Novo mesto, 8. aprila 1959 Stev. 14 Leto 6 Lastniki In Izdajatelji; Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje tn Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo In uprava: Novo me* sto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredništva In uprave 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 618-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani CENA 10 DIN Dolenjski H? Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesti OD TEDNA DO TEDNA Minuli teden so v Rimu slovesno podpisali trgovinske sporazume med Italijo in Jugoslavijo. V imenu naše vlade je sporazume podpisal član Zveznega izvršnega sveta Os man Karabegovic, v imenu italijanske pa minister za zunanjo trgovino Mario Marti* nelli. Skupno je bilo podpisanih šest sporazumov: trgovinski, konvencija o trgovini in plovbi, sporazum o obmejnem prometu, plačilni sporazum, protokol o letalskem prometu in sporazum o cestnem prometu. Poudariti je trebat da znaša skupna vrednost menjave med obema deželama 60 milijard lir, da so sklenili carinske olajšave za obmejni promet in uredili tudi vrsto drugih vprašanj med obema sosednima državama. Po podpisu sporazumov je Osman Karabegovic poudaril med drugim, da so podpisani sporazumi nedvomno pomemben dogodek v razvoju dobrih sosednih odnosov med obema državama in zanesljiva podlaga za razvoj širokega gospodarskega sodelovanja. Razen tega okoliščina, da obsegajo sporazumi razen splošne menjave in plačil tudi sodelovanje v cestnem, pomorskem in letalskem prometu, obmejni blagovni promet in konvencijo o trgovini im plovbi ter druge sporazume, priča o tem, je poudaril tov. Karabegovic, da je bilo z njimi odprto široko področje zvez in sodelovanja med našima državama. Pomen podpisa teh sporazumov ni samo v povečani trgovinski menjavi med obema deželama, ne samo v razširitvi sodelovanja na razna druga področja, temveč dobiva posebno ceno spričo dejstva, da so italijanske oblasti v Trstu zadnje čase storile ukrepe, ki niso v skladu z londonskim sporazumom o Trstu. Podpis sporazumov zbuja upanje, kakor je dejal predsednik Državnega tajništva za zunanje zadeve na redni tiskovni konferenci, »da bo italijanska vlada s svojo avtoriteto dosegla pri italijanskih krajevnih oblasteh v Trstu tisto, kar bo ugodno vplivalo na jugo-glovs»n'ko-ital* lanske odnose.« Ni slučajno, da Je »al predstavnik v zvezi s tem opozoril na izjavi Martinellija in Ka-rabegoviča ob sklenitvi trgov-vinskih sporazumov v Rimu In na dobro voljo obeh vlad glede vzpostavitve boljših medsebojnih stikov. Ne bomo posebej govorili o zadnjih dogodkih v Trstu, ki so navdali našo javnost z u-pravličeno skrbjo, kajti naši bralci prav gotovo spremljajo razvoj teh dogodkov, pač pa se bomo ozrli na nekatere znacilno^tf sklenjenih sporazumov. Razen dejstva, da znaša vrednost blagovne izmenjave v obeh smereh 60 milijard lir, je treba poudariti tudi dejstvo, da bo vse to vplivalo tako na povečanje italijanskega izvoza v Jugoslavijo, kakor tudi na povečanje našega izvoza v Italijo. Najpozitivnejša stvar v tej pogodbi pa je vsekakor to, da določa liberalizacijo jugoslovanskega izvoza v Italijo. Po dosedanji trgovinski pogodbi je bilo namreč italijansko gospodarstvo v odnosih z Jugoslavijo vezano na dovoljenja italijanske vlade, medtem ko Je bil v Jugoslaviji uveljavljen sistem svobodne blagovne menjave. Z novo trgovinsko pogodbo pa Ima nafta država iste možnosti za trgovino z Italijo, kakor druge članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje Razen tega je treba omeniti, da predvideva tako imenovana tržaška pogodba blagovno izmenjavo v vrednosti štiri milijarde Ur. Naši državi Je bil tudi odobren brezobrestni kredit v znesku 6 milijard lir. Skratka, sklenitev Jugosln-vansko-itallijansklh gospodarskih pogodb je vsekakor pomembno dejstvo v odnosih med obema državama, upamo pa tudi, da bo pozitivno vpll-vnln na razvoj polo/njn v Trslu kjer Slovenci še vedno ne morejo uveljaviti svojih pravic, določenih z narodnostnim statutom. Ob zaključku zdravstvenega tedna Plemenita oddolžite v bIb krajine Uspela zdravstvena akcija — Pregledanih na tisoče prebivalcev — Kakih posebnih bolezni v Beli krajini ni — Akcija je dala trdno osnovo za nadaljnje delo — Potrebno je več zdravstvenega kadra, predvsem pa več zdravstvene prosvete Velika zdravstvena akcija v Beli krajini, za katero je dal fibbudo okrajni ljudski odbor Črnomelj in v kateri je sodelovalo nad 70 zdravstvenih strokovnjakov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, je razgibalo malone vso Belo krajinio. Zanimanje prebivalcev za to ' plemenito brezplačno zdravstveno pom o svojem delu, opažanjih in ugotovitvah. Predvsem bo ekipe zbrale veliko gradiva, ki bo kriilistno sružJk> z-a nadal.jno zdravstveno delo v Beli kraji- ni- Iz skopih poročil vodij posameznih ekip je vendar razvidno izredno veliko delto vseh sodelujočih in pa to. da so se vsi izredno potrudili in poglobili v odgovorne naloge, zato tudi uspeh ne more izostati Samo rentgenskih pregledov je bilo v Metliki in Črnomlju nad 1180. Po večini so bile to ženske. Specialista - ginekologa sta pregledala okoli 700 žena, specialist za bolezni ušes nosu in grla je imel v Črnomlju in Metliki 678 pregledov, okulist pa nad 250. Toliko jih je imel tudi specialist za kožne in kužne bolezni, dočim je spe. cialietka za otroške bolezni pregledala v Črnomlju 310 otrok- Specialist za podobne bolezni v Metliki je bil edini, ki je povedal, da ni imel toliko pacientov, kot bi jih lahko pregledal. To je krivda na pomanjkljivi propagandi v občini Metlika, saj mnoge matere niso vedele, če lahko prinesejo na pregled bolne ali zdrav# otroke. Izrednto delo je opravilo 6 ekip, ki so pregledale vse šolarje v okraju. Kjer je dopuščal čas, so pregledovale tudi predšolske otroke. Povsod bo imele tudi r^svetovanja s starši in jih seznanile z zdravstvenim stanjem njihovih otrok-Kot so povedali vodje ekip, so se starši zelo zanimali in tudi radi prišli na take razgovore po liončanem pregledu. Nič manjše delo ni opravila skupina strokovnjakov, ki je temeljito pregledala vasi Marin. dol, Veliko Lahinjo in Radovi-co. Dve predavateljski ekipi f filmi sta imeli v okraju 44 predavanj. Teh predavanj s predvajanjem filmov se je udeležilo blizu 5000 poslušalcev. Povsod si ljudje želijo še več takih predavanj. Na podlagi-zbranega gradiva bodo podrobne analize o zdrav, stvenem stanju ljudi v Beli krajini izdelane pozneje- Načelno so zdravstvni strokovnjaki povedali v glavnem tole- Tolikega navala na specialiste seveda niih^e ni pričakoval, zato ni bilo mogoče, da bi pregledali prav vse, ki so želeli. Res je, veliko je prišlo tudi takih, ki so povsem zdravi. Kolikor je bilo pregledanih, so bili pregledani sistematično, vsi, ki so potrebni, so tudi čbbili recepte za zdravila. Specialisti so ugotovili nekaj težjih obolenj in so take napotili v bolnišnico ali na posebne preglede. Ginekologa sta pri ženskah ugotovila predvsem dokajšnjo zgaranost in pa obilo mero — neoouČen->sti. (Nadaljevanje na 2. strani) Motiv iz prelepe BELE KRAJINE, ki je toliko prispevala za našo osvoboditev in kateri danes veija prav posebna skrb ljudske oblasti, da se bo vsestransko razvila in napredovala. Zveza borcev mora biti ne veteranska, pač pa borbena organizacija Povečana skrb za partizanske otroke in partizanske družine, ohranjevanje svetlih tradicij narodno osvobodilne borbe, aktivnejše sodelovanje organizacije ZB pri reševanju gospodarskih in političnih nalog, zbiranje gradiva iz NOB ter postavljanje spomenikov padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, prekvaliii-fcacijai borcev za odgovornejše poklice in drugo, so bile glavne teme, o katerih je razpravljal občni zbor okrajnega odbora ZB Noivo mesto 3. aprila letos. To, da statistika izkazuje za leto 1954 406 članov manj, kot jih je bilo v iettt 1953, kaže, da posamezne organizacije ne skrbijo dovolj ne za točno evidenco ne za sprejemanje članov, ki imajo pogoje, pa še niso v organizaciji. Edino občni zbor ZB Trebnje je lani sprejel 20 novih članov, dočim so na Dvoru izključili 5 članov, ki niso imeli pogojev, Umrl je organizator partizanske sanitete dr. Lunaček 2. aprila popoldne je umrl v Ljubljani za zavratno in neozdravljivo boleznijo predstojnik Klinike za ginekologijo in porodništvo, akademik, profesor dr. Pavel Lunaček. Pokojni dr. Pavel Lunaček \e bil rojen v šentruperttt na Dolenjskem leta 1900 kot sin učitelja. Najprej je študiral v Zagrebu, leta 1920 pa se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, študij je končal 1927 z odličnim uspehom. Leta 1930 je dobil mesto sekundarija v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer se je specializiral in napredoval do primanja. Od tu je leta 1942 odšel v partizane. Že od junija 1941 je bil član matičnega odbora OF in je delal zlasti pri organiziranju, skladiščenju in odpošiljanju sanitetnega materiala za partizane. Osebno je že lata 1941 tudi obiskoval zdravnike po vsej Sloveniji in jih navduševal za sodelovanje v NOB. Njegov prihod v partizane je pomenil začetek organizacije partizanskih bolnišnic in sanitete sploh in v svojstvu agilnega in neumornega organizatorja-zdravnika je ostal vse do osvoboditve. Organizacija skrivnih partizanskih bolnišnic po vsej Sloveniji je bila v glavnem njegovo delo, ali vsaj pobuda. Po osvoboditvi je bil dr. Pavel OBJAVI KmjrvrU odbor sindikata železničarjev Novo mesto priredi v Počastitev praznika železničarjev ln ob 10. obletnici osvoboditve svečano akademijo v četrtek, H. aprila 19!» ob 20 uri v Zadružnem doiTiu Brsljtn, — Vabljendl Aeroklub Novo mesto obveza Vse svote člane |m prijatelje letal, ■tva da Ima bvoJ red.nl letni občni zbor v nedeljo, 10. aprila ob l0- Uri v dvorani Doma JLA. Po zboru bodo predvajani le-tnlttat filmi, nato pa bo izžrebanih 15 poletov z motornim letalom. Vabljeni vH prijatelji letalstva. *a Člane udeležba obvezna Upravni odbor Aerokluba L.,., . , ilovo VOMtO V Zagradcu smo te začeli s pripravami za proslavo 10-let-nlce osvoboditve. Na seji sveta m pro-sveto ln kulturo smo Izvolili odbor v ob-clinskem merilu — Zagradec, Ambrus in Korlnj, ki naj vskla-dl celotno delo. Posamezni sektorji 1-majo pa Se svoje pododbore. Kakosino al zamislili spored priredil tev. Ob vseh državnih praznikih bomo organizirali proslave s »poredil ki bodo u-strezali lo - letnici. Zvečer pred praznikom osvoboditve bo. do slovesne akademije v Zagradcu, Ambrusu In Korlnju Vasi bodo lepo okrašene. Učitelji bodo prt pouku učencem ob-ilrno prikazali našo borbo in politično in ,,,, .,,n(i:iisk<> osamosvojitev On zaključku pouka bodo vse Sole pripravile razstavo šolskih Izdelkov tn skupna telovadno akademijo. Slovesno bomo proslavili Tltnv rojstni dan. Po Šolah bomo spre-(eniall cicibane v Plonlisko organizacijo Za izvedbo Titove stiifrtr 1> mio i>i1legnlli vse oi>;;i-nlzaclje. _ .... Mladina bo v počastitev 10-let-nlce osvoboditve prireditla skupni izlet na Rog, plavalne tekme ln tekme v odbojki. , ZlajiU dobro #« buflio Vf^Ftffm se pripravlja za 10-letnico osvoboditve vol-*4 it lt»NO„ na novo pa niso sprejeli nobenega. Delo posameznih občinskih organizacij ZB še vedno ni zadovoljivo. Še je preveč kampanijskega dela ob posameznih akcijah, premalo pa sistematičnega. Med najslabšimi je gotovo občinska organizacija Velika Loka, kjer so odbor lani ni sestal. Tudi na Trebelnem so resno delo