadrug, 3.427 mlekarskih zadrug in 3.173 ostalih zadrug. Število članov teh 25.562 zadrug se ceni približno na dva in pol milijona. To ogromno število novih zadrug iznova potrjuje izkušnjo, da gospodarske stiske silijo ljudi k združevanju v zadruge. Vzrok za ustanovitev toliko novih zadrug moramo iskati predvsem v slabi letini. Strašna suša ki je vladala lansko leto, je napravila nemškemu kmetijstvu škode več sto milijonov mark. Še skoro bolj občutno škodo kakor suša, je povzročila živinska kuga. Vse to je sililo do tedaj še neorganizirano ljudstvo k ustanavljanju novih zadrug, posebno posojilnic. Tako se je samo v zadnjem četrtletju 1911 ustanovilo nič manj kot 206 posojilnic, medtem ko se jih je prejšnjega leta zadnje tri mesece ustanovilo samo 83. Slab izpad letine je tudi uplival na skupno kupovanje krmil. Te tako mnogobrojne zadruge so se največ ustanovile po lastni inicijativi prizadetih krogov. To nam kaže, da je ljudstvo samo spoznalo in uvidelo korist zadrug in da ni treba nobene posebne propagande za ustanavljanje. Zveze kakor tudi posamezne zadruge si prizadevajo sodelovati pri blagovni kupčiji, notranji kolonizaciji, razdolževanju, pri razširjanju elektrike, sušenju krompirja, pri dobrodelnosti na kmetih itd. Hitri razvoj današnjega zadružništva jih sili v to. Ako nečejo kmetijske zadruge podleči v boju z drugimi organizacijami, treba je, da se stalno izpopolnjujejo. To velja v prvi vrsti za največ razširjeno in najbolje organizirano skupino kmetijskih zadrug — za kmečke hranilnice in posojilnice. Pretečeno leto so se oglašale zelo pogosto pritožbe o naraščajočem tekmovanju privatnih bank, še bolj pa javnih hranilnic. Ne redko se je pojavil skoro divji boj za hranilne vloge kmečkega prebivalstva. Z visokim obrestova-njem, s šumno reklamo, javnim ali prikritim uradnim podpiranjem se je skušalo izvabiti prihranke kmetiškega ljudstva iz kmetiških posojilnic. Pojavljajo se celo stremljenja delati kreditnim zadrugam postavne ovire v njihovem delovanju. Gotovo je proti takemu postopanju resna beseda na mestu v obrambo, kateri mora slediti skoraj tudi dejanje. Gospodarskim razmeram primerna ureditev zadrug in pravilno ter varno poslovanje so najboljše orožje proti raznim nasprotnikom. Slično velja za zadružno nakupovalno organizacijo. Razna znamenja kažejo, da mnogo veleindustrijalnih organizacij raje sklepa kupčije s trgovci kakor z nakupovalnimi organizacijami kmetovalcev. Vzroki so zelo razumljivi, četudi neutemeljeni. Kmetijske nakupovalne organizacije so poklicane zastopati interese konsumentov in so torej manj dobrodošli odjemalci kakor trgovci, katerih namen je lasten dobiček. Tako postopanje producentov nasproti zadružnim organizacijam pa je kratkovidno, kajti brez sodelovanja zadrug se ne bo doseglo posebnega zvišanja potrebščin. Tudi na polju mlekarstva je zadružna organizacija neobhodno potrebna, kajti vedno več zahtevajo konsumentje z ozirom na kakovost mlekarskih izdelkov in čimdalje več teh izdelkov gre v tujino. Izpopolnenje v tehniki in gospodarstvu podpira to stvar. Hitro naraščanje mest in industrijskih krajev zahteva dalje tudi, da se mlekarske organizacije bavijo vedno intenzivneje z oskrbovanjem mest s svežim mlekom. Kar se tiče ostalih vrst zadrug, je treba omeniti, da so se skoro pri vseh zvezah ustanovile posvetovalnice o elektrotehničnih zadevah, ki imajo nalogo spraviti električne zadruge v pravi tir. Tudi zadruge za vnovče-vanje živine ter vinarske zadruge so se izdatno pomnožile. Francoska banka in kmetijski kredit. Francoska banka vrši tudi glede kmetijstva važno nalogo. Njena delavnost na tem polju je dvojna, indirektna in direktna. Indirektno podpira kmetijstvo s tem, da daje državi na razpolago potrebna sredstva, s katerimi potem država pospešuje kreditne zadruge. Z zakonom od 1. 1897 je bila banka prisiljena državi dati 40 milijonsko brezobrestno posojilo, ki se ima vrniti 1. 1920. Razen tega mora plačevati še vsakoletno vsoto, ki mora znašati najmanj dva milijona frankov, a je v resnici vsako leto znatno višja. Država daje iz teh sredstev provincialnim blagajnam brezobrestna posojila. Provincialne blagajne posojujcjo ta denar kmečkim posojilnicam ter nakupovalnim in prodajalnim zadrugam. Drugič pa podpira banka kmetijstvo direktno s tem, da daje hipotekarna posojila kmetom ali kmetijskim zadrugam. Od 1. 1900 do 1909 je dala okrog 79 milijonov frankov posojil provincialnim zemljiškim in zveznim blagajnam in je njihovo korist diskontirala za 171 milijonov efektov. V isti dobi je dovolila banka posameznim kmetom 159 milijonov posojil in jim diskontirala za 73 milijonov skladiščnih listov ter za 344 milijonov efektov. Največ menic se je diskontiralo v vinorodnih krajih, posebno v pokrajini Gironde. Največ se je eskontiralo v krajih, kjer cvete živinoreja. Skupno znaša torej poslovanje banke s posameznimi kmetovalci od leta 1900 do 1909 čez pol miljarde (natančno 566,000.000 fr.) Ako pa k temu prištejemo še poslovanje s posojilnicami, dobimo skupni znesek 826 milijonov frankov. Banka diskontira le v 3 mesecih plačljive menice s tremi podpisi. Vendar se tretji podpis more nadomestiti z zastavo vrednostnih papirjev, kojih višino določi na podlagi poštenosti in premožnosti posojilojemalca. Menice z dvema podpisoma se diskontirajo z navadnim postotkom, ki znaša skoro vedno samo 3 °/0. Na ta način torej podpira ta veliki denarni zavod francosko kmetijsko zadružništvo, ki šteje 96 pokrajinski!) zvez in 3300 malih posojilnic. O pomenu domačega vrta. Povsod na deželi, kakor tudi v mestih, kjer je le mogoče, vidimo, da se nahajajo pri hišah večji ali manjši vrtovi. Le malo postest-nikov je, ki si ne morejo privoščiti takega prostora, kjer ima rodbina najmilejše pribežališče, mesto, kjer najdeta gospodar in gospodinja po trudapolnem dnevnem delu sladek odpočitek. Toda tudi iz narodno - gospodar- — in — skega. stališča ima domači vrt in