zanemarili, kar pa je krivda tudi ostalih organizacij. Veliko organizacij dolguje znatne zneske na članarini, ker si nihče od odbora ni zavzel za redno pobiranje članarine. Okrajni odbor ZB je z ak se dogajale tudi nepravilnosti, da so dobili taki, ki niso upravičeni do tega kredita. V 12 primerih je moral okrajna odbor ZB preklicati že odobreni kredit. Krivdo za te napake nosijo krajevne organizacije, ki niso odkrito obravnavale vsakega prosilca posebej. V razpravi o poročilu so delegati obravnavali še številna druga vprašanja iz dela organizacije ZB. Lani so bili postavljeni štirje spomeniki iv Trebnjem, Podhosti, na Ma-rofu in novomeškem pokopališču). Vprašanje partizanskih grobov še sedaj ni rešeno. Zlasti je to nujno v Suhi kra tivnimi občinskimi organizaci- i Jg*]£*j*^™^j* TOVARNA '■ti bor QrV MARIBOR za občinski praznik 18 Julija, ki bo leto« praznovan (po vseh verjetnostih) v Ambrusu. Razen kulturnega sporeda bomo ta dan odkrili nove spocinlnske plošče ln odprli zadružni dom, imeli bo-iiim tudi tekmo žanjlc in razstavo tkvto« KUD »Jože Jakoš. bo naStudlrnl primerno Igro ln z njo gostoval se drugod. Gasilci bodo sprejeli nove člane in ustanovili pionirsko gasilsko druitvo. sodelovali pa seveda pri vseh proslavah, kakor tudi člani jn^divo.jijf&tke vzjfojaj C, N. Lunaček poleg svojega zvišenega poklica še sodelavec neštetih najvišjih zdravstvenih in znanstvenih ustanov ter političnih organizacij in komisij. Zlasti je posvečal vso skrb in svoje bogato znanje porodništvu in ginekologiji ter vzgoji dobrega medicinskega kadra. Veliko je tudi napisal znanstvenih razprav in nekaj strokovnih knjig iz medicine. Z njegovo smrtjo smo izgubili našega največjega organizatorja porodništva in enega najboljših zdravstvenih organizatorjev pri nas. Velika množica ljudi je v torek popoldne spremila pokojnega dr. Lunačka na zadnji poti. Med drugim se je poslovil od njega tudi podpredsednik Zveznega iz. vršnega sveta tovariš Edvard Kar delj, med številnimi venci pa je bil tudi lep venec predsednika republike. jami in ob sodelovanju z osta-l.mi organzacijami ter organi ljudske oblasti vneto skrbel za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, katerih je v okraju 873. Od teh je 51 otrok brez obeh roditeljev. ZB skuša te otroke spraviU do kruha in vsaj do neke mere nadomestiti izgubljenega roditelja. V sedanjem šolskem letu plačuje štipendije za 304 otroke, za kar bo porabljeno vsaj 4,200.000 din. Da bi bila ta pomoč partizanskim otrokom prihodnje leto še izdatnejša, bi potreboval okrajni odbor ZB vsaj 9 milijonov za štipendije ter dopolnilno šolanje. Zlasti je čimprej treba pomagata do potrebne šolske izobrazbe 185 otrokom, ki so dovolj stari za vključitev v strokovno izobraževanje, pa nimajo zadostne šolske pred-izobrazjbe. Lani ustanovljena dopolnilna šola v Smihelu le prva taka pomoč tem otrokom V počitniške kolonije je bilo poslano lani 243 otrok. Prijavljenih jih je bilo še več, pa jih rejniki odnosno matere niso pustile. V 21 dneh so se ti otroci znatno popravili. Tudi v zdravstveno kolonijo je organizacija napotila 38 otrok, prav tako pa tudi 24 odraslih članov na zdravljenje. 802 otroka in socialno potrebne člane je organizacija obdarila z raznim blagom. Za obnovo podeželja je bilo lani dano 29 milijonov kredita, katerega je cije. Pokazala se je tudi potreba, da imajo občinski odbori večkrat na leto množične sestanke vseh članov. V razpravi je bilo spet načeto vprašanje prodaje hiše ljudske imovine v Otočcu Florjančiču starejšemu. Ker je znano, da je bilo priporočilo dano na podlaga netočnih podatkov, zahtevajo množične organizacije Trške gore razveljavljeni e te pogodbe. Občni zbor je bil soglasen, da mora postati ZB predvsem borbena organizacija, ki bo aktivno sodelovala pri vseh naporih za gospodarski napredek domovine, hkrati pa skrbeti tudi za svoje člane, zlasti pa za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Hidrocentrala Jablanlca začela obratovati V nedeljo 27, marca so svečano spustili v pogon prva dva agregata naše največje hidrocentrale Jablanica v ljudski republiki BiH. Celotne investicije za to hidrocentralo skupno z ostalimi vzporednimi deli (gradnja komunikacij, pogozdovanje, ureditev hudournikov in podobno) znašajo okoli 32 milijard dinarjev. Th zmogljivosti je to največja hidrocentrala v Jugo. slavij i in spada med deset največjih hidroelektrarn v Evropi. Svečanega spuščanja v pogon prvih dveh agregatorjev se Je udeležilo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice, med drugim tudi predsednik Zvez-I ne ljudske skupščine Moša Pi-posameznim borcem pa po- I jade, ki je imel ob tej priliki magati do potrebne kvalifika- I pomemben govor. Ifovosti v potrošniških Mitih Kot poroča Ekonomska pofc. 1 podjetja in pa take delavnice, tika. vsebuje predlog Gospe.- | ki imajo možnost organizirati žužemberške občine okoli 800 grobov padlih borcev. Treba jih je čim prej prenesti v skupno grobnico in jim postaviti spomenik. Prav tako je s pokopanimi borci na Rogu in tudi drugod. Letos bo izdana tudi spominska knjiga o dogodkih v novomeškem okraju v času NOB, ki bo koristno služila tudi pri pouku domače zgodovine. Izdelan bo tudi zemljepisni relief tega dela Dolenjske z vrisanimi krajevnimi zgodovinskimi podatki. Dosti je bilo razprave o na-nadaljnn ckrb' /.? < >c ,\ložiti določeno vsoto v gotovini. V novem odtoku se uvaja večja prožnost pri dodeljevanju potrošniških kreditov, ker se pooblašča Narodno banko, da usmerja koriščenje teh kreditov v skladu s stanjem v proizvodnji, zalogam v trgovini in podobnimi okoliščinami. VREME od 9. do 17. aprila. Do srede aprila bo nestalno vreme s pogostimi padavinami, ki bodo včasih tudi Se v obliki snega. Ob razjasnitvah ponoči slana. Ob srede aprila dalje lepše vreme in topleje. A 75 46 Stran S DOLENJSKI LIST Stev. 14 1 Gasilstvo na Dolenjskem se lepo razvija V novomeškem okraju 4000 gasilcev — V Bell krajini imajo močno organizacijo — Gasilci v kočevskem okraju so preprečili za 30 milijonov škode — V gasilske vrste je treba več mladine in žena Gas iti s Ivo je pri nas pomembna družbena organizacija, ki ima. svoje korenine že v sleherni vasi, V svojih vrsta^ združuje ljudi najrazličnejših jw>klicev ki jim je pri srcu varovanje ljudskega imetja in pomoč bližnjemu v nesreči. Ciljj gasilstva so istovetni s koristmi nase socialistične družbe, ki zato gleda na gasilstvo z zaupanjem, mu v mejah možnosti pomaga ter se živo zanima za njegov razvoj. Gasilstvo |e v naših dolenjskih okrajjih navzlic veliki škodi, ki jo je utrpelo med vojno, raznim ostankom stare miselnosti in usedlinam preteklosti, ki so ponekod hromile gasilsko organizacijo v smislu nalog v novi ljudski državi, vendarle napravilo v letih po vojiu velik korak na/prej, tako po itevilu društev, članstvu, opremi, kakor tudi miselnosti članov. Ko bo svoje vrste Se izpopolnilo z mladimi ljudmi obeh Sipolov ter tudi v svoji organizaciji priznalo enakopravnost žene, bo to pomenilo nov, lep napredek Da je naše gasilstvo že na tej poti, so pokazali letošnji občni zbori gasilskih društev, zlasti pa obč. zbori gasilskih zvez, iz katerih prinašamo kratke izvlečke. Iz vseh teh zveni enoten zaključek, da bodo letos še bolj živo delali za napredek gasilstva. Letošnjo deseto obletnico bodo praznovali slovesno, z delovnimi zmagami ter prikazom razvojne poti gasilstva v teh desetih letih socialistične graditve. Sodeč po sklopih, letos ne bo nobene večje prireditve, pri kateri ne bi sodelovali aktivno tudi gasilci, poleg tega po bodo imeli še sami vrsto prireditev, na katerih bodo prikazali svojo otpremo in usposobljenost. Povsem razumljivo je, da sklepi prav tako napovedujejo prizadevanje za nadaljnjo o-krepitev gasilstva, za boljšo opremo ter usposobljenost vseh članov. Lahko trdimo, da soci artistična misel in zavest vedno bolj pronicata tudi v gasilske vrste. • 74 gasilskih društev je bilo v novomeškem okraju 1. 1951, lani pa se je temi pridružilo še pet novih: v Bogdan ji vasi, Gradencu, Kuzarjevem kalu, L6gu pri Zu/emln'rku, Orešju —Vinici pri Smarjeti. Gasilske vrste so se pomnožile za 147 novih članov. Tudi v Stranski vasi. odnosno Lakovnicah pri Bircni vasi se pripravljajo na ustanovitev gasilskega društva. Z ustanovitvijo tega bo v okraju 80 društev. Sedaj šteje gasilska organizacija v o-kraju 3912 članov. Razveseljivo je, da v zadnjem času raste J zanimanje za gasilstvo pri j mladini. Lepo število mladih | fantov in deklet se je v zadnjem času prijavilo za gasilsko šolo v Medvodah, kamor je šlo lani v pionirsko kolonijo tudi pet pionirjev. Seveda pa Število mladine v gasilskih vrstah še ni zadovoljivo ter bo treba v bodoče vključevanju mladine obeh spolov posvečati mnogo več pozornosti kot doslej. To pa ni dolžnost samo gasilstva, pač pa vseh organizacij in društev. Isto veljat tudi za vključevanje žena, ki lahko zlasti pri vcepljamju ljubezni mladine do gasilstva veliko storijo. Nekaj je še društev, ki nerada pokažejo javnosti svoje denarno poslovanje in ljubosumno čuvajo denar društva doma. Točno finančno stanje imajo samo za člane pa še ti dostikrat ne vedo, kje denar i'e. Z občnega zbora PGI) Ma-:arovc so poslali zapisnik, to. da .pri saldu blagajne manjkajo številke. Pač pa je v zapisniku navedba, da društvo ne more naložiti denarja nikjer, ga baje niti pošta niti hranilnica nočeta sprejeti. To je seveda neresnica. Prav bi bilo. da bi vsa društva vlagala svoj denar v denarni zavod, otlko-der bi ga lahko tudi dobila, kadar bi ga potrebovala. Ce bj se ves denar, ki ga sedaj tišče društva po raznih skrivališčih in privatnikih zbral na posebni konto, bi lahko istega dajali kredite za najbolj nujne gasilske potrebe tega ali onega društva. Ta denarni tako lahko služil kot izdatna gasilska finančna samopomoč. Gasilske veselice, kot najbolj pogoste gasilskp prireditve za pridobivanje denarnih sredstev, so postale pri javnosti spričo tega, da povečujejo pijančevanje i n so večkrat po-/i "i^Te pretepov, nekoliko ue-za/eljlene. Toda kritika gasilskih veselic se tiče tudi drugih podobmh prireditev z enakim »sporedom« in niso te v tem pogledu nič boljše od gasilskih, čeprav posamezni prireditelji te^^a nočejo priznati. Letos btnlo novomeški gasilci za proslavo desete obletnice osvoboditve odprli nekaj novih gasilskih domov, priredili razstave pridobljene opremo ter razna tekmovanja. Do kraja bodo letos izvedli tudi Ealn, cevi ki ostale opreme. >anes je samo sedem društev, ki so bila šele pred kratkim u-staiiovljena brez potrebne opreme. Dokaj je bilo tudi zgrajenih ali obnovljenih gasilskih domov. V tem oziru je treba pohvaliti društva v Grib-ljah, Radovici, Bojancih in Krasincu, ki so z uspehom obnovila odnosno zgradila nove domove. Gasilci iz Drašič nameravajo letos obnoviti svoj dom, ki je bil požgan l'J44. Gradili ga bodo 3 pomočjo o-6talih organizacij, zlasti je pri njih dobra povezava z ZB.Na novi dom bodo vzidali sporni n- Gasilke s Čateža pri Trebnjem sklep o vključitvi vseh gasilcev v SZDL. FVav tako že sedaj prilagojen jo organizacijsko struk tiaro gasilstva v okraju bodočim komunam. + Znano. je. da je bilo belokranjsko gasijatvo, zaradi velikega (krprinosa te deželice med NCto, po vojni čisto na tleh. Uničeni so bili skoraj vsi gasilski domovi, še bolj pa opremta, ki jo je pobral okupalo*. V desetih letih pa je belokranjsko gasilstvo spet vstalo in kreoko zaživelo. Danes je v Beli krajani 45 prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko. V svojih vrstah imajo 2.497 članov, od tega 263 članic, 161 mladincev in 52 pionirjev. Z vstopanjem mladine v ga-ilske vrste pa še niso zadovoljni, ker mora biti K> stalna skrb vsei organizacij. V mno-ith d ruši v ih temu vprašanju r>osveoajo premalo pažnje, kot da se boge, da bi mladina prinesla revolucionarnega duha tudi v taka gasilska društva ter prevzela vodstvo. Najboljše uspehe so v tem pogodu dosegli dosedaj v PGD Sinji vrh. kjer so skoraj na vseh vodilnih mestih mladinci, pa je društvo lani tako pri gašenju potenM kot tudi drugače pokazalo letp napredek. Dosedaj |ta organizirani le dve pionirski desetini, ki ka/eta izredno veselje in voljo do vaj. Potrebno bi bilo za te mlade gasilce vsaj nekaj uniform, kar bi to še bolj pritegnilo v organizacijo. V mnogih primerih so se žene pokazale v gasilskih društvih boljše kot moški, vendar vključevanju žena v društva ne posvečajo nobene pažnje. S odcenjevanjem žene kot gasilke je treba prenehati in najti tudi za nje pravo mesto v gasilstvu, kar bo organizaciji samo koristilo. Ponekod so gasilska društva še vedno prepuščena sama sebi pa ni čudno da se je pri takih pojavila trditev, da je gasilstvo nepolitična organizacija in zato ni potrebno, da se vključi v SZDL. To je predvsem krivda političnih organizacij, ki se ne zanimajo dovolj za gasilstvo. Lep napredek je bil dosežen glede opreme gasilskih društev, k čemer je zlasti pripomogel OLO in tudi DOZ. Društvi v Črnomlju in Metliki imata svoj avtomobil, kupljenih je bito več motornih briz sko ploščo padlim vaščanom v NOB, med katerimi so bili tudi gasilci. Na graditev doma Se pripravljajo še gasilci v Rožnem dolu. V Gradacu nameravajo graditi dvorano za kulturne prireditve, sinjevrški gasilci pa so sklenili, da iz svojih sredstev zgradijo orodjarno v Špeharjih. V letu 1934 je bilo na območju okraja kar 19 požarov, ki so povzročili nad 17 milijonov dinarjev škode. Pri gašenju je sodelovalo 522 gasilcev iz 25 društev. Uspešno so nastopila pri gašenju o/.arov že omenjeno dru*ivo Sinji vrh, dalje Radovica, Metlika. Črnomelj, Drašiči, Semič in druga, ki so s takojšnjim nastopom preprečila večjo škodo. Crnome]jski gastlci so se zlasti izkazali pri gašenju požara v Domu ljudske prosve-te, ko so navzlic pomanjkanju vode preprečili velikansko škodo, ki bi lahko nastala. Nasprotno pa so se gasilci z Vinice pri požaru v Ziljah zelo slabo izkazali. Samo osem jih je prišlo na zborno mesto, ko pa so prišft'na pogorišče, jim je zmanjkalo bencina za m-Morko in so morali ponj v 8 km oddaljeno Vinico. Slab je bil tudi občni zbor, na katerega niso prišli niti vodilni funkcionarji, ki so menili, da je lov bolj važen, kot pa polaganje obračuna pred članstvom. Med ukrepe za večjo požarno varnost moramo prišteti imenovanje občinskih komisij za pregled stanovanj in Bospo-darskih poslopij v požarnovarnostnem pogledu. Tudi v industrijskih podjetjih je bila o j ačana požarno — vain kostna služba Tovarna učil je lani dobila dve motorni brizgalni, uprave Rudnika v Kanižaru i ?a je dala svojo popraviti, odvzeti so bili tudi drugi ukrepi za zavarovanje ljudskega premoženja. Odveč bi bilo poudarjati, da bodo belokranjski gasilci aktivno sodelovali letos pri vseh proslavah. Med drugim bodo mladi gasilci nastopili z vajami skupno z društvom Partizan na okrajnem mladinskem dnevu, gasilci v Petrovi vasi pa se pripravljajo na razvitje prapora. Niti slabo vreme niti slabe prometne zveze niso mogle ovirati delegatov kočevskega okraja, da se ne bi udeležili občne- ga zbora okrajne gasilske zveze 19. marca lertos. Poleg 80 delegatov so se občnega zbora udeležili tudi zastopniki republiške G Z in okrajnega ljudskega odbora. Tudi na Kočevskem je bilo med vojno gasilstvo hudo prizadeto, saj mu je okupator povzročil za več kot BO milijonov dinarjev škode. Navzlic skoraj popolnemu uničenju gasilskih naprav in opsreme pa so društva na Kočevskem v desetih letih po vojni dosegla nadvse lepe uspehe. Postopno z obnavljanjem gospodarstva na Kočevskem so bila deležna podpore tudi gasilska društva, v kolikor je bilo to mogoče. S pomočjo okrajnega ljudskega odbora sta bila po vojni kupljena dva gasilska avtomobila. Prav tako je bilo nabavljeno več motornih briz-galn, cevi fn razne druge opreme, ki je potrebna gasilcem pri varovanju premoženja. Pereč problem so pa še tlačne cevi, ki jih povsod primanjkuje. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se pomoč letos porabi predvsem za nakup cevi. Potrebno bi bilo še veliko denarnih sredstev, da bi bila vsa društva opremljena tako, kot je potrebno za uspešen nastop pri požaru. Posnemanja vredno razumevanje do gasilstva kaiejo tudi nekatera podjetja, ki so prispevala znatne zneske za gasilsko opremo. Ta podjetja se pravilno zavedajo, da je denar, žrtvovan za gasilstvo, dobro naložen. Za primer naj navedemo požar, ki je lani nastal v Lesno Industrijskem podjetju Ribnici, kjer so gasilci a svojim požrtvovalnim pr'?adnvaniem obvarovali pred škodo veliko ljudsko imetje, kar je v korist kolektiva in skupnosti. Vseh požarov je bilo lani v okraju 11. Povzročili so skupno škodo 8 milijonov dinarjev. S svojim nastopom so gasilci preprečili škodo za nadaljnjih najmanj 30 milijonov dinarjev. Da so bili njihovi nastopi uspešni, so prav gotovo vplivale pogoste vaje, katerih je bilo lani v okraju 496. Teh vaj se je udeležilo 5.600 članov ln članic. Tudi strokovno usposabljanje vodilnega kadra lepo napreduje. Gasilskih podčastnikov, ki so končali gasilsko šolo, je v okraju 67. Nadaljnjim 73 so bile priznane stopnje podčastnikov na osnovi dokazane sposobnosti in izkušenj v vodenju gasilskih enot. Kot drugod je bil tudi na Kočevskem premajhen dotok mladih ljudi in žena v gasilske organizacije. Delno so tega kriva tudi vodstva posameznih društev, ki so za tak naraščaj skrbela malo ali pa nič. Poleg mladine spadajo v gasilstvo tudi žene, ki lahko veliko koristijo, posebno v primeru vojne, v mirnem času pa pri pravilni vzgoji otrok, saj prav zaradi neprevidnega ravnanja otrok z ognjem pride največkrat do požarov. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da bodo povečali število mladine in žena v društvih. Pomemben je tudi sklep, da bodo gasilsko orodje in opremo dobro čuvali in jo uporabljali le za namene, za katere Je določena. Nedostatki v tem pogledu, kot so se dogajali v nekaterih društvih, se v bodoče ne smejo več ponoviti. Z ustanovitvijo komun bo Izvedena tudi v gasilstvu reorganizacija, kt se bo prilagodila komunam. Naloge okrajne gasilske zveze bodo postopoma prenesene na občinske gasilske zveze, ki se hodo osnovale na sedežih bodočih večjih občin. Komuna bo skrbela tudi za požarno varnost na svojem območju ter bo tako imela velik Interes na krepitvi gasilske organizacije, te tradicionalne varuhinje družbenega imetja. (Nadaljevanje s 1. strani) Splošno so navajali tudi ostali zdravstveni strokovnjaki, da velika večina obolenj (alf pa namišljenih obolenj) izvira iz nepoučenosti. Pri šolskih otrokih ekipe niso ugotovile podhranjenosti, pač pa predvsem poma-njkanje vitaminov v hrani. Veliko je tudi neprimernih šolskih prostorov in klopi, kar vpliva na slab telesni razvoj otrok. Na splošno imajo otroci slabo zobovje, dokaj je tudi primerov plbskih stopal in sledov rahitisa- Ekipa, ki je pregledala splošno zdravsrtveao stanje ln razmere v Marindo-lu. Veliki Lahinji in Radovici, je prav tako ugotovila pri otro-kih velikb rahitisa, v Marindo-lu celo 100 odstotkov pri vseh. otrokih. V Veliki Lahinlt je tega manj, je pa več golšavo-sti. V tej vasi so pri otrokih ugotovili tudi kvarne posledice pitja šmarnice, še več pa v Radovici, kjer okoli 90 odstotkov otrok pije vino in žganje že v rani mladosti. Osnovni vzrok slabih higienskih razmer skoraj v vseh vaseh Bele krajine, zlasti pa v teh pregledanih, je pomanjkanje dobre pitne vode. To je še posebno očito v Marindolu. Sem spadajo tudi neurejena gnojišča, stranišča, ter slaba stanovanja in nepravilna razporeditev domačij in prostorov. Z malimi asanacijami bi se to stanje znatno popravilo. Vsi vodje skupin so Izredno pohvalili požrtvovalnost prosvetnih delavcev v Beli krajini ter zdravstvenih aktivistov ki so storili prav vse, da so ekipam olajšali delo. Tudi prebivalci so jih povsod nad vse gostoljubno sprejeli. Se tisto malo nezaupanja, ki so ga imeli posamezniki do zdravstvenih strokovnjakov, češ kaj bi jim kazali našo revščino in tegobo, je izginilo ob prvem stiku z njimi in se spremenilo v resnično zaupanje in spoštovanje. Ljudje so na mah spoznali, da so to predvsem njihovi dobrotniki in jih tako tudi povsod sprejemali Kot je na zaključku poudaril direktor CHZ dr. Marjan Ahčin, bodo zbrani podatki ekip in specialistov dragoceno napotilo za nadaljno zdravstveno delo v Beli krajini. Treba 1*\> predvsem okrepiti zdravstveno prosveto, pri čemer bodo lahko veliko storili^>rav odbori RK s Člani, ki eo končali zdravstvene tečaje. Dr. Ahčin je izrazi tudi misel, da bi kazalo nekatere zdravstvene preglede v Beli krajini ponoviti jeseni- Vsekakor je ta velika zdravstvena akcija plemenit in koristen uvod v praznovanje desete obletnice osvoboditve. Vsi. ki so sodelovali v te i akciji, so šli iz Bele krajine lahko z zavestjo, da so opravili veliko delo, za katero so jim prebivalci partizanske Bele krajine od srca hvaležni. Ob robu Vem, da s temi vrsticami zadeve ne bom uredil, pa je le prav, da jo včasih »po-grejemo« v opomin tistim, kt no novo privlečeno staro stvar negujejo, zagovarjajo in ji kratkomalo spet hočejo priboriti domovinsko pravico. Gre namreč za gospe, gospode in še gospodične, torej za nazive, o katerih smo vendar mislili, da smo jih med NOB Na osnovi 3. odstavka 13 člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni ust lrs stev. ia-89 (51). 9 in IS členov odloka o sejmih in sejmskem redu na območju ofcraja Novo mesto (Uradni list lrs St. 48—736 (54), Občinski Ijud-sJČi odbor Dol. Toplice na svoji seji dne 19. februarja 1953 izdaja ODLOK o aej miškin pristojbtnaft. 1. člen Sejmtske pristojbine občinskega sejmišča v Dol. Toplicah se po- blmjo v tehle zneskih: 1. od goveje tivine ln konj po 50 din od posamezne glave, 2. od prašičev nad 3 mesece starosti, od telet, ovc ln koa po 2« din 3. od prašičev do 3 mesecev starosti po 10 din. J. člen Kmetijski proizvajalci, obrtne in trgovske organizacije, ki prodajajo blago na sejmskem prostoru, plačajo za uporabo prodajnega mesta — stojnino ln sicer: a) za postavitev stojnice 50 din od kv, metra dnevno. b) za prodajanje sadja, perutnine in drugih poljskih pridelkov 20 din od kosa, odnosno 10 din od posameznega kosa perutnine. 3. člen Ta odlok začne veljaM z dnem objave v Dolenjskem listu. Del. $tev. 132-2 Dol. Toplice, dne jfl. 3. 1953. Predsednik: Markovi« Franc. ?a zmerom pokopali. 2elit« nekaj primerov? V trgovini; »Želite, pospa,' Tole j« primerno za vas, gospod!« Pri mesarju: »Kakšen košček, naj vam odrežem, oospa?« Pri brivcu: »Kako naj vas postriiem, pospod?« Pri jrizerju: »KaMno frizuro bi rodi, Gospodična?« In tako dalje. Gospod pa gospa pa gospodična. Ne trdim, da povsod uporabljajo te nazive, vendar so marsikje, zlasti v večjih krajih, tovariša in tovarišico dali *ad octa«, ker menda diši preveč po partizansko, gospod, gospa in gospodična je pa — »ttobel«. Reči moram, da ta *prido-biteu« $e ni preveč okužila »zabitega« kmeta v oddaljenih vaseh. Tam t« preprost možak ali mamica ogovori lepo *.