vrtnarstvo z zelenjadorejo svojo vrednost ter zasluži ta panoga kmetijstva, da se posebno pri nas na Slovenskem povzdigne, kjer je skoro na najnižji stopinji razvitka in vsled tega tudi najmanjše dohodke prinaša. V avstro-ogrski monarhiji odpade namreč od vse obdelane zemlje 772.693 ha (l^d"/0) na vrte in znaša v odstotkih v Istri v Dalmaciji 2,89"/", v Trstu z okolico 2'68°/<', na Gor. Avstrijskem l-99°/<', na Niž. Avstrijskem l‘55u/o, v Galiciji DSO0/», na Češkem l/SS0/«, v Šleziji DdO0/», na Ogrskem l^S0/», na Hrvaškem l^d0/", na Moravskem 1,22 7°, na Štajerskem l-06u/o, v Bukovini 0'780/°, na Kranjskem 0-75"/<', na Predarlskem 0,42°/'>, na Goriškem in Gradiščanskem O300/0, na Solnograškem in na Tirolskem Olö0/«. Na Kranjskem pripada tedaj OGö11/« ali 7412 ha na vrtove. Največje vrtove imajo posamezna veleposestva po deželi, večji in bolje obdelovani vrtovi nahajajo se v Ljubljani, na vso ostalo deželo pridejo večinoma le malo oskrbovani sadni in navadno 20—100 m2 mereči zelenjadni vrti, ki se nahajajo ograjeni poleg hiš. Akoravno naši kmetovalci na polju in na njivah naj večje množine potrebnega živeža pridelajo, vendar ima tudi pridelek na zelenjad-nem vrtu za zboljšanje živil svojo posebno vrednost. Zelenjava na vrtu nima namena, da daje za življenje neobhodno potrebna živila, ampak ona skrbi za koristno in prijetno izpremembo, ki je postala napredujoči človeški naravi potrebna. Hranilna vrednost zelenjave je različna, ker med tem, ko veliko njih tvori glavni del jedil omikanih slojev prebivalstva, služijo druga bolj v zadovoljenje razvajenih želodcev in je njih vrednost le neznatna, vendar imajo za človeški živež veliko važnost, ker je postalo njih zauživanje potrebno za one, kateri telesno ne trpijo mnogo. Doma zrastla sveža zelenjava omogoči gospodinji, da svoji družini od spomladi do zime postreže s priljubljenimi jedili, ne da bi bilo treba zato denarnih izdatkov; na drugi strani pa lahko zopet toliko pridela, da del zelenjave v bližini mest, trgov, tovarn itd. proda za gotov denar in si s tem pridobiva poleg drugih dohodkov iz gospodinjstva, sredstva za nakup potrebnih stvarij pri hiši, ne da bi moral hišni gospodar povsod prispevati. Gospodar dobi v ugodnih letinah za zrelo sadje, bodisi da ga svežega proda ali pa predela v mošt, lepe novce, poleg tega ga ima on in njegova družina presnega in suhega na razpolago. Vse te prednosti podaja oskrbovan in marljivo obdelan domači vrt, ne oziraje se na to, da je ravno pri nas na Slovenskem nekaterim krajem še posebno velik zaslužek, kjer se s sadjarstvom in z zgodnjo zelenjadorejo pečajo kot obrtom. Čeravno to ni povsod v enaki meri mogoče, velika vrednost, ki jo daje vrtnarstvo, pa zasluži, da povsod na deželi obračamo večjo skrb na naše vrte, da jih zasajamo z najbolj prikladnim sadnim drevjem, da se naše gospodinje pečajo bolj z zelenjadorejo in da se tega v večji meri poprimejo zlasti manjši posestniki, najemniki, rokodelci in sploh ubožnejši ljudje, da si naravnost za živež in za prodajo pridobivajo izdaten postranski zaslužek iz te kmetijske panoge, ne da bi jim bilo vedno treba misliti na izseljevanje. K povzdigi sadjarstva in zelenjadorejo zamogli bi tudi šolski vrtovi mnogo pripomoči, ako bi se jim njih vzgledno oskrbovanje in obdelovanje omogočilo ter bi se že bolj odraščeni šolski mladini vcepilo veselje in znanje do tega dela! Skrbno urejeni in obdelani domači vrtovi niso pravi kras hiš, občin in krajin, ne pričajo le o uzornem redu in izobraženosti ljudstva, ampak pripomorejo zlasti revnejšim in nižjim slojem do neobhodno potrebnih življenskih dohodkov, in zato je želeti, da bi se pid nas po naših domačih vrteli vedno bolj obsežno gojilo sadjarstvo in zelenjardoreja, ker smo tudi v tej kmetijski stroki zelo zaostali, čeravno bi zamogli po ugodni in južni legi ne samo za domačo rabo dovolj pridelkov producirati, ampak bi lahko mrziejše, severne kro- novine ž njimi zalagali. Sadjarstvo in zelenjadoreja bi lahko mogočno in blagodejno uplivali na občno blagostanje mnogih naših občin, krajev in posameznikov, radi tega pa zasluži i več podpore od strani merodajnih činiteljev, da se more ta smoter v občnem interesu doseči. Kako je škropiti sadno drevje? Vsak vinogradnik ve iz skušnje, če je škropil o pravem času proti peronospori, da je ostalo trtno listje do pozne jeseni zeleno in zdravo. Zdravo listje pa vpliva na vspeva-njo vinske trte in njo pridelek ne le blagodejno, ampak ono je zato neobhodno potrebno, ker izvršuje isto nalogo, kakor pri živalih pljuča in želodec. Kakor se pri tej rastlini s škropljenjem z bakrenovapneno zmesjo z vspe-hom borimo proti glivični zajedavki strupeni rosi in si s tem delom ohranimo vinsko trto zdravo in njen pridelek neprikrajšan, istotako postaja od leta do leta potrebnejše, da obračamo svojo pozornost tudi na one zajedavke, ki nam škodujejo i na drugih kulturnih rastlinah in jih skušamo uničevati, na tak način si ohranjujoč zdrave rastline in nezmanjšane njih pridelke. Število glivičnih boleznij je jako veliko; pozna se jih dandanes nad 30.000. Tako napada vinsko trto nad 320 raznih glivic, jablane 238, hruške 205, češnje 120 glivic, itd. Priprosti narod pozna dobro te kvar-Ijivke in jih je n. pr. na našem sadnem drevju okrstil z raznimi imeni kakor: listna rja, ko-dravost, grintavost, rastlinska črna rosa, pe-gavost itd. ter ve, da mu uničujejo vrednost in dobroto sadnega pridelka, ne zaveda so pa največ, da mu slabe ob enem sadno drevje samo. So manj je podučim, da se mora i njim postaviti v bran, če si hoče sadno drevje in njega pridelke ohraniti. Ce tudi večina glivic ni nevarna, vendar morejo nekatere od njih pri splošnem nastopu povzročiti veliko škodo. Ena takih glivic, ki napada splošno in povsod po naših krajih ne le listje, ampak tudi sadje naših sadnih dreves in ki nam dela občutno škodo s tem, da liste nekako požge, sad pa napravi na zunaj krastov, ki vsled