* inrnri^ ali torarišica. Se na bi Žli učit k nošemu preprostemu človeku, kako s« ohranja tradicija naše osvobodilne borbe? Zlasti letos ob desetletnici osvoboditve? '/m človeka, ki je kakor koli sodelovut v ognju osvobodilne borbe alt z njo vsaj simpatizjral, so nazivi gospod, gospa in gospodična ponižujoči, nekaj, kar :;e je preživelo in ne spada več v sedanjo dobo., -Sem- OIOilO(OIOIOIO javna dražba Dne 11. april« 1955 ob 9, unj bo na Rebri pri 2u*e*nb»rku javna draiba "kjer bo naprodaj ModJ-eevo posestvo Opo domače »Tončkov grunt«) v vasi Reber 18. Naprodaj bodo njive, travniki, gozdovi in mali vinogradi, Ana in Josip Zagore, Mirna 12 na Dolenjskem POZOR! POZOR! Gostinska podjetja, mense, restavracije, bolnišnice, klavnice, gospodinje In posebno mladina ZBIRAJTE KOSTI in jih oddajte nasipi odkupnim postajam Novo mesto, Črnomelj, Kočevje tn Bretice, ki vam jih plačajo po 14 dinarjev za 1 kc. Ne pozabite, da sn kosti dragocena surovina ea našo kemično Industrijo! ODPAD" LJUBLJANA ING. RADO LINZNER: Kako in s čim bomo letos gnojili (Nadaljevanje lz Stev. 9) S kalijem moramo koruzi pognojiti že zaradi boljše tvorbe škroba v zrnu, sicer pa nam dober pridelek spravi s ha njive tudi do 90 kg kalija. Približno to količino moramo koruzi tudi dodati v obliki umetnih gnojil, zato jI bomo pognojili s kakšnimi 200 kg kalijeve soli na 1 ha. Od vseh gnojil pri koruzi najbolje učinkuje dušik, vendar bo uspeh šele, če dodamo tudi superfosfat in kalijevo sol. Namesto vseh teh gnojil lahko pri koruzi,/ kakor pri vseh wtalih rastlinah, uporabimo mešano gnojilo, ki vsebuje vsa tri hranila, to je nl-trofoskal. Letos je nitrofoskal ■vetle barve, to kmetovalca ne sme motiti. V nitrososkalu Je letos pomešan amonijev nitrat, superfosfat in 40% kalijeva sol. To se pravi, da je kot dušično gnojilo v njem amonijski nitrat in ne apneni dušik, zato je tudi letos svetle barve. Takšen nitrofoskal je tudi boljši, ker praviloma se tako ne sme meiati apneni dušik s superfosfatom. Za koruzo porabimo 400-500 kg niitrofoskala na 1 ha* Pesa. Velik pridelek pese je mogoče doseči na njivi, kjer ne primanjkuje apna, zato bomo pes išče poapnali že v jeseni z apnenim prahom, satu-raciiskem muljem ali sličnim. Potrebno je to samo enkrat iMi^kusiti na manjši površini, potem bo vsakemu kmetovalcu jasna velika korist apna-nja za pridelovanje pese. Gnoj zemljo poživi, živ« ln fiktivna godna zemlja je tudi za peso takšno okolje, v katerem se dobro razvija. Tudi gnojnica poleg gnoja vnaša v zemljo življenje in pa lahko dostopna hraniva. Pesa dobro poplača gnojenje z gnojnico. Gnojnico polijemo na njivo pred setvijo ali prod saditvijo, pa tudi takrat, ko je pesa že zelena, jo razredčeno z vodo izvažamo na pesišče. Naš kmet ve, da čilski soli>-ter peso skoraj če/, noč prerodi. V splošnem bi lahko rekli, da z dušičnimi gnojili pri pesi ni potrebno varčevati. Pesi bomo dajali predvsem tista dušična gnojila, ki hitro delujejo. Namesto čilskega soli tra uspešno gnojimo z nitra-monkalom. To gnojilo ustreza n^šim njivam, bitro deduj a pa tudi zemljo izboljša. Po čilskem solitru, ki je tudi druži i od nitrnmonkala, s« zemlja rada zaliže, v deževnem letu postaja skorjasU, kar za peso ni dobro. Nitra-monkala aH čilskega s-olitra bomo porabili na 1 ha 400 kg. Polovico tega zaorjemo spo-mkidi tik pred setvijo ali pred sad. Ivi jo, drugo polovico pa damo pri prvem okopavanju. Pesa ima rada kalij ln je izrazilo kalijeva rastlina. Kalij znatno povečuje sladkor-nost pe^e, sladkor pa je v glavnem najvažnejša hranilna šefi ta vina pese. Ker pa peso obvezno gnojimo s hlevskim gnojem, ki vsebuje precej kalija in si tudi pesa lahko s svojo globoko korenino preskrbi precej kalija \z globljih plasti zemlje, ne bomo odmerili pesi preveč kalijeve soli. HOD kg kalijeve soli na 1 ha bo kar zadostovalo. Kalijevo sol trosimo pred setvijo 3 — 4 tedne in 1o čim globlje spravimo v zemljo. Lahko pa Jo trosimo že jeseni, ko na težjih zemllnh zaorjemo gnoj. Z uporabo dušičnih in kalijevih gnojil pn tudi pri peti to nismo končali z gnoje- njem. Mladi pesi je treba po-streči s fosforno kislino, ta ji pomaga pri razvijanju korenine pa tudi pozneje ne gre brez fosforja. Fosforno kislino bomo pesi dali v obliki super-fosfata. Tudi Thomasova žlindra se dobro obnese, če jo posipamo na njivo že v jeseni n jo takrat s kalijevo soljo zaorjemo. V splošnem bomo peso gnojili s približno 400 kg su-perfosfnla ali pa 000 kg Tho-masove žlindre. Namesto vse-na ttga lahko uporabimo 600 do 800 kg nitiofoskala. Detelje: Dobro zagnojena detelja daje lahko dvakrat večji prideiek. Večji pridelek deteljnega sena izboljšuje živinorejo, ta pa t/.l^ljšuje njivo in travnik in daje s tem gospodarsko trdnost in moč kmetiji. Dobro deteljifiče pusti v zemlji tudi znatno več dušika. Mnogo kmetovalcev namreč no ve, da živijo na koreninah ln koreninicah detelj posebne dmbnožlvke (bakti-rije in bacili), ki imajo sposobnost vezanjn zračnega dušika. V zraku je namreč čez 80% dušika, ki ga pa rastline ne morejo izkoristiti. Dobro deteljišče nam tako zapusti v zemlji okrog 200 kg čistega dušika, odnosno preračunano to v nltroarnonkal ali apner.i dušik okrog 1000 kg vrednost; enega ali drugega gnojila. Detelje »e torej ume oskrbujejo z dušikom, povrhu pa bogatijo zemljo z dušikom. Zato Je tudi nesmiselno deteljam gnojiti z dušičnimi gnojili. Le ob setvi detelje posipamo na 1 ha njive 50 — 75 kg dušičnega gnojila, da pospešimo razvoj mladih nasUinic. Deteljam je potrebna v rednem kolobar jenju samo fosforna kislina in pa kalij. Fosforno kislino dodamo deteljam v obliki Thomnsove žlindre im to najbolje pred setvijo, kalij pa v obliki kalijeve soli. Thoniaso-ve žlindre porabimo 500—600 kg na 1 ha, dočim bo 200 kg kalijeve soli zadostovalo. Stara deteljišča pa pognojimo v leseni ali zgodaj spomladi z 200 — 300 kg auperfosfaita in 150 — 200 kg kalijeve soli. Z brano pomagamo tem gnojilom v zemljo. Poglejmo knko delujejo posamezna gnojila in kakšno vlorjo Imajo v življenju rastline? Ze v dosedanjih lizvaja-njih smo ugotovili, da rablje rastline za razvoj in rast največ duišika, fosforja in kalija. Vsako od teh hranil pa Ima čisto svojo nalogo in delovanje v rasti in razvoju rastline ln se ne da zamenjati z drugim. Dušik: Dušik povzroča bujno rast pri rastlinah, ob dobrem razvijanju zelenih delov raiLUno in daje rastlinam tem- no zeleno barvo. Vsak kmet je že videl, da je na prostoru, kjer je na njivi ležal kup gno-j.i, listje pese, krompirja, ječmena, koruze itd., znatno temnejše. Prav to povzroči dušik. Obenem pa povzroča slabši razvoj korenin v globino. Neobhodno potreben je za tvorbo beljakovin. Pri živih povečuje nevarnost polegnnja, pri vseh rastlinah pa tudi zavira dozorevanje. Poman jkanjc dušika spoznamo po slabi radio /.členih in rumenih J is lih. Nadzorni jski deli rastline tudi niso dovolj sočni, Iz zemlje se dušik hitro i/.piru, zato ga dajemo neposredno pred setvijo, razen apnenega dušika, ki ga trosimo 2-3 tedna pred setvijo ali saditvi jo. Z dušičnimi gnojili gnojimo še večkrat meri rastjo. Fosforna kislina. V »četni dobi rasti močno pospešuje rast korenin, zato moramo oskrbeti rastline žo dovolj zgodaj s fosforno kislino. Pod njenim vplivom rastline močno cvetijo, plod in seme se dobro ruzvlja. Ona pomaga tudi pri razvoju beljakovin. V nasprotju z dušikom fosfor povzroča hitrejše in boljše dozorevanje. V pomanjkanju fosforja rastline hirajo ln trna Jo temno barvane Uete, večkrat pa je spodnja stran listov rdečkasto barvena. Kalij: pomaga in pospešuje nnzvoj ogljikovih hidratov, to je škroba, sladkorjev in celuloze itd. Prav zaradi tega povečuje odpornost rastlin proti pozebam Ln dajo slani večjo trdnost. Rastline so tudi odpornejše proti mnogim boleznim. Pomanjakanje kalija v prehrani rastlin se pozna že v začetku rasti. Na robovih listov- se pojavijo pege, ki se ob robovih Širijo, na teh mestih listno staničje odmre in po navadi tudi odpade. Listje propadli torej od roba prtiti sredini, medtem kc je sredina lista obarvana svetlo do svot-lo rumeno. Kot je za delovanje benzinskoga motorja potreben benzin, olje in ma/.ivo, ker ima vsaka od teh snovi svojo vlogo v delu benzinskega motor-1a, tako tudi dušik, fosforna kislina in kalij igrajo v življenju rastline vsak tvojo posebno vlogo, ki smo jih v kratkem navedli. Le kmetovalec, ki pozna vlogo p kaznivo dejanja, pač pa zaradi dejanja samega, z nnmenmn, da se bo drugI varoval zagrešiti podobno dejanje, torej v vsakem prjmeru samo lz vzgojnih namenov. Ce se kdo čuti zato bolj prizadetega, ker Je bila njegova zadeva obravnavana Javno v časopisju, se mora zavedati, da le to samo del obsodbe za dejanje, Tel ga Je nad nJim izrekla družba. Razumemo, da očetu, ki Je morda vse življenje prebil kot poštenjak ln nI nikdar Imel opravka ■ »idiAčem, ni vseeno, če se v časopisu pojavi ime njegovega sina aH hčerke v sodni kroniki. On smatra, da Je s tem paded madež na vso rodfoino. Čeprav predlani o, da je za človekov padec v kriminal, vsaj delna kriv-da na slabi ali nepravilni vzgoji ter na oko^Sčinah, v kateri Je živel, se vendar dejanje Uče predvsem njena osebno in kot tako se tudi v večini primerov obravnava. Jasno pa Je. da Je vsa družba, posebno pa njeg^a najbližja okolica dolžna vplivati na nlega VlgfltlMt s tem pa tudi na ostale, da se bo v bodoče varoval takih dejanj. Iz tena razloga rudi smatram"*, da je objava v časopisni učinkovit vzgojni opomin in del obsodbe za povzročeno zlodelo. zat-> se bo prav gotovo tudi v bodoče dru»ba preko tiska posluževala takih opominov in kaznj- V uredništvo večkrat prihajajo hid| ljudie, ki so bili količkaj prlradeM pri knkašni kritiki v časopisu, pa čeprav Je bila t-» objekt j vna. To tudi v primeru, *• Je bila zaideva že obravnavana na sestankih družbenih organizacij In Sborlh voNvcev, pa «*• rnnln ntno zmenili, ko pa Je prišla v časopl«, so oostftll naenkrat «11 a občutljivi Po navadi niti ne zahtevajo preklic aH popravek, pač pa lioijelo predvsem 'me dotičnoga, kl 1e zadevo dal v časopis Prva grožnla takih le no navadi advokat ln okrožno se'IUČe. če mu tako) mrod.n'm-'v Pri veČini takih ne gre zato. da hI bila lavno** oravllino ohve*či>na hod1«1 * rtWw->'rn1!