tega zgubi na dobroti in lepoti, se imenuje pri jablanah jabolčni krastovec, pri hruškah hruškov kra-stovec ali navadno s tujim imenom: fuzikladij (Fusicladium dendritieum in F. pyrinum). Glivica te zajedavke napada liste že spomladi, da se narede na njih rujavkaste lise, ki se razširjajo dalje in dalje. Listi postanejo vsled tega nekako usnjasti in suhi, ne morejo se pravilno razvijati in izvrševati svoje naloge, ki jim jo je odkazala narava glede hranitbe dreves in njegovega sadja. Pozneje listi počrne in odpadejo, kar se navadno zgodi že meseca avgusta ali septembra tako, da je drevo popolnoma golo. Glivica se loti kmalu tudi zelenega mladega sadja, na kojem se pokažejo sprva črne pike, pozneje kraste, ki store, da sad ne more dozoreti ter da vsled svojih krast zgubi na dobroti in lepoti. Celo mladim enoletnim poganjkom ne prizanaša, napada jih v rasti, da sc pokažejo posamezna, v začetku sivo barvana, pozneje pa raskava, razpokana, krastava in suha. Dostikrat celo odmrjejo take vejice ob koncu. Umevno je, da tako leto za letom se ponavljajoče napadanje te glivice zelo slabi drevje v rasti in zmanjšuje vrednost in dobroto sadja. Za pokončevanje te bolezni se rabi isto sredstvo kakor za zatiranje peronospore pri vinski trti, namreč zmes modre galice in vapna, ter se na isti način in istoodstotno, navadno l"/0 pripravlja. Škropiti je treba v prvič spomladi pred brstenjem. To škropljenje je najvažnejše in ima največ uspeha. V drugič naj se škropi takoj po cvetju; v tretjič še enkrat meseca junija ali v prvi polovici julija. Za škropljenje nizkih dreves se lahko z uspehom rabijo navadne trtne škropilnice proti peronospori. A ker imamo pri nas največ vi- soko rastoča sadna drevesa, dado se ista dobro poškropiti le z vozno škropilnico, ki pa je precej draga. V fuzikladiju imamo hudega sovražnika naših sadnih dreves, katerega uničevanje imamo sicer v oblasti, ki je pa združeno s precejšnimi začetnimi stroški, ker si moramo nabaviti ne le uničevalno sredstvo, ampak tudi drage škropilnice. Edino tolažilno pri tem je, da more tako vozno škropilnico rabiti mnogo posestnikov, da, vsa občina ter da se torej stroški pri sporazumnem skupnem nakupu in uporabi za posameznika zelo zdatno pomanjšajo tako, da je upati, da se bodo v občnem interesu in v povzdigo našega sadjarstva tudi te vozne škropilnice pri nas vsaj v onih sa-donosnih krajih upeljale, kjer dobivajo iz te poljedelske stroke postransk dohodek. Želeti bi bilo, da bi boljši posestniki in izobraženi krogi i v tem oziru pot kazali priprostomu narodu. Našim sadjarjem pa svetujem, da se poprimejo škropljenja sadnega drevja ter da to izvrše trikrat na leto! Nekaj o pogozdovanju. Dandanes obrača vsak razumen gospodar gozdu največjo pozornost. Posebno očitno to vidimo pri umno oskrbovanih veleposestvih. Enako skrb naj ima sichern posestnik gozda ker je gozd neka hranilnica, ki sicer donaša nizke obresti, zato pa gotove, ker blaži podnebje, podpira enakomernejo temperaturo in nam varuje, da našo itak plitvo zemeljsko plast ne odneso nalivi in ne izpere dež in sneg. Poleg umnega oskrbovanja je potrebno, da ve vsak gospodar^ kako bode pomnoževal v gozdu drevje, kaj bode storil z izsekanimi gozdnimi parcelami in kako bode najuspešneje zopet pogozdil. Gozdna drevesa se pomnožujejo naravnim potem ali umetno. Naravni gozd nastane iz semena, katero odpada od starih dreves in iz mladik, ki izrastejo iz štorov in korenin. Umetno pa gozd pomlajujemo po semenu, če seme gozdnih dreves posejemo v gozdu ah po sadikah, katere v gozdnih drevesnicah izgojene iz semena, v gozd presadimo. Najvažnejše za vsacega gospodarja je, da zna to slednje delo pravilno izvršiti, ker s tem more najhitreje svoje izsekane gozdne parcele pogozditi ter mu je najpopred pričakovati novega naraščaja. Dve- in triletne sadike gozdnih dreves dobimo za male novčiče v državnih gozdnih drevesnicah ali pri zasebnikih. Tudi si jih moremo sami izgojiti. Gozdne parcele, katere nameravamo s sadikami zasaditi, morejo imeti različno lego in različno zemljo. Y suhih zemljah, strminah in visokih gorah se gosto sadi po 06—1 m vsaksebi. V dobrih, globokih zemljah in ravninah se sade po D2—1\5 m vsaksebi. Majhne sadike se sadi gosteje kot večje, običajno 1—1*2 m narazen. Tam, kjer zemljišče dopušča, naj se sadi pravilno, to je v vrstah. Taka pravilna saditev ne povzroči veliko več dela, ima pa mnogo prednosti pred nepravilno, največjo že v tem, da so drevesa enakomerno razdeljena po prostoru in se tedaj tudi enakomerno razvijajo. V krajih, kjer je veliko kamenja ali ki so že deloma zaraščeni, se seveda ne more saditi v vrstah, drugod naj bi se pa to storilo. Redni gozd se lažje nadzoruje in les lažje spravlja in izpeljuje. Za saditev v vrstah se potrebuje dolga vrv, na katero se določeno razdaljenost sadik zaznamuje in s katero se potem določuje mesto za saditev. Sadi se v jamice, katere z motiko ali z drugim primernim orodjem naredimo. Jamice naj bodo do JO cm globoke in 30 cm široke, skopljejo naj se že v jeseni ali zgodnji po- v mladi, da zemlja premrzne in se zrahlja. Ce je zemlja rahla in se sade enoletne sadike, napravijo se le luknjice s kakim klinom. Posebno je važno pri saditvi, da se ohranijo sadike sveže in da se sade pravilno. V ta namen skrbi saditelj, da ima pripravljene sadike v posodi, v koji je ilovčasta voda, da ž njo še pred saditvijo osveži kore- nine in koreninice, da se preveč ne posuše, ter da sadi le zdrave sadike. Sadike se sadč ravno tako globoko, kakor so rastle popred, ne globočoje ne plitveje. Korenine se morajo tako uravnati, kakor so popred rasle, zasujejo se z najboljšo zemljo in tako, da ne ostane nikake praznine okoli njih. V strminah in suhih legali se napravijo jamice nižje od površja, da se v njih steka vlažnost. Zasajene parcele se potem zavarujejo proti živini, bodisi da se jih zagradi ali na drug način. Pozneje se pazi, da razni gozdni