<-,rn, «o>nr»"U',<"l al1 govrrmm, knr Je uredništvo v objektivnem «ml«»lu vedno pri^rav. Mepo stor'tl, pač t>b vre Irklliič-no aa o«ehno m»Vn"«ivj' nad t»1-aeem Članka. V taiklh primerih. ilasHl ko Je bil frUnek napisan iicer kritično, vendar objektivno in dobronamerno, mora uredništvo res večkrat zadržati ime pisca za sebe, da ga zaščiti pred osebnim maščevanjem. V nobenem primeru pa ga ne ščiti, če Je bila napisana kritika zlonamerna m navedbe ne odgovarjajo resnici. Znano je namreč, da se posamezniki potem, ko s-i Izčrpali vse f režnje, radi poskižijo se grožnje: »V časopis te bom dal«, In to grožnjo tudi skušajo večkrat uresničiti. vse to dokazuje, da Je tisk moćno sredstvo delovnih ljudi tako pri mobilizaciji sil za graditev socialističnega gospodarstva kot pri odpravljanju napak kot posledice stare družbene ureditve ln vzgoji socialističnega človeka. Za vse te naloge bi se «a morali dedovnj ljudje posluževati ie v večji meri, toda vedno le v gornjem smislu, pa čeprav Je pri tem tudi prizadet posameznik, ki na eden aH drug način ovira napor družbe za hifcrej*o preobrazbo. ku, ko je ta ranil enega izmed njih, se je merjasec pognal proti njemu. Ker lovec ni imel nabite puške mu ni kazalo drugega, kot da se je naglo umaknil na bližnje drevo, kajti ranjeni divji prašič res ne pozna Sale, zlasti ko ne more bežati. Na klice sta hitro pritekla ostala dva lovca in bojevitega šče-tinarja pokončala. * Prostor med zadružnim domom v Predgrađu je dobesedno spremenjen v navadno lesno skladišče vseh vrst lesa, da je teško priti do doma. Zaradi tega izgleda zadružni dom kot kaka dobro založena žaga. Prav gotovo so še kje drugje bolj primerni prostori za odlaganje lesa kot pred zadružnim domom. Pred tako javno zgradbo bi moral biti red in čistoča, ne pa skladišče. * 29. marca je obiskala naio dolino zdravstvena ekipa. Ta je imela zdravstvena predavanja in predvajala je film na šolah v Radencih, Zagozcfacu ln Starem trgu. Zvečer istega dne Je bilo ob 19. url predavanje s filmom za odrasle v zadružnem domu v Predgrađu. Dvorana je bila polna poslušalcev, ko so predavateljici za koristen pouk iz zdravstva zelo hvaležni. J. 3. Zaključek tečaja PZ v Sadražici V Sodražlci je bil zaključen tečaj protiletalske zaščite. Trajal je 4 mesece, obiskovalo pa ga Je 32 tečajnikov. Zaključni izpiti so pokazali, da so tečajniki z vso pozornostjo poslušali predavanja, ker se zavedajo, da protiletalska zaščita stoji budno v vrsti Ustih, ki si prizadevajo za napredek nase socialistične domovine. Tretjina tečajnikov Je opravila Izpit z odliko, nad polovico pa Jih Je prejelo prav dobro oceno. 0 Občinski odbor protiletalske zaščite Sodrailca se tovariško zahvaljuje vsem predavateljem, ki so se tako nesebično odzvali povabilu nase organizacije. DRAZBENI OKLIC Občinski ljudski odbor Dol, Toplice razpisuje na podlagi 61ena 3 Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja Ur. list FLRJ št. 17-101/53 in dopolnitve te uredbe Uradni list FLRJ 31-264-53 Javno dražbo v sredo 20. aprila 1955 z začetkom ob 8. url zjutraj v prostorih občinskega ljudskega odbora Dol. Toplice. Na Javni dražbi bodo prodane naslednje stanovanjske hiše, zidanice in gospodarska poslopja: 1. Na pare. Stev. 258/1, vlož. Stev, 35 k. o. Stara žaga, eno- »tanovanjska hiša v Starih žagah štev. 15. izklicna cena 110.000 din 1 Na parceli štev. 148. vložna »tev, 134 k, o. Stara žaga eno-etanovanjska bila v Starilh žagah št- 6. izklicna cena 30OOO din „, m 2 Na p*rc. Stev 153, vlož. Štev. 80 k. o. Stara žaga enosta-novanjska hiša v Starih žagah It. 3, Izklicna cena 24.000 din ' _ „ 4. Na pare štev. ]0fi. vlož. štev. 362 K. o. Poljane enostano-vanjska hiSa v Poljanah št. 25, Izklicna četa 32.000 din 8. Na pare. štev. 2292 2. enostanovanjska hiša na pare. štev. 317 hlev In drvarnica na pare. štev. 311) vse pod vložno Stev. W2 k. o. Stara žaga, vse v Starih žagah št. 11, izklicna cena 90.000 din s. Na pare. »tev. 239fi vložna štev. 41 k. o, Poljane enostanovanjska hiša v Občlcah iitev. 37, Jzklicna cena 20.000 din T. Na pare itev. 55/3 vložna štev. 75 k. O. Poljane enostanovanjska hiša v Občlcah št. 4. Izklicna cena so 000 din t. Na pare. štev. 50/1 vložna štev o]. Toplica o prodaji stanovanjskih hiš splošno ljudskega premoženja ki Je razobešen na razglašal dc*k1, ter je na vpogled tudi v pisarni ObLO med uradnimi urami. Tlel. *tev 90/4 Dol. Toplice t. aprila 19M, Tajnik ObLO: Vlrnnt Rezka Velika zmaga novomeških odbojkarjev TVD PARTIZAN (Novo mesto) : PARTIZAN (Beograd) 3:1 (10:15, 15:8, 15:5, 15:13) Več ko tisoč gledalcev Jz bližnje In daljne okolice Je bilo preteklo nedeljo priča velike, predvsem pa zaslužene zmage novomeških od-bojkarjev nad bivšim večkratnim državnim prvakom. Beograjski Partizan Je moštvo, ki Je pred nedavnim slavilo marsikatero bleščečo zmago, zato ni čudno, da je njihov nastop v Novem mestu privabil na Loko tolikšno število obiskovalcev, med katerimi Je bilo opaziti tudi vse oblastne ln politične zastopnike. Preoričanl smo, da nikomur ni bilo žal. Ze .z pokalnih tekem je bilo pričakovat' t ozlrom na visoko formo novrmeiklh odbojkarjev, da bomo lmelii prilike opazovati njihovo kvaliteto na prvenstvenih tekmah prve zvezne lige, katero so si uiborili z zmago v lanskoletni 3T.ovensko-hrvašik! ligi, vendar moramo tudi to zmago šteti med velika presenečenja. Izdava vodje gostov in nekdanjega reprezen-tanta, da so zmagali ipač boljši, nam daje polni) priznanj.; da smo na pravi poti. Za desero obletnico odbojke v Nov°in mc**j «e ta zmaga najlepša čestitka vodstvu, še boli) pa prvim odboj kar jem, od katerih moramo predvsem omeniti zaslužnega Igralca tov. Pučka, ki je že lansko leto praznoval dvajsetletnico športnega udejstvovanja Partizan (Novo mesto): Pučko, Dolenc, Sonc, Medic, Simič, La-pajne. Sodnik. Partizan (Beograd): Soldatovič, BojoviČ, TerpavčeviČ, Pavlovič, Pajič, Oshrič, Adamovič. Sprva je kazalo, da Novomešča-ni ne bodo mogli kaj prida poseči v borbo z renomirarum na- sprotnikom, posebno še, ko so v prvem nizu nenadoma popustili, čeprav so se na trenutke prav dobro držaLi in niso nasprotniku dovolili, da bi si pridobil kaj več naskoka. To pa Je bil tudi edini dobljeni niz za goste. Vse drugače pa se je odvijal drugi niz, ko je Novome&čajiom ns^,.o povezat: sv.oje vrste, ki so da'ovtie 'trez najmanjše napake. N*i.:>rotr.:ka so temeljito poplačali za poraz v prvem nizu. Ta nalet se j? stopnjeval še v tretjem nui, ki se je za goste končal še bolj porazno, kot prejšnji. Oba nas^ro*:i:ka sta se zavedala, da je od*oči>n četrti niz: gostje bi z ev. zmago v tem nizu izenačili, domečim pa bi zmaga v nizu pomenila tudi /,*i._gG na tekmi. N^rvo«3 so se najpreje otresli gostje in kaj hitro prešli v vodstvo s 6:1. Domači niso klonili, Je več: postopema so se osvobodili pritiska ter pričeli z borbo za izenačenje, ki so ga kaj kmalu dosegli pri stanju 3:8. Igra Je postajala vse bolj razburljiva, zlasti še, ko Je bilo stanje ponovno izenačeno pri 10:10 in je nasprotnikom uspelo, gr'.j-skim Partizanom daje precej optimizma, da se bodo naši fantje tudi tokrat dobro odrezali. J. K. Ob občnem zboru kluba za konjski Šport v Šentjerneju Namen tega društva ni samo gojitev plemenitega konjskega športa, temveč še bolj dvig konjereje. Sadove tega prizadevanja Je opaziti zadnja leta; komisija članov kluba in KZ v Šentjerneju s predsednikom živinorejskega odseka Janezom Vidmarjem li Drame vsako leto Izbere sama primerne žrebce. Tudi vsakokratni živinozdravnik prisostvuje tej Izbiri. Letos dobi naša žrebčarna 6 toplokrvnih žreb-cev, in sicer 1 arabca, ki je predvsem namenjen za oplemenitev mrziokrvnih kobil, 1 dirkača ln S A H SploSen napredek od lani do letos (Poročilo > občnega zbora S D Novo mesto) SD Novo mesto je nedavno ob zadovoljivi udeležbi podalo bilanco svojega dela za lansko leto. Otvoritev je opravil dolgoletni predsednik društva Slavko Kaste-lic Sledila so poročila odbornikov. Bila so razveseljiva poročila, saj so govorila o velikem napredku v kvaliteti, kvantiteti in tudi glede organizacijsikiih zadev. Kaj Je bilo vzrok temu preporodu z oziirom na pretekla leta? Predvsem številna tekmovanja Število raznih nastopov se je > primeri s predlanskim letom zvijalo kar za 300%! Vodstvo ae je res potrudilo, da Je pripravilo do ma čim več tekmovanj in da so posamezni člani mogli sodelovati tudi na raznih tekmovanjih izven društva. Mnogokatera tekmovanja so prinesla tudi številne uspehe Spomnimo se le uspeha naše ekipe na apominsfeem brzoturnirju v Črnomlju, na suvereno zmago na brsopoteznecu p:^n&tvu Dolenjske ln drugih. Med uspehi posameznikov moramo poudariti velik uspeh mladinskega prvaka Dolenjske, pr-vokategornika Toneta Skerlja, ki je na mladinskem prvenstvu v Rušah častno zastopal dolenjski šah Nedavna trojna osvojitev prvenstva Dolenjske Je za novomeške šahiste zavidanja vredna. Sila, Sitar in SikerlJ *a*luiijo vso pohvalo. Kot sem omenil, se je število tekmovanj povečalo za trikrat. Najbolj priliubljeni so postali brzoturnlrjl, ki jih je bilo blizu 40 Redni mesečni brzoturni'rji za društveno ln okrajno prvenstvo so tudi veliko pripomogli razvoju šahovske Igre, saj se Je število članov povečalo za dvakrat. Povečala pa se Je tudi kvaliteta, tako da kmalu ne bo težav sestaviti tri kvalitetne ekipe, pa tudi več. Notranja organizacija se Je prav tako precej zboljšala. Društvo ima sedaj 1 prvokategornika, 19 tretje-kategornikov ln 26 četrtokategor-nikov. Ostali so brez kategorije. Društvena disciplina Je bila precej omajana toda odlični posegi disciplinskega odbora so bili uspeš- Novomeško Šahovsko dru«vo Je središče vsega šahovskega delovanja v okraju m opravila tudi funkcijo, okrajnega šahovskega odbora. S pomočjo ostalim društvom v okraju Je društvo začelo precej pozno, zato bo pa sedal treba pomagati člmboll vneto. V okraju Je več Šahovskih enot, ki le životarijo tn potrebujejo nujne pomoči r. Instruktoru ln literaturo. Tudi na naših šolah je treba pričeti z redn'ml krožki, ki naj Jih vodijo Izkušeni šahisti Povezava z .TLA Je bila lani precej dobra, kar 1« zasluga članov — pripadnikov JLA, ki so v tem Sindikalno šahovsko prvenstvo v Kočevju V Kočevju se Je v zadnjem Času rpočno razvila Šahovska Igra. Saj Je bilo proti koncu lanskega m v začetku letošnjega leta odigranih nič manj kot devet turnirjev za kategorizacijo Sahlstov. To je seveda monno razgibalo tudi *a-blite po sindikalnih podružnicah. Tn na pobudo SD In sindikata Je bilo uvedeno okrajno sindikalno Šahovsko prvenstvo za pokal Okrajnega sveta Zveze sindikatov. To tekmovante bo odslej vsako leto ln zmagovalec bo Ime! v posesti pokal do prihodnjega tekmovanja, V letošnjem tekmovanju sodelu-1e t9 moštev: 16 iz Kočevja, S tz Ribnice 1« eno iz Orčarlc. Pred-tekmovanje, ki Je potekalo v treh skupinah, Je že zaključeno. I« vsake skupine sta se plasirala v finale po dve moštvi, ln sicer: OLO, rudarjev, trgovskih usluž-benrev, prosvetnih delavcev, obrtnih delavcev in delavci 1z Gozdne uprave v Grčarlcah. Nadvse presenetljivo je. da so prav delavci Jz Grčarlc dosecll tako dober uapeh. Nihče nI pričakoval, da bi pustili za seboj »Tekstilce«, ki so Imeli v svojem moštvu kar tri tretjekategornlke. Prava borba pa s* bo začela Šele zdaj. ko se bodo pomerila med seboj najboljša moštva. Naj že .