pleveli, kakor praproti, borovnice, malinjek itd. ne zaduše mladih sadik. Če je potreba, mora se ta plevel požeti in sploh nasad čist ohraniti. Sadike, ki so se posušile, se drugo spomlad nadomestijo t. j. podsadijo se z novimi. Na tak način se zadobi enakomern in popoln naraščaj. Zadružni pregled. Nove zadiuao. Tekom meseca marca 1912 so bile v zadružni register vpisane naslednje jugoslovanske zadruge: Na Kr an j s k e m: D ob mi Če (okr. sod. Rudolfovo), Kmetijsko društvo v Dobrničah, r. z. z o. z. Na Štajerske m: Mihovce (okrož. sod. Maribor), Strojna zadruga v Dragonjivasi-Mihovcik, r. z. z o. z. Na Koroške m: Žita ra ves (dež. sod. Celovec), Živinorejska zadruga za Žitarovcs in okolico, r. z. z o. p. V Dalmaciji: Kuti (okrož. sod. Kotor), Srpska zemljoradnička zadruga n Kutima, p. u. s. n. j. Izbrisana iz zadružnega registra je bila v mesecu marcu 1912 sledeča zadruga: Vojsko (dež. sod. Ljubljana), Konsumno društvo na Vnjskem, r. z. z o. z. vsled končane likvi daeije. Mednarodna zveza kmetijskih zadrug s sedežem v Darmstadtu priredi dne 21. in 22. maja tega leta tretje mednarodno zborovanje kmetijskih zadrug. Shod se vrši v mestu Baden-Baden. Dnevni red je naslednji: 1. Otvoritev zborovanja in pozdrav zvezdnega predsednika. 2. Poslovna poročila o se- stavi biroja in časovna razpredelba. 3. Poslovno izvestje zvezdnega predsednika. 4. Predlog zvezi-nega načelstva o izpremembi pravil, po kateri bi se smele v mednarodno zvezo vsprejemati tudi iz-venevropejske zadružne organizacije. 5. Novejše izkušnje na polju revizijskega poslovanja v posameznih deželah. (Poročevalci: tajnik dr. Neudörfer Dunaj, Avramovič Belgrad, ravnatelj dr. Nolden Frankfurt). 6. Zadružni pouk in izobrazba v različnih deželah. (Poročevalca: Profesor Gebhard Helsingsfors in dr. Grabein Darmstadt). 7. Razvoj in izkušnje pri zadružnih osrednjih denarnih organizacijah. (Poročevalca: gener. zastopnik dr. baron Störck Dunaj, glavni ravnatelj ministerialni tajnik pl. Seidl Budimpešta). 8. O pomenu najemninskih zadrug v kmetijstvu. (Poročevalca: prof. dr. Arrigo Serpieri Milan in drž. posl. dr. Berndt Budimpešta). 9. Preskrbovanje elektrike na kmetih v Nemčiji s pomočjo zadrug. (Poročevalec zvezin predsednik Saengcr Diersheim in ekonomijski svetnik dr. Rabe Halle). 10. Razdolževanje kmetijskih posestev s pomočjo zadrug. (Poročevalca: dr. Bern at Budimpešta in jeden nedoločen poročevalec iz Nemčije). 11. Uporaba novejših izkušenj pri hladilnih napravah za malega producenta. Kdor bi se želel udeležiti tega zborovanja naj sc prijavi pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Vladna predloga o novem zadružnem zakonu in o ustanovitvi splošnega kreditnega zavoda pride, kakor se čuje, kmalu v razpravo v poslanski zbornici. Ob priliki prvega branja vladne predloge se bo vršila samo generalna debata o temeljnih načelih zakona, na kar se bo predloga odkazala posebnemu odseku v pretres. Delavske zadruge v Belgiji leta 1911. Število zadrug je bilo................ 201 Te zadruge so štele članov .... 157.478 Skupni obrat je preračunjen na frankov 44,420.920 čisti dobiček je znašal „ 4,250.223 Od čistegii dobička se je večji del razdelil med člane kot dividenda. Zadruge imajo 391 prodajalcu ter skupno obdelovanje polja v 988 občinah, to je približno tretjina vsili občin v Belgiji. Nepremično premoženje vseh zadrug je vredno 18,447.140 frankov. Vsaka družina, ki je v zadrugi, je kupila povprečno za 285 frankov celoletno. Zadružnih deležev je bilo vplačanih 1,931.194 frankov, kar pride na Člana okrog 12\r)0 franka. Češko zadružništvo v Šlcziji je skoro vse organizovano v „Jednoti čeških gospodarskih zadrug v vojvodstvu šlezskem v Opavi“, ki je koncem — 121 lanskega leta štela 109 zadrug. Med njimi je bilo 66 rajfajznovk, 10 posojilnic-zilložen, 5 produktivnih zadrug (3 mlekarske, 1 tkalska, 1 za izdelovanje špirita) 1 skladiščna, 1 strojna, 20 nakupovalnih in konsumnih zadrug, 2 pašniški, 1 živinorejska in 3 stavbne zadruge. Izven Jednotc stoji 5 rajfajznovk, 8 založen in nekaj konsumnih društev, ki so priklopljena socialnodemokratični organizaciji. V letnem poročilu, ki ga je izdala Jednota za 1. 1911 čitamo, daje češko zadružništvo v Šle-ziji tudi lani znatno napredovalo, dasi lansko leto nikakor ni bilo ugodno razvoju zadružne organizacije. Slabši pridelek žita in povsem slaba letina za okopavine in krmo je povzročilo ne samo, da je imelo kmetijstvo manjše dohodke, ampak tudi da je imelo večje izdatke za draga krmila. Tu in tam višje cene živine in žita niso poljedelcu nadomestile zgube, ki jo je imel vsled nedostajanja mleka, pese, repe, krompirja in piče. Pomanjkanje denaija v kmetijstvu je imelo za posledico, da so nazadovale kupčije obrtnikov in trgovcev, vsled česar se je na denarnem trgu zvišala obrestna mera za 1—l Da je primanjkovalo denarja, je bilo deloma iskati vzroka tudi v živahnem stavb, gibanju in tem, da manjši kmetovalci skušajo ob vsaki priliki povečati svoja posestva, katerim se cena v Slezi ji rapidno dviga. Nizki kurzi zastavnih listov deželnih denarnih zavodov dokazujejo, da skušajo tako občine kakor posamezniki pokrivati svoje potrebe po denarju v mestnih denarnih zavodih, da bi se ognili kurznim izgubam. Vsemu temu se je pridružila še okolnost, da skušajo mnogi mestni denarni zavodi z zvišanjem obrestne mere in z znatno agitacijo iskati na kmetih vloge, katere se potem zvečine investirajo v mestnih podjetjih in so za kmetovalca izgubljene. Tako je na eni strani rastla potreba po posojilih, na drugi strani pa sc je pojavil upadek vlog pri večjem številu kmetskih denarnih zavodov. Da se izravna ta, tako znatna potreba po denarju, je morala skrbeti Jednota in je dobila proti pričakovanju dobro in glavno podporo pri avstroogrski banki, ki je Jednoti dovolila potrebni kredit. Ravno tako je Jednoti priskočila na pomoč moravska agrarna in obrtna banka. Ker mora biti naloga naše kmetske denarne organizacije — tako nadaljuje poročilo — ne samo, da bi čimprejc prenehala odvisnost od denarnega trga, ampak tudi da bi imela na razpolago znatne prebitke za slučaj kakih stresljajcv na denarnem trgu, zato je Jednota priporočala vsem včlanjenim kreditnim zadrugam, da naj primerno zvišajo obrestno mero, omejujejo posojila na daljšo dobo in hipotekarna posojila ter da izterjajo zapadla posojila in si tako pridobe več likvidnih sredstev. Ta akcija je imela ugoden uspeh in proti koncu leta 1911 in v začetku leta 1912 je bil dotok denarja že znatno večji. Denar, prometa je imela Jednota 14,785.073 K. Stanje vlog je znašalo koncem leta 843.114 K, posojil pa 1,353.700 K. Vloge je Jednota obrestovala po 4 1/8ü/o, vloge proti 90 dnevni odpovedi pa po d1/*0/»- Kredite je Jednota dovoljevala rajfajznov-kam do 200 K na člana po 43 j a °/o, od 200 do 300 K na člana pa po 51/4°/o; ostalini zadrugam se je dovoljeval kredit v vsakem slučaju posebej proti menicam z zadostnim jamstvom. Vloge je imelo pri Jednoti 33, posojila pa 58 zadrug. Pri 38 rajfajznovkah je bilo razdeljeno med ljudi 1513 domačih nabiralnikov. Da se s to napravo prav močno pospešuje varčevanje, dokazuje najbolj to, daje bilo leta 1910 otrokom izdanih vsega skupaj 2143 vložnih, knjižic za 160.760 K in vloge poslov so v 1076 vložkih znašale 309.150 kron. Na en otroški vložek je prišlo povprečno 75 K, na en poselski vložek povprečno 287 K. Gotovo jako lep uspeh! Blagovni promet oskrbuje „Centralno gospodarsko skladišče v Opavi“, ki si je lansko leto kupilo svoj dom za 86.000 K; v Frydku ima poleg tega posebno skladišče in stalne zaloge v Poljski Ostravi in v Klimkovcih. V I. 1911 je ta organizacija razpečala 1182 vagonov raznih gospodarskih potrebščin in 263 strojev in od članov nakupila 288 vagonov žita. Ti podatki kažejo, kako lepo se vkljub raznim oviram razvija češko zadružništvo v Sleziji. Prodaja jajc na Danskem. Že večkrat smo pisali o raznih panogah kmetijstva na Danskem. Tako smo povdarjali veliko važnost danskih zadružnih mlekarn in klavnic. Danes naj omenimo prodajo danskih jajc. Leta 1911 so pridobili za 66 milijonov kron jajce. (V naši veljavi za 87 milijonov kron). Od tega se jih je v tujino prodalo za 26 milijonov kron danske veljave (34 milijonov našega denarja). Doma sc jih je porabilo za 40 milijonov kron d. vr. (52 milijonov kron našega denarja). Da se ta vrsta gospodarstva bolj goji, podpira država z nagradami razstave, * ki jih prirejajo zadruge za prodajo jajec. Gospodarske drobtine. Vinogradniki! V noči na 13. april t. 1. zadela nas je huda nesreča. Pozebel nanije večji del toliko željno pričakovanega bogatega vinskega pridelka. Vprašal bo gotovo vsak od Vas, kaj mu je treba sedaj storiti, da obrani vsaj trto in to, kar je še na njej nepoškodovanega. Zato Vam dajem sledeče nasvete: Za sedaj ne kaže druzega, kakor trto popolnoma pri miru pustiti in opraviti tista dela v vinogradih, ki so sedaj potrebna, to je zlasti okopavanje. Vsak trtni popek obstoji iz treh očes, enega glavnega in dveh stranskih (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, ktera očesa so po-zebla. V večini slučajev je pozebel samo glavni oček in podočka sta zdrava. Eno ali drugo teh stranskih očes bo pozneje pognalo. Na teh mladikah ho tudi nekaj grozdja, čeprav bolj drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno delajo tisti, ki — morda v neumestni jezi — šparone (napojence, prezeze) stran režejo. Pustite toraj trto v miru. Ko bo nastalo trajno gorko vreme, bo sama pokazala, kaj je na njej še živega in to bo treba skrbno varovati. Potem bomo morali zlasti suhe, od mraza uničene poganjke omandati (obrati), da se poganjki iz stranskih očes (podočkov) lahko bolj razvijejo. Sedaj pa še ne kaže tega delati, ker bi znalo še to pozebsti, kar je dosedaj še ohranjeno! Vsaj smo šele sredi aprila in nam grozijo še ledeni možje. — Ko bodo mladi poganjki dosegli dolžino 15 do 20 cm, potem bo treba vse nepotrebno omandati (obrati), po cvetenju mladike na šparonih skrajševati i. t. d., da trta po nepotrebnem moči ne trati. Zlasti pa ne smemo zanemariti vožnje, škropljenja in druzega dela v vinogradih, ker hi imel sicer ta mraz hude posledice za prihodnja leta! C. k. vinarski nadzornik B. Skalicky. Vojaški dopusti, katere je uvedla vojna uprava za čas, ko.se spravljajo poljski pridelki, so za kmetski stan znatna pridobitev. Pomanjkanje delavcev je ob tem času najbolj občutno. Taki dopusti se dovoljujejo kmetskim posestnikom, oziroma njihovim sinovom in pa poljedelskim delavcem po poklicu, in sicer pridejo ti zadnji v poštev osobito tedaj, ako služijo v zadnjem prezenčnem letu. Termin za dopust določi po posameznih četah zborno (korno) poveljstvo v sporazumu s političnimi oblastvi. Dopusti se podeljujejo, kolikor dopušča vojaška služba, za žetev, za košnjo, trgatev in nekatera druga opravila, ki imajo za posamezne kraje večji in splošnejši pomen. Navadno traja dopust 3 tedne. Prositi za dopust ima praviloma vojak sam pri raportu; dovolitev ali odklonitev pristoji četnemu poveljniku in je seveda zavisna od obstoječih konkretnih službenih razmer in od tega, kako sc dotiČnik vede. Moštvo na dopustu mora nositi civilno obleko. Dopustniki imajo, ako se izkažejo z dopustnieo, na železnicah pravico do takih zni-žanihjecn kakor vojaške osebe, ki potujejo izven-službeno. Sredstva zoper muhe v hlevih. Kot dobro sredstvo proti nadležnim muham v hlevih se je izkazalo pogosto beljenje sten in stropa z apnom. Pri tem se rabi sveži belež (voda, v kateri se je ravnokar razstopilo apno), kateremu sc labko prida malo baziola. Dobro je tudi, če se zmeša belež z galunom in sicer v razmerju 1 kg galuna na 50 litrov beleža. Galun se najprvo v vodi raztopi in se potem pridene beležu. S tem se mora hlev dvakrat popolnoma prebeliti. Muhe izločujejo na svojih nogah lepljiv sok, s pomočjo katerega morejo n. pr. laziti po steklu na oknih. Ker