^naga kdor koli, bo to prvenstvo prineslo kočevskemu šahu nov razmah ln v vrste Sahlstov pritegnilo novih mo«. fr. V Ribnici Je bil v počastitev ibčinskega praznika odigran ia-hovalci dvoboj) s Kočevjem na lestlh deskan. Rezultat Je bil neodločen, kar dokazuje, da Sah Ludi v H.Uiici dobro napreduje. oziru veliko pomagali. Množična tekmovanja z JLA so bila velikega propagandnega pomena, zato je društvo sklenilo, da bo priredilo za proslavo 10-letnice osvoboditve rnnožični dvoboj s JLA na 50 deskah. Blagajniško poročilo je pokazalo, da se je društvo vendarle izkopalo iz finančnih težav, čeprav stanje tudi sedaj ni rožnato. Društveni inventar je precej pomanjkljiv, premalo je kompletnih garnitur šaha, saj Jih zmanjka že za manjša tekmovanja. Načrt tekmovanj za letos Je prav obsežen. Poleg rednih brzo-turnirjev in kategornih turnirjev bodo letos na vrsti tudi simultan-ke. Društvo bo sodelovalo na prvenstvih ln podobno. Večja prireditev bo v proslavo osvoboditve. Kakor zadnja leta bo tudi letos novembra mestno prvenstvo, aprila in septembra pa bosta odigrana polfinalna turnirja za vstop na prvenstvo Novega mesta. Važna naloga društva Je tudi organizacija IV prvenstva Dolenjske za posameznike, ki bo februarja 1958 v Novem mestu. Društvo bo oskrbelo pokal za prvaka Dolenjske, enako tudi za mestnega prvaka. V načrtu so številna gostovanja po okraju [n tudi drugod (Postojna ali Koper, Radovljica Itd.) Najvažnejša naloga pa je pomagati Šahovskim enotam v okraju, ker le tako bomo dvignili kvaliteto šaha v okraju in na Dolenjskem. Na občnem zboru tega najmočnejšega SD na Dolenjskem je bil izvoljen novi odbor, ki mu spet predseduje Slavko Kastelie, člani pa so še Skrabl, Hof, Brkič, Mi kec, Verbič, Budna. Plaveč ln ma lipicance. Reja mrziokrvnih konj ni primerna za naše kraje, ker ti konji potrebujejo za vzrejo močna krmila in žitarice (oves, koruzo), medtem ko Je toplokrvni konj v prehrani mnogo skromnejši ln bolj ustreza našim terenskim prilikam in prehranjeval- nim pogojem odn. možnostim. Ia teh razlogov se bori klub za konjski šport za vire jo konj, ki bodo dobro služili našemu kmetu in bodo sposobni za prodajo. S tem bomo pomagali tudi naši armadi, ki potrebuje toplokrvnega konja. Konjske dirke so le izraz truda našega kmetovalca pri vzreji konj. Na letošnjih dirkah, ki bodo sredi m?seca julija, bomo i« videli domače dirkače. Temeljito bodo uredili dirkališče, ki leži na res lepem prostoru. Priredili bodo ob 70-letnicl razstavo slik in predmetov iz raznih dob razvoja dirkalnega društva. Najbolj »živo« pa bi ta dogodek praznovali z mimohodom konj domače reje, kar bi bil najlepši dokaz o dosedanjem delu kluba. Na občnem zboru so se spomnili tudi starih članov in njihovih zaslug ter jih bodo nagradili s častnim članstvom. Izvoljen je Dil z malimi spremembami stari odbor s Francetom Kovačičem na čelu. Občni zbor se Je s hvaležnostjo spomnil OLO, gospodarskega sveta v Novem mestu, kt je z izdatno dotacijo omogočil podelitev nagrad in s tem pokazal, kako veliko »krb posveča dvigu konjereje na Dolenjskem. č Brzopotezna prvenstva Šahovsko društvo Novo mesto priredi v petek 8. aprila društveno braoipotezno prvenstvo (ob 19.30), v nedeljo, 10. aprila, pa okrajno brzopotezno prvenstvo. Okrajnega brzoturnirja, ki se bo začel ob 8. uri, naj se po možnosti udeleže tudi člani drugih dolenjskih društev. SD Novo mesto NovomeSko Avto-moto društvo obeta biti tudi letos delavno jor Jovovič. K, SirŠa Javnost pravzaprav malo pozna delo Avto-moto društva v Novem mestu, ki pa ima zlasti pri vzgoji mladih motornih vozačev zelo veliko vlogo. V dobi, ko tehnika postaja stvar čedalje širšega kroga ljudi, Je akUvno delo takega društva še prav posebno koristno družbeno delo, saj skrb« za strokovno in tehnično izpopolnjevanje svojih članov, obenem pa tudi vzgaja nove kadre. Prav v tem pa je novomeško Avto-moto društvo lani doseglo izredne uspehe — najboljše med vsemi podobnimi društvi v Sloveniji. To je bilo tudi razvidno iz poročila na občnem zboru 26. marca, katerega so se člani udeležili v lepem številu. Poročilo pa ril zajemalo samo uspehe, pač pa tudi pomanjkljivosti. Lani je društvo organiziralo tri šoferske tečaje za mlade vozač« motornih vozil. Prvi tečaj je obiskovalo 50 tečajnikov, drugega 21 ln tretjega 22, skupno torej 93 tečajnikov. V drugem in tretjem tečaju so bili predvsem obvezniki predvojaške vzgoje. Veliko njih prav sedaj odhaja na odsluženje kadrovskega roka, kjer si bodo v tehničnih enotah naše armade prav gotovo še Izpopolnili pridobljeno znanje, ki j>im bo vse življenje koristilo. Največji usoeh so dosegli tečajniki tretje šole, ki so vsi do zadnjega opravj.li strokovni izpit. Poleg manjših, je društvo lani priredilo več večjih športnih prireditev. Med temi so bile ocenjevalna vožnja, dirke skozi Novo mesto na dan občinskega praznika, skupen izlet s črnomaljskim društvom v neznani cilj, sodelovanje na kmečkem prazniku v Sentrupertu in druge. Dirk skozi Novo mesto se Je udeležilo kar 27 motoristov ln 9 avtomobi-listov. Med največjimi težavami društva je bilo pomanlkanje motornih vozil za praktični pouk. Sami so usposobili dva tovorna F. avtomobila, kar jih je stalo skup- prireditvijo no z vzdrževanjem in popravili okoli 400.000 din, okoli 200.000 dih pa so prihranili člani z brezplačnim prostovoljnim delom. Za uspešnejši praktični pouk bi potrebovali tudi kako motorno kolo, pa ga nimajo, Z usposobljenima tovornima avtomobiloma so znatno olajšali praktični pouk tečajnikov. Poleg finančnih težav ima društvo težave tudi v tem, ker nima svoje garaže in prostorov za delavnico. Slabost društva v preteklem letu je bila slaba evidenca članstva. Zaradi pristranosti nekaterih sodelavcev so bile nekaterim najboljšim vozačem na dirki skozi Novo mesto storjene krivice takoj po dirki, ker jim niso bili priznani doseženi rezultati. To se v bodoče ne bo smelo več dogajati. Načrtov za bodoče delo ima društvo dovolj. Ce bo količkaj razumevanja na merodajnih me-stik, Imajo v načrtu izpopolnitev motornih vozil in gradnjo garaža ter delavnice. Znatno hočejo tudi razširiti društvo in vključiU vanj čimveč mladine, molke in ženske, v tem pogledu je bilo delo društva do sedaj pomanjkljivo Vsaj eno aH dve šoferski šoli, odnosno tečaja imajo v načrtu. Tudi letos bo društvo organiziralo že tradicionalne dirke skozi Novo mesto na dan občinskega praznika 29. oktobra. Podobno kot prejšnja leta, bo društvo imelo vrsto športnih prireditev, tako ocenjevalne vožnje, kurirske vožnje in podobne ter en izlet do morja. Poleg tega bo društvo sodelovalo z ostalimi organizacijami pri drugih splošnih prireditvah, ki Jih bo letos ob deseU obletnici osvoboditve še prav posebno veliko. Zelo radi bi člani izvedli tudi gorske dirke na Gorjance, toda to ni odvisno samo od njihove dobre volje. Gorjanci so imeli velik pomen v času NOB, pa bi bilo res lepo, i-e bi letošnjo deseto obl^siico osvoboditve proslavili tudi gnako l>IM^M«]:Y.WW/iHtt KINO Kino KRKA Novo mesto Od 8. do 11. aprila: franco:,ko-italijanski film »Ljubimca iz To-leda«. Od 12. do 14. aprila: ameriški film »Macao«. Kino Dolenjske Toplice 9. ln 10. aprila: ameriški film »Njeno življenje«. Kino Jodron Kočevje Od 8. do 10. aprila: angleški film »Važno Je imenovati se Ernest«. Od 13. do h. aprila; angleški film »Ugrabljen«. Kino loški potok 9. in 10. aprila: »Tereza«. Kino Mokronog 9. in 10. aprila; angleški film »Sestri«. Potujoči kino Novo mesto predvaja film »Ob veliki ločnici«. V petek, 8. aprila ob 19. uri v Otočcu, 9. aprila ob 19. uri v Stopicali, 10. aprila ob 13. url v Sentrupertu in ob 19, url v Mirni peči. MALI OGLASI KUPIM čist čebeini vosek ali vo-šfrine (satje) zdravih čebel. Novo mesto, Smihelska c. 2. KMETIJSKO GOSPODARSTVO — Kostanjevica nudi vinogradnikom prvorazredne trsne cepljen-ke franko trsnica 30 din. Zametna črnina na podlagi Rlparija portalls in kraljevina na podlagi Kober 5 BB. SPREJMEM DVA SOBOSLIKAR-SKA-PLESK ARSK A pomočnika. Prednost imajo samski. Stanovanje preskrbljtno. Plača po dogovoru, Klclnd;enst Karol, soboslikar - pleskar. Javornlk, Udarna 12 na Gorenjskem. SPREJMEM pletlljsko učenko. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pri upravi lista. (107) SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku sprejme takoj v službo tri mizarske pomočnike. Plača pn tarifnem pravilniku. Za samce stanovanje preskrbljeno. PRAZNO (aH pa opremljeno) sobo v Novem mestu a*l najbližji okolici nujno išče nameščenec. Plača po dogovoru, v glavnem ves dan odsoten. Ponudbe pošljite upravi lista (115) POCENI PRODAM radio aparat. Naslov pri upravi Usta. (103) GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in vestno sprejmem. 2i-lič Janez, Ljubljana, Tiskarna »Toneta Tomšiča«, Gregorčičeva ulica. Obvestila Cenjene goste obveščamo, da bo kavarna »METROPOL« Novo mesto od u. do 15. aprila zaprta zaradi pleskanja. Postrežem boste z enakimi uslugami v restavraciji »METROPOL«. — Delovni kolektiv. Čebelarsko društvo Novo mesto bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 17. aprila oh 9, uri na Kmetijski Soli Grm pri Novem mestu. Zborovanja se bo udeležil tudi delegat Zveze lz Ljubljane. Čebelarji, udeležite se zborovanja. Čebelarske družine, pošljite svoje delegate: Zahvale Ob težki izcubi našega dragega moža. očeta, sina in brata LEVSTIK TONETA se iskreno zahvaljujemo vsem organizacijam za podarjene vence, predvsem Zvezi borcev, Rezervnim oficirjem, »lndlkalnl podružnici, gasilskemu društvu, predvojaški vzgoji. Upravi Rudnika, rudarski godbi ln vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Žalujoči: žena, hčerka, starši, bratje, sestra ln ostalo sorodstvo. Kočevje, dne 4. aprila 1955. Ob nenadomestljivi Izgubi našega ljubega sina ln brata KRALJ MARTINA iz Gor. Kamene se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa gradbenemu podjetju »PIONIR« Novo mesto in članom sindikata za poslovilne govore in vence ter številno udeležbo na njegovi zadnji poti Žalujoči starši, brat in sestre. Ob bridki Izgubi naSega dobrega moža, očeta, starega očeta ln tasta ZAMlDA ANPREJA posestnika lz Podturna Izrekamo toplo zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili toliko cvetja. Posebna zahvala duhovščini ter gasilcem za častno spremstvo. Žalujoča »ena Jožefa, hčerka Marija, zet Anton, vnuk ln vnukinja. Podturn, 30. marca 1955. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo Tojenlh 15 dečkov in 16 deklic, — Poročili so se; ing. Urleb Franc, ing. agr., in Jakše Pavlina, medicinska sestra, oba iz Novega mesta. Skube Anton, pomoč, javnega tožilca, in Tepina Judita, trgovska pomočnica, oba iz Novega mesta v Sodraiicl V mesecu marcu so bili TOjenl štirje dečki. — Umrli so: Stupica flanez, kmet, 80 let, iz Sodražice. Krašovec ivana, .2 leti, iz JanežiČ. Mam Neža. 5 mesecev, lz Vinc. Arko Janez, kmet, 73 let, iz Za-potoka. Pust Ivan, kolaj-, 63 let, !z Sodražice, v Loškem potoku V mesecu marcu sta bila rojena dva dečka. — Umrla je: Bartol Marija. 84 let, iz Travnika. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Anton-čič Ivanka iz Knežje vasi pri Do. brnaču — deklico. ViŠčefc Milka tz Trebnja — dečka. GašperSič Vida iz Pekla pri Trebnjem — deklico, Ueman Terezija iz Vel. Cerovca — dečka. Mrzi jak Anica is Novega mesta — deklico. Kotar Kristina iz Hrušice — dečka Bajuk Cveta Lz Gotne vasi — deklico. Jurman Ana iz Črnomlja — dečka. Johanc Francka iz Novega mesta — dečka. Krevs Štefka iz Vel. Kala — dečka. Papič Duianka iz Novega mesta — dečka. Korelc Amalija 1* Sevnice pri Mirni — deklico. Kvasnik Marija iz Griča pri Klevevžu — deklico. PezdiT Tvanka iz Vranovičev — deklico. Markovtč Tončka 1z Vrha prt Krškem — deklico. 