ima galun to lastnost, da vsesava lepljiv sok, tedaj ga mora muha izločati v večji množini kakor ga pa more proizvajati. Radi tega kmalu izginejo muhe, ki lazijo in posedajo po stenah, namazanih z galunom. Kot zelo praktična sc je tudi pokazala uporaba lepila za muhe v hlevih. Pri tem se zgornje polovice stebrov ovijejo s papirjem starih časopisov, ki se potem namaže s posebno lepljivo snovjo. Ta snov se tako pripravi, da se 2 dela kolofonije, 1 del terpentina in 1 del repičnega olja skupaj stopi. Se boljše je, če se tej zmesi prida še '/* kg sirupa na vsak 1 '/•> kg tega lepa, da gredo muhe rajše na lej). To sc mora v teku dveh tednov štirikrat ponoviti in muhe so popolnoma uničene. Drugo sredstvo, ki sc tudi priporoča, obstoji v tem, da so ujamejo muhe na sledeči način: Zvečer sc obesi šop |)raproti na stroj). Muhe se vsedejo na jiraprot in ako v temi hitro prerežeš vrvico, na kateri šop visi in držiš sjtodaj vrečo, tedaj bo šo|> z muhami padel v njo. Kako sc pokončujc kozavost na trtah? Ta bolezen, ki jo tudi kozice, črni palež in črni jhkec imenujemo, napravlja nam na trsju že od nekdaj veliko škodo. Ona napada mladje, listje, najbolj ]>a grozdje. Osobito ob cvetu zna nam močno škoditi. Bolezen moramo zatirati preko zime, ko trta sj»i, kajti vsa sredstva, ki so se priporo-čevala za pokončevanje kozavostij poleti, so se izjalovila. Tudi zimsko delo [troti kozicam jih ne zatre popolnoma, a vendar bolezen jako ublaži. — i2:-5 — Uspeh ni seveda vedno jednak in mnogokrat se pripeti, da ga niti nimamo. Edino do sedaj priporočljivo sredstvo je modra galica, ki se je raztopi prilično 40 kg v 100 litrih vode in s to raztopino trte pomaže. Raztopina zaleže še bolj, če ji dodamo 2 do 4 litre žveplene kisline (hudičevega olja). Delo se opravlja v pozni zimi, zlasti potem, ko smo odtrgali trti star lubad in smo jo nekoliko očistili. Pomazati je treba celo trto, torej deblo in mladike. Po 14 dneh je dobro ponoviti to delo. Najlažje namažemo trto s čopičem, kateremu privežemo drobno cev iz gumija ter to poslednjo spojimo z brentačem napolnjenim z gornjo tekočino. Ta brentač nosimo na hrbtu, a med delom cedi se galična voda sama v čopič. Da se preceja tekočina po naši volji, bolj hitro ali bolj počasi, dobro je deti brentaču malo pipico in šele na to pritrditi cev. Nadalje se priporoča, da zmanjšamo zlo, naj obrežemo trte bolj kratko in trtne odpadke koj ponesemo iz vinograda in sežgemo. Tu moramo seveda prej pomisliti, ali se d:i trta tako rezati. V nasprotnem slučaju ne smemo se posluževati tega sredstva. Tudi rano žveplanje in škropljenje deloma zaustavita bolezen. Vsaj nam sc to dozdeva, kajti tam, kjer se je to delo ob Času opravilo, nismo zapazili toliko kozic. „Km. Pr.“ Mesni kartel. Amerikanski ima pet tvrdk: Tvrdka: Letna prodaja Armour 1.400,000.000 fr. Swist 1.300,000.000 „ Morris 625,000.000 „ Sulzberger 500,000.000 „ Cudaby 425,000.000 „ kartel za meso Čisti dobiček: 46.500.000 fr. 40,000.000 „ 10.800.000 „ 8,000.000 „ 0,000.000 „ Z drugimi besedami: mesni kartel ima letno krog 120 milijonov frankov čistega dobička! Vabilo na rodni občni zbor Mlekarske zadruge v Itorovniei, ros;, zadr. z oni. zav. ki so bo vršil dne 12. majnika 1912 ob .'1. uri popoldne v društvenem domu. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, reg. zadr. z neom. zavezo ki se bo vršil dne 12. maja 1912 ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši v Šmihelu pri Šoštanju. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Branje revizijskega poročila. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnico na Dobravi pri Kropi, reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil 19. maja 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Ko bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sk'ep-čen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Borovnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. maj čka 1912 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. D n e v n i r e d : 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Vabilo na IV. redni občni zbor Kmečke gospodarske zadruge v Mcdoših, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 27. maja 1912 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. G. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor 'Strojne zadruge v Dravljah, reg. zadr, z omejeno zavezo, ki se bo vršil 5. maja 1912 oh 4. uri popoldne pri Pežjaku v Dravljah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za loto 1911. 4. Volitev dveh odbornikov. 5. Volitev nadzorstva. G. Prememba pravil. 7. Poročilo o reviziji. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Konsuln nega društva v Starem trgu pri Ložu, reg. zadr. z om. zav. ki se vrši dne 12. maja 1912 ob 3. uri popoldne v dvorani Kmetske hranilnice in posojilnico. Dnevni red 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Komendi, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 27. maja 1912 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni r e d: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem rodu drug občni zbor, ki bo veljavno skopal ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Metliki, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 19. maja 1912 ob 9. dopoldne v posojilničui hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Prememba pravil. G. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v »St. Vidu pri Vipavi, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil v nedeljo dne 19. majnika 1912 ob 4. uri popoldne v posojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev dveh članov načelstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode v zmislu § 32. zadružnih pravil čez pol ure drugi občni zbor, ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnice v »Št. Janžu na Dravskem polju, reg. zadr. z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 9. maja 1912 ob 10. uri dopoldne v posojilničnem prostoru. Dnevni rod: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Slučajnosti. Poziv. Družinarima Hrvatsko blagajno za štednju i zajmove reg. zadr. s noogr. jamstvom u Trilju, na redovitu godišnju glavnu skupštinu, koja će se držati dne G. Svibnja t. g. na 2. uro poslije podne sa ovim Dnevni m r e d o m: 1. Izvješće o zadnjoj reviziji. 2. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 3. Izbor dvaju članova za ovjerovljenje zapisnika. 4. Priobćenje poslovnih zaključnih računa od g. 1911. r>. Izbor nekih članova uprave i nadzornega odbora. Vabilo na redni občni zbor Živinorejsko zadruge v Borovnici, registrovaue zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil «Ine IG. majnika 1912 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo ki »e vrši 5. maja 1912 ob 3. nri popoldne v Št. Vidu št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 3. Potrjenje računa za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil v nedeljo dne 5. majnika 1912 ob 3. uri popoldan v dvorani „Društvenega doma“. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o ustanovnem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računa za leto 1911 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sklepanje o morebitnem nakupu reg. blagajne. 8. Kazni predlogi. N ačelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice iu posojilnice na Koli. Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 12. maja 1912 ob 8. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se v treh tednih na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnice v Zgornjem Tuhinju, reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vrši dne 16. maja 1912 ob '/a 3. uri popoldne. V s p o r e d: 1. Volitev načelstva (4 ude). 2. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 3. Prememba pravil. Načelstvo. Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Svetinjah, reg. zadr. z neom. zav. kateri se vrši v nedeljo, 5. majnika 1912 ob 3. uri popoldne v Svetinjah v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih elanov. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo na III. redni občni zbor Gospodarskega in vinarskega društva v Sv. Križu pri Trstu, reg. zadr. z om. zav., ki se bo vršil dne 12. maja 1912 ob 10 '/a uri predpoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se pol ure pozneje skliče II. občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu elanov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Krškem, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 12. maja 1912 ob 3. uri popoldne v stari šoli v Cerkljah. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na I. redni občni zbor Kmetijskega društva za Šempeter in Belocerkev, reg. zadr. z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo dne 12. maja 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih g. Josipa Bojancc v Šempetru št. 16. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vodicali, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 6. maja 1912 ob S’/a uri popoldne v društveni sobi v Vodicah. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Živinorejske zadruge v Vodicali, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo 5. maja 1912 ob 4. uri popoldne v društveni sobi v Vodicah. Dnevni red: ]. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Kmetijskega društva v Vodicali, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 12. maja 1912 ob 4. uri popoldne v društveni sobi v Vodicah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Predavanje o rabi strojev. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Vodicali, reg. zadr. z om. zav. ki bo dne 12. maja 1912 ob 3. uri popoldne v društveni sobi v Vodicah. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. C. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na II. občni zbor Hranilnice in posojilnice na Žcliujah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 5. maja 1912 po sv. maši v župnišču na Želinjah. Dnevni r e d : 1. Poročilo odbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Sprememba pravil iu volitev treh udov načelstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Veliki Dolini, reg. zadr. z neom. zav. ki bo dne 12. maja 1912 ob 'ji 8. uri zjutraj v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva za Kranj in okolico, reg. zadr. z om. zavezo, ki se bo vršil dne 5. maja ob 3. uri popoldne v dvorani „Ljudskega doma“ v Kranju. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slue^inosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hotedcršici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. maja 1912 ob 3. uri popoldne v posojilnienih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sinartinu pri Kranju, ki se bo vršil dne 5. maja 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni r e d: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, fi. Sprememba pravil 7 Slučajnosti. Bilanca Hranilnice in posojilnice v Kamniku, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila . . . . . . 1,057.263-91 Tekoči račun z zvezo . . 139.614-72 Inventar nepremični . . . 65.600- — Inventar premični . . . , 2.394-80 Zaostale obresti posojil . . 13.403-38 Za 1. 1912. predplačana pri- dobnina 1.369-60 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri kitarski zadrugi v Domžalah 200-— Naložen denar 2.000-— Prehodni ...... 2.760-87 Poštna hranilnica .... 194-25 Gotovina 31. decembra 1911 16.408-57 Skupaj . . 1,302.210-10 Pa siva: K Deleži 3.284- — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi 1,271.936-22 Tekoči račun s člani 26-43 Predplačane obresti posojil 5.285-83 Rezervni zaklad z obrestmi 15.637-50 Čisti dobiček 6.040 12 Skupaj . . 1,302.210 10 Denarni promet ... K 1,936.116 23 Stanje članov začetkom 1. 1911 . .751 Prirastlo . . . Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . .751 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Vrhniki, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 245.678-23 Tekoči račun z zvezo . . 471.684-76 Inventar premični .... 1.077-93 Inventar nepremični . . . 2.022 79 Zaostale obresti posojil . . 2.223'29 Vrednost tiskovin .... 73-29 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Ljudski posojilnici v Ljubljani .... 4-— Delež pri «Unionu» . . . 500-— Kavcija 2.000- — Naložen denar 63.294-30 Gotovina 31. decembra 1911 7.953-86 Skupaj . . 797.512-45 Pasiva: K Deleži 1.550-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 778.247-11 Predplačane obresti posojil 1.458-83 Rezervni zaklad .... 13.858-12 Čisti dobiček 2.398-39 Skupaj . . 797.512-45 Denarni promet ... K 928.659-90 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 262 Prirastlo . . . 29 Gdpadlo . . . 14 Stanje koncem 1. 1911 . . . . .277 Bilanca Posojilnice in hranilnice v Črnem vrlin, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 226.834-25 Inventar premični .... 583-88 Inventar nepremični . . 25.834-78 Zaostale obresti posojil . . 4.158-74 Zaostala najemnina . . . 406-32 Delnica pri Unionu . . . 500-— Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Kmetijsk. društvu 4 — Terjatev na gozdih . . . 1.402-68 Terjatev na drvih . . . 98-— Naložen denar 4.000- — (Jotovina 31. decembra 2911 8.956-03 Skupaj . . 273.778-68 Pasiva: K Deleži 466-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 252.722-43 Tekoči račun z zvezo . . 8.325- Predplačane obresti posojil 199-54 Predplačana najemnina . . 96-72 Rezervni zaklad .... 11.041-02 Čisti dobiček 927-97 Skupaj . . 273.778-68 Denarni promet . . . K 353.348-53 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 235 Prirastlo ... 15 Odpadlo ... 17 Stanje koncem 1. 1911 . . . . .233 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 840.158-88 Tekoči račun s člani . . 122.831-93 Inventar premični .... 558-97 Inventar nepremični . . 50.176-95 Zaostale obresti posojil . . 32.209-42 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Delež pri Un-onu . . . 500-— Delež pri Kmetijsk. društvu 2- — Prehodni 2.816-26 Gotovina 3 1. decembra 1911 12.694-95 Skupaj . . 1,112.949-36 Pasi va: K Deleži 912-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 868.866 — Tekoči račun z zvezo . . 212.381-— Predplačane obresti posojil 1.532-09 Rezervni zaklad ... 22.931-07 Čisti dobiček 6.327-20 Skupaj . . 1,112.949-36 Denarni promet ... K 1,079.276-53 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 432 Prirastlo ... 27 Odpadlo ... 3 Stanje koncem 1. 1911 . . . 456 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Kibniči, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 942.089-98 Tekoči račun z zvezo . . 142 855-— Inventar premični .... 2.000-— Inventar nepremični . . . 29.000-— Zaostale obresti posojil . . 20.242-62 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Naložen denar 223.099-54 Delež pri Ljudski posojilnici 4-— Tekoči račun s pošt hran. 176-78 Gotovina 31. decembra 1611 22.735-35 Skupaj . . 1,383.203-27 Pasiva: K Deleži 997-— Hranilne vloge s kapitaližo-vanimi obrestmi . . 1,354.755-02 Predplačane obresti posojil 330-35 Rezervni zaklad .... 22.312-72 Čisti dobiček 4.808 18 Skupaj . . 1,383.203-37 Denarni promet ... K 1,728.897-28 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 446 Prirastlo Odpadlo ... 12 Stanje koncem 1. 1911 . . . . .476 Bilanca Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolic», reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 1,377.961.02 Inventar premični . . . 1.420-50 Inventar nepremični . . . 59.981-93 Zaostale obresti od posojil 12.178-08 Vrednost tiskovin .... 534-60 Delež pri Zvezi .... 4.000'— lifekti 1.000-— Poštna hranilnica .... 317-38 Gotovina 31. decembra 1911 26.039-52 Skupaj . . 1,483.433-03 Pasiva- K Deleži 44.507-20 Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 1,329.504-65 Tekoči račun z Zvezo . . Predplačane (bresti posojil 47.296-— 3.277-91 Račun davkov in doklad . 920-70 Račun zaklada za obresto-vanje razdeljenih deležev 4.910-— Jubilejni zaklad .... 4.243-30 Rezervni zaklad .... 41.000 — Čisti dobiček 7.773-27 Skupaj . . 1,483.433-03 Denarni promet .... 2,147.444 72 Stanje članov začetkom 1. 1911 . 2283 Prirastlo . . . 81 Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . . . . 2234 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Selcih, re#. z;i, z dnem 31. decembra 1911. Aktiv a. K Posojila 438.815-— Tekoči račun z zvezo . 131.236-— Tekoči račun s člani . . 43.960-— Stalne vloge 50.791-67 Delež pri Zadružni zvezi . 400 — Zaostale obr. posojil za 1911 486-39 Račun premičnin .... 704-15 Gotovina koncem' 1. 1911 . 11,807-25 Skupaj . 678.190-46 Pasiva. K Deleži 86-2-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi.... 669.740-07 Predplačane obresti . . 4.630-97 Rezervni zaklad .... 113-03 Čisti dobiček 2.843-79 Skupaj . . 678.190-46 Denarni promet ... K 1,713.090-21 Stanje članov začetkom 1. 1911. . 113 Pristopilo Odpadlo . . . Stanje koncem 1. 1911 . . . . 265 Bilauca Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 491.920-20 Tekoči račun z zvezo . . 16.408-— Inventar premični. . . :. 172-83 Zaostale obresti posojil . 8.854-95 Vrednost tiskovin .... 78-73 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000- — Delnica „Union“ .... 500 — Naloženi denar .... 5.289-02 Gotovina 31. decembra 1911 2.339-77 Skupaj . . 526.563 — Pasiva. K Deleži 520- — Hranilno vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi , . . 508.523-17 Predplačane obresti posojil 4.967-89 Rezervni zaklad .... 10.67808 čisti dobiček 1.873-86 Skupaj . . 526.563- — Denarni promet ... K 038.998 03 Stanje članov začetkom i. 1911 . . 239 Pristopilo Izstopilo Stanje koncem 1. 1911 , . . . 260 Izdajatelj : Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisck Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.