5u*taršlč Marija !z Vrha pri Šentjerneju — dečka. Vodnik Ivana iz Novega mesta — dečka. Knafelj Ana iz Visenj juri Krškem — deklico. Ravbar Stanka tz Jurke vasi prt Straž* — dečka. Mesojedec Anica Iz Kranja — deklico. Bundršek Slavka Is Cešnlce pri Šentjanžu — deklico. — Mladim mamicam naše iskrene čestitke! Ne pozabite: vsak naročnik Dolenjskega Usta |e ZAVAROVANI Stran ■» •DOLENJSKI LIST« Stev. 14 SZO v službi človeštva Vsako leto sedmega aprila proslavlja ves svet dan zdravstva, pri čemer se spominja Svetovne zdravstvene organizacija aLi kratko SZO, ki je bila ustanovljena leta 1948 z namenom, da si narodi pomagajo med seboj v zdravljenju ln preprečevanju obolenj. -Do sedaj je že 69 držav podpisalo deklaracijo o tej organizaciji za mednarodno pomoč. Kakor pri vseh drugih mednarodnih organizacijah, sodeluje tudi pri tej naia država in sicer zelo aktivno. Lahko si Jugoslovani štejemo v ponos, da je bil prvi predsednik SZO član Jugoslovanske akademije nauka iz Zagreba dr. Andrija Štampar, kar je veliko priznanje naši medicini in ugledu nove Jugoslavije v svetu. NALOGE SZO Ce citiram samo dva člena konstatacij SZO, ki pravita: 1. Zdravje ni le odsotnost bolezni, slabotnosti in nezgod — zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in družbenega blagostanja in 2. Zdravo okolje je pogoj za zdravje ljudstva, nam postane takoj jasen namen, k; ga ta organizacija namerava in skuša uresničiti. Gre namreč za to, da bi države z višjo živLjenj-iko ravnjo, ki razpolagajo z večjimi tehničnimi možnostmi ln bolj razvito medicino, pomagale državam z nižjo ali nizko življenjsko ravnjo v smislu preprečevanja in zdravljenja bolezni. NEKAJ DEJSTEV Ce pomislimo, da je še vedno več kot polovica človeštva podhranjena, da je umrljivost dojenčkov in mladine pereč problem v večini dežel sveta, da epidemije poberejo vsako leto še vedno velikansko število ljudi, da umirajo milijoni ljudi za malarijo, da so bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov še vedno v celih pokrajinah glavna obolenja, pridemo do številk, da se zgrozimo. Pri tem ne bom omenjal tuberkuloze in drugih bolezni. Ogromno delovnih ljudi vsega sveta umira mladih za boleznimi, ki jih v bolj civiliziranih državah poznamo skoraj le še iz knjig. Vemo, da človek šele nekako z 18 leti postane koristen član družbe in da do tedaj le kopiči v sebi moč, spretnost in znanje, ali če hočemo povedati drugače, investira kapital, ki ga šele pozneje v dozoreli dobi amortizira in obrestuje. Med to mladino do 18 let in med otroki je v svetu največja umrljivost, kar izvemo iz statistik. Če bi hoteli izraziti ta kapital v milijardah dolarjev, bi si težko predstavljali vse te izgubljene vsote. Morda bi dobili to sliko laže pred oči, če primerjamo povprečno življenjsko dobo v Severni in Zapadni Evropi. V kameni dobi je živel človek povprečno 22 let, okrog leta 1800 34 let, pred drugo svetovno vojno 57 let, sedaj pa 65 let, v naši državi 63 let in v ZDA celo 71 let. Zal pa je še marsikje na svetu povprečna življenjska doba 22 let, torej kakor v Evropi v kameni dobi. Kaj to pomeni, si lahko vsak sam predstavlja. KAKO SE BORI SZO Borba SZO zoper te pojave je mišljena tako, da bi z vsemi sredstvi izboljšala ali preprečila to stanje. Pomoč naj bi bila na prosvetnem, gospodarskem, tehničnem in medicinskem polju, predvsem pa na higensko-preventivnem. Dežela, ki ji je pomoč namenjena, naj bi sodelovala z vsemi razpoložljivimi lastnimi sred-1 stvL Nekatere rezultate tega prizadevanja že lahko opazimo, čeprav so v svetovnem merilu še precej skromni. Izsušujejo močvirja in asanirajo cela ozemlja, cepijo ogromne množice ljudi proti raznim nalezljivim boleznim, delijo vitaminske preparate, ustanavljajo bolnišnico in zdravstvene postaje, posvetovalnice za matere in otroke, porodnišnice, napeljujejo vodovode, zidajo šole, mesnice, hladilnice, tovarne za prehrambene artikle, mlekarne, izboljšujejo hektar- ske donose in še mnogo drugega. Velik delež pri tem dajejo UNICEF, UNESCO, FAO in Mednarodni Rdeči križ. . IN PRI NAS? Pri nas v Jugoslaviji se je stanje že precej izboljšalo v zadnjih letih. Imamo urejene sanitarne postaje in ustanav- radi umJjdvih razlogov to še ne bo na vseh poljih tako hitro mogoče. Vsi vemo za posledice vojne, kjer smo izgubili veliko ljudi in premoženja, za blokado informbiroj-skih držav, za poplave, za sušo. Naši ljudje še niso dovolj prosvetljeni, naši ljudje se šele prebujajo. Kljub temu je Mednarodni dečjl fond za pomoč otrokom ljamo nove, zidali smo nove bolnišnice, ustanovili klinike. Skrbimo za asanacije vasi in področij, ki so ogrožena, zadnje čase se borimo za kvaliteto prehrane in proti pomanjkanju vitaminov. Iztrebili smo malarijo, da je v naši državi pravzaprav ni več. Pred vojno je bilo okrog 300.000 ljudi bolnih na tej bolezni, v letu 1953 so zboleli 3, lani pa nihče. Padla je umrljivost otrok, dojenčkov in porodnic. Življenjska doba se je podaljšala za nekaj let. Naša država daje velikanske vsote za socialno zavarovanje, nekatere bolezni in tudi nekatere starostne dobe zdravimo zastonj. Sedaj je borba za boljše pogoje dela v tovarnah, za znižanje nesreč pri delu in poklicnih bolezni. V borbi proti tuberkulozi in proti spolnim boleznim smo dosegli velike uspehe. Najbolj pereč pa je stanovanjski problem, ki se ga do sedaj še nismo prav resno lotili. Naša država hoče čimprej doseči v svojem razvoju evropsko povprečje, vendar za- Dopisuj.e v »Dolenjski list« VITEŠKI DVOBOJ. »Saj sem vedel, da bo ta strahopetec ostal doma!« bilo mnogo storjenega za dvig ljudskega standarda, posebno v prid mladini. KURATIVA Ne bi hotel ostati samo pri naštevanju preventivnih mer, hotel bi poudariti velik delež kurativne medicine, ki nemalo prispeva k zdravju ljudi z boljšo moderno diagnostiko, uspešnejšo operacijsko tehniko, z antibiotiki in drugimi modernimi zdravili. Danes, v dobi moderne kurative, so uspehi pri zdravljenju bolnikov neprimerno večji kot so bili kdaj koli, število ozdravljenih pa je naravnost presenetljivo. Ostane pa dejstvo, da je uspešneje preprečevati obolenja, kakor pa jih zdraviti. SPLOŠNI ZDRAVNIKI Manjka nam zdravnikov in sicer predvsem tistih takozvanih domačih zdravnikov, ki poznajo okolje bolnika in morda celo njegovo delo in način življenja. V ZDA se ponovno vračajo od gesla »čim več specialistov« k tipu splošnega zdravnika, ki bi se tako-rekoč boril v prvi črti, ki bi poznal svoje bolnike podrobneje, ki bi sam živel v njihovem okolju. Tak zdravnik bi lahko mnogo koristil Zaradi sedanjega stanja pri nas v Sloveniji pride po statistiki sicer na 2200 prebivalcev 1 zdravnik, v resnici pa je na terenu po 1 zdravnik na vsakih 25.000 ljudi. Drugi pa so v bolnišnicah, kjer so tudi zelo potrebni. To stanje bo treba sedaj, ko prihaja z univerz več mladega kadra, vsekakor izboljšati. SZO IN SVET Na koncu bi hotel poveda- Da bo otrok raje jedel >Ko bi vsaj ne bil tako zbirčenU zavzdihne mnoga mati, ki ji hranjenje otroka dela posebno veliko preglavic. Gotovo pride na vsakih deset ješčih otrok vsaj po en ne-ješč, ki dela ob vsakem obroku hrane staršem sive laso. Ker je vzrokov, zakaj otrok ne je, veliko, je težko prav svetovati, kako otroku vzbuditi tok do jedi. Ze dojenček, vajen le mleka, bo izpljunil sadni sok aH telečjo juho, ker je vajen le okusa mleka. Za^o mu sprva rahlo solimo mleko, pozneje pa mu dajmo rahlo osoljeno juho; limonov, pomarančni in paradižnikov sok prav tako dovolj sladkamo da bo njegovemu okusu bolj prijalo. Če bo malo večji dojenček odklonil korenčkov sok ali špi-načo zaradi barve, kii se je morda celo boji. ovijmo stekleničko in morda ga preten-ti,"da ^SZo"Vod"delTvsega tamo da. bo to hrano rad po-človeštva in ideje, da je danes sPrav". svet brez ozira na nacional-1 _ MaJo večjemu otroku mor- nost, na barvo kože ali na go-spodarsko-politično razdelitev ena sama družina, katere člani se med seboj sicer tudi prepirajo, a vendar vsaj v nekem pogledu streme k skupnemu cilju, ki je zdrav rod, čigar naloga je dvigati civilizacijo in razvijati kulturo dalje v ponos in za lepše življenje novim rodovom. Dr. Božo Oblak da nič več ne tekne mlečen zdrob, čeprav je to njegova stalna večerja. Poizkusimo ga >pubarvati« s koščkom čokolade, kakaoa, črno sladno kavo ali jajčnim rumenjakom. Če je po sredi le zbirčnost, bo večerjo pospravil z velikim tekom. Važno je. da otrok je ob določenih urah. Po sebi vemo, da sedemo brez teka h kosilu, če Leposlovno-dokumentarno delo iz naše borbe za svobodo IVAN BRAT KO: TELESKOP Ponoči med 30, in 31. avgustom 1942 je iz italijanskega ■koncentracijskega taborišča v Gonarsu pobegnilo skozi na skrivaj izkopani rov osem internirancev. O begu so se raznesle najrazličnejše vesti, češ da so ubežniktom pomagali italijanski oficirji, da jih je onkraj žičnih ovir čakal avto itd- Seveda pa so bile vse te govorice izmišljene, kajti beg je organizirala brez tuje pomoči, najmanj pa okupatorjeve, partijska organizacija internirancev. Pobeg je bil junaško dejanje, kajti internirane i so v dveh mesecih z najprimi-tivnejšim orodjem, ne da bi okupator niti ostali interni-ranci — prebivalci iste barake splph kaj slutili, iizkopali iz kleti barake 60 metrov dolg rov. Med pobeglimi je bil tudi stari partijski delavec Tvan Bratko. Ko je leta 1949 o tem fenomenalnem begu poročal v Spominih na partizanska leta. je, opisujoč svoja kasneje padla tovariša Pirca - Maksa in Ravbarja, pristavil: »Oba predstavljata Mk novih ljudi, kakršne bo morala naša literatura realno, razvojno obdelati ter tako posredovati njihovo delo mladim generacijam.« Nemara si je prav tedaj Bratko zastavil nalogo, opisati v leposlovni obliki ta pobeg- In tako imamo sedaj njegov roman »Teleskop«, ki ga je na lepem papirju in v okusni opremi Uroša Vagaje ska založba. Ni naš namen pisati oceno knjige in obravnavati umetniške prijeme, ki se jih je poslu-žil pisec, pač pa bi radi opozorili na to, da je Bratku uspelo napisati napeto in nenavadno zanimivo zgfodbo, ki je bralec l užitkom sledi od prve do zadnje strani. Ob glavni zgodbi: dramatičnem prikazu kopačev rova. je pisatelj razgrnil pred nami pestro in živo pisano podbbo pet tisoč internirancev, ki se jim življenje izdala Mladin- I razvija v morečem obroču ta- boriščnih žic. Imena resničnih oseb je sicer pisatelj zastrl z izmišljenimi, vendar bo glavne med njimi zainteresirani bralec brez večje težave ugotovil s pomtočjo Spominov na partizanska leta III, stran 76 -98. Knjiga je bogato ilustrirana s podobami pokojnega slikarja — interniranca Nika Pir-nata- Prepričani smo. da bo našla številne bralce tudi na Dolenjskem, saj je tega vredna. S O \ ■M 2E£aXcrea makjBoh ^¥ smo pred tem pospravili malico, ki nam je zaprla tek. To velja še posebno za otroke. Če sedejo siti k mizi, a jih šalimo, da pojedo juho, se jim ta tako upre, da je v naprej ne more več prenesti. Verjetno imajo prav zato tolikšen odpor do juh, ker so jo mo-mali večkrat pojesti po sili. če vidimo, da otroka strese ob pegied 11 na kakšno jed, da jo le »valja« po ustih, ob poziranju pa se prav davi, mu storimo veliko uslugo, če brez besed odnesemo krožnik z mize. Otrok bo pozneje pozabil, da se mu je ta jed upirala in bo prav rad pojedel mlečno kašo, rižev narastek, paradižnikovo omako, pa še to in ono, kar mu danes vzbuja gnus in odpor. Mnenje mater, da mora otrok jesti vse od kraja, je zgrešeno, saj ima že dojenček posamezne bolj ali manj priljubljene jedi. Spomnimo se le natzaj, — ni smo tudi mi prav trpeli pri kosilu in večeirji, če. smo morali jesti obroke, ki so se nam upirali. Če otrok vse jedi odklanja, je dobro, da: mu ne dovolimo /m edinčki, izvira pomanjkanje teka pogosto iz pomanjkanja prave družbe. Povabimo kdaj-pakdaj h kosilu njegove vrstnike in čudili se bomo, kako se bo z njimi kosal, kdo bo prej pojedel. — Sinko bo rad pojedel, če ve, da bo takoj po kosilu lahko šel spuščat zma-je} hčerka pa bo hotela mamico iznenaditi, da bo pojedla vse med tem, ko bo ostala pr[ mizi sama. Največkrat smo zaradi navideznega pomanjkanja teka neupravičeno zaskrbljeni. Ne vemo, da otroku včasih zadostuje mnogo manjši obrok hrane, kot mu jo naložimo. pita pred kosilom, mu damo na krožnik le nekaj žlic hrane, mu ne pokažemo, kako nas skrbi, zakaj ne je, ne se-žemo po palici in ga ne zmerjamo, ne naženemo ga od mize. Strah, kaj bo. če ne bo vse pojedel, bo otroku zmanjševal tek, pogled na zvrhan krožnik ga spravlja v tesnobo, strahovanje mu več škoduje kot koristi. Ker so neješčd predvsem Ob večji vročini, če je pred jedjo dalj časa miroval, ali Če je zaradi šolske naloge ali poti k zobozdravniku zaskrbljen, ne more jesti in ga nikar ne silimo. Ko se bo ohladil, razgibal aLi bo težava za njim, bomo ostrmeli, kako bo zmetal hrano vase. Seveda pa moramo poznati tisto pomanjkanje teka ki mu sledi lažje ali težje obolenje otroka. Večkrat je prav to znak, ki nas opozori, da je otrokovo zdravje zrahljano. Takrat mu le skuhajmo kar si zaželi, da ne oslabi preveč, prav tako pozneje, ko r>o bolezen že prebolel. Važno je končno, da pregledamo naše jedilnike: vsebujejo res dovolj za otroka primernih jedil? Niso prilagojeni predvsem željam in potrebam odraslih? Prav bo, če na ljubo otrokom kdaj pa kdaj skuhamo kosilo ali večerjo, ki bo nam manj teknila, otroku pa j teknila i koristila. Če bomo naredili v tem preokret, bomo kaj kmalu dejali: >Otrok je, da smo ga veseli!« z- S- Še o kulturno-prosvetnem delu v Kočevju Dejstvo, da Je članek pod tem naslovom, objavljen v Dol. listu II. III. 1955, izzval neupravičeno užaljenost v odgovoru z dne 24. III. , kjer tov. M. S. skuša negirati upravičenost objavljenega članka, me sili, da dam par bistvenih pripomb na začeto črkar-sko pravdo. Predvsem: priznavam, da članek po svojem izidu res nd bil več aktualen, ker je prav takrat na odru v kočevskem gledališču močno udarjala na ušesa krepko zastavljena beseda Maughama v drami »Sveti plamen« in Norman Krasne »John v zadregi«. Članek je bil potemtakem — po krivdi uredništva — natiskan cele tri mesece prepozno. Da pa j« bil članek ceio leto pred izidom zares aktualen lahko potrdi katerikoli član kočevske občine. Ne zanikam, da bi se umetniški svet pri DPD »Svoboda« ne trudil, da bi poživil kulturno delo ln se poskušal dvigniti iz omrtvelosti, v kateri je društvo lepo dobo bilo, kar pisec M. S. sam priznava. Pač pa zamerim umetniškemu svetu, da je tik pred premiero odpovedal »Komedijanta Herme-llna«, ker baje delo idejno ni na višku. Vsak režiser, ki namerava študirati neko delo, to delo pred pricetkom vaj temeljito predela in si ustvari sliko, kale-ro bo moral prikazati na odru. Ce tega ne napravi — to pomeni, da se dela nI pravilno lotil in da tako naštuddrano delo niti ne bo uspelo. In razen tega Je prav dolžnost umetniškega sveta (če mora obstajati), da se zanima, kaj se poskusa spraviti na oder. Tako bi umetniški svet lahko že na samem začetku vaj ugotovil, kakšno je delo, ki ga nameravajo študirati. Skoda je namreč truda za ničvredno delo ln škoda brezplodno zapravljenih ur na vajah. »Hudičev učenec« Je že na samem pričetku klavrno propadel — čemur je bila kriva solzava ihta režiserja, ki Je delo začel pripravljati, pa Je zaradi nesporazuma, oziroma spora med njim ln »ad hoc« režiserjem nadaljevanje opustil in se umaknil v »ilegalo«. Spor med režiserjema pa je dejansko obstajal in se je razvil pravzaprav do vrhunca po članku, objavljenem v listu »Ljudska prosveta«. Vse to menda drži. Končno pa Je vse pohvale vredno, da se Je delo na kočevskem odru začelo s polno paro, saj pravkar minula predstava »Sveti plamen« in pa komedija »John v zadregi« dokazujeta, da se Je V Kočevju začelo vendarle novo življenje. Naj mi tov. M. S. ne zameri »retoričnega« vprašanja: Ali nam bo uspelo, da bo kočevsko gledališče nadaljevalo v tonu, ki ga je začelo? Tudi publika se bo navadila na dejstvo, da ji duševno razvedrilo nudi, celo v večji meri kot kino, tudi dramatska umetnost. Publika pa Je v Kočevju problem zase — ln prav zalo Je ne sme DPD »Svoboda« zanemarjati. Nino Churchill In cigare Angleškega predsednika vlade Churchilla menda še nihče ni fotografiral brez cigare v ustih. Stari državnik, ki je že lani praznoval 80 letnico rojstva, pokadi dnevno 6 do 7 cigar. Preračunali so. da je v 60 tih letih pokadil 153-300 cigar, kar znaša točno 22 km cigar. VLADIMIR KOROLENKO t Utenutek bvoliede Vladimir Korolenko je znamenit ruski klasik (r. 1853). V slovenščino imamo prevedeno knjigo njegovih zgodb »Gozd šumi« in povest Slepi muzikait. Crtica, ki jo prinaSamo, igoščeno opisuje proti španskim kolonizatm-jem. izšla je Albanijo noče pomoči V sosedni Albaniji prav gotovo razmere niso preveč rožnate, zlasti ne glede prehrane. Pred kratkim so ZDA ponudile Albaniji pomoč v hrani kot jo dajejo mnogim drugim državam. Albanska vlada ja to pomoč z užaljeninstjo odklonila. Češ da noče ničesar od ameriškega imperializma. To je bilo silo Med drupr. svetovno vojno as> je »bojevala« proti Hitlerji Nemčiji tudi islandska »arm»da«. M je štela štiri častnike, tri r>xiča$tnike in enega navadnega vojaka. N' znano, alt je bil ta vojak top-nlčar, matira 1 jezeč, letalec ali tanklst borbo otočanov-upornlkov leta 190U. »Vihar bo, tovariš!« »Da, desetnik, hud vihar. Dobro poznam takle vzhodni veter. Noč na morju bo zlod-jevo burna.« »Sveti Jožef naj varuje naše pomorščake. Ribiči so se vsi srečno vrnili v pristan...« »Vendar, poglejte: tamle, tako se mi zdi, vidim jadro.« »Ne; blisnila je le galebova perut. Vetru so lahko skriješ pod skalo ... Pozdravljen. Izmena bo čez dve uri...« Desetnik je odšel, stražar je pa ostal na ploščadi majhne utrdbe, ki so jo od vseh strani oblivali razburkani valovi. Res se je bližal vihar. Sonce Je tonilo, veter je pihal čedalje huje, zapad je škrlatno zagorel in čim bolj so so plameni razlivali po nebu, toliko globlja in temnejša je postajala gladina morjž. Ponekod so njegovo višino že orali beli grebenasti valovi; zdelo se je, da skrivnostna oceanska globina skuša pogledati na plan, vsa zlovešča ln bleda od dolgo zadržanega gneva. Nebo je tudi postalo razburjeno. V dolge plahte raz-potegnjeni oblaki so bežali od vzhoda proti zahodu in se tam drug za drugim vžigali, kakor da jih vihar meče v žrelo velikanske razbeljene peči. Nad morjem je že dišalo po bližnji nevihti, V temnem valovanju je kot perut preplašene ptice pobli-skavalo jadro; zakasneli ribič je bežal pred viharjem in očitno je zgubil upanje, da bi dosegel oddaljeno obrežje; usmeril je čoln proti trdnjavi na otoku. Obrežje je že davno utonilo v megli, v prhi valov tn so-mračju bližajočega se večera. Morje je bučalo votlo ln za-teglo, val za valom se je podil v daljavo proti ozarjenemu obnebju. Jadro se je zibalo, zdaj je zginilo, zdaj se spet posvetilo. Čoln se je upiral vetru, stežka premagoval valove in počasi plul proti otoku. Stražar ga je opazoval s ploščadi utrdbo in zdelo se mu je, da se somrak in morje trn diita na vse kriplje, kako bi čimprej pokrila ta osameli čoln z meglo, s pogubo in pljuskom puščobnih valov. V utrdbi je zabrlela lučka, potem še druga in tretja. Čolna ni bilo videti /več, toda ribič je lahko zagledal luči — nekaj drhtečih isker nad brezmejnim razburkanim oceanom. 2 »Stoj! Kdo je?« Stražar na utrdbi kliče čolnu in ga jemlje »na muho«. Toda morje je hujše kot stražarjeva pretnja. Ribič ne sme spustiti krmila, kajti valovi bi v trenutku treščili čoln ob čer. Vrhu tega stare španske puške niso bogve kaj zanesljive. Čoln previdno ko plavajoča ptica počaka vala, se mu obrne prav na grebenu in nenadoma spusti jadro ... Val ga je butnil naprej, čoln je z gredi jem podrsal po produ tn zdrsnil v majhni zaliv. »Kdo gre?« spet zavpije stražar, ki je napeto opazoval, kako nevarno se giblje čoln. »Prijatelj!« se oglasi ribič. »Odprite vrata, v imenu svetega Jožefa vas prosim. Saj vidite, kakšen vihar divja!« »Počakaj, takoj pride desetnik!« Na ploščadi so zamigotale sence, potem so se odprla težka vrata, zasijala je svetilka, slišati je razgovor. Španci so sprejeli ribiča. Za skalo v vojašnici bo dobil zavetje hi toploto čez noč. Lepo v miru I se bo spominjal, kako je hrulo morje in kakšna strahotna tema je bila nad breznom, kjer se je še malo prej zibal njegov čoln. Vrata so zaloputnili, kakor bi trdnjavo zaprli pred morjem, po katerem so se skrivnostno svetlikale fosforne pene in kjer je že zadivjal prvi sunek viharja in premetaval valove. Skozi okno v ogelnem stolpu jo plaho svetila luč; čoln v zalivu se je enomerno zibal in rahlo stokal pod udarci oslabelih in razbitih, vendar še zmerom krepkih valov. V ogelnem stolpu je bita celica španske vojaške ječe. Za trenutek je rdeča luč, sijoča skozi okno, potemnela in za mrežo se je začrtal obris moške postave. Nekdo je pogledal na temno morje in se spet odmaknil. Luč je znova zanihala z rdečimi odsevi po grebenih valov. Mož v celici je bil Juan-Maria-Jose-Miguel-Diaz, upornik in pirat. V zadnji vstaji so ga bili Spanci ujeli in obsodili na smrt, toda po neki čudni milosrčnosti je bil pomiloščen. Podarili so mu življenje, ga pripeljali na ta otok in zaprli V stolp. Sneli so mu okove, tukaj ms nepotrebne, kajti zidovi so bili kamniti, v oknu debela železna mreža, pod oknom morje. Njegovo življenje je bilo v tem, da je skozi okno lahko gledal na daljno 1 obrežje... Imel je tudi spo- " min, in morebiti še upanje... Sprva je v vedrih dneh, ko je sonce cvetelo na vršičih modrih valov in odmikalo daljno orožje, dolgo gledal tja, pasel oči po obrisih domačih planin, strmel v motne vijuge sotesk in komaj vidne pege daljnih vasi... Ugibal je zalive, pota in gorske steze, po katerih so blodile lahne sence in med njimi ena, ki mu je bila nekoč tako blizu ... Čakal je, da bodo v gorah spet zatolisnili streli s kolutki dima, z daljnega obrežja onkraj pa bodo po valovih zaplule jadrnice z domačo zastavo upora in svobode. Pripravljal se jc za to uro, potrpežljivo, vztrajno in previdno je dolbel kamen okrog zarjavele mreže. Toda leta so odtekala. Obrežje je bilo zmeraj pokojno, v globelih je ležala sinja megla, po morju je plul samo majhen španski straž nI Čoln in mirne ribiško ladjice, ki so brzelo po valovih ko galebi za plenom... Počasi mu je preteklost postala ko sen. In kakor v' snu je v zlati megli dremalo pomirjeno obrežje in samo v snu so blodile pO njenn varljive sence davnega časa ... Kadar so blodile po njem varljive razbrazdal valove vojaški motorni čoln, je jetnik vedel, da peljejo na otok novo Izmeno kaznjencev in straž ... 1 In spet so potekla nova leta v tej strašni omrtvelosti. Juan-Maria-Diaz se je pomiril in začel pozabljati celo svoje sanje. Na daljno obrežje je gledal topo in mirnedušno, že davno jo nehal dolbsti zid ob mreži... Čemu nepotrebno delo. Le kadar je zaoral vzhodni veter, v teh krajih silno močan, Ln so valovi drmali skale na strmini otočka, je na dnu j etnik ove duše začelo kl i ti megleno im topo koprnenje. Zdelo se mu je, da z obrežja, skritega v meglo, spet trgajo neke sence, se podijo nad valovi ter kričijo na glas, hlastno, žalostno in razburljivo o kdo ve čem. Vedel je, da tuli le morje, vendar Je nehote prisluhnil tem krikom... In v globini duše mu je vstajalo težko, temno valovanje. V njegovi celici po kamnitih tleh je peljala po diago-niili iz kota v kot dobro vidna stezica. Sam je z bosimi nogami vteptal kamen, ko je v viharnih nočeh begal po svoji kletki. Včasih je v taki noči spet praskal zid krog mreže. Toda prvo jutro, ko se je morje pomirilo, se je pomiril tudi jetnik in pozabil trenutke navdušenja in besa ... Zdaj je vedel, da ga v ječo ne priklepa mreža'... Držalo ga je morje, zdaj lokavo zdaj srdito pa spet prijazno, in pa sanjavi mir daljnega obrežja, ki je leno Ln topo dremalo v svojih meglah ... (Se nadaljuje) |