Stev. 3. , marca Letnik V. SLO\?erMSK Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. ^ \ Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Fr. L.: Začetnikom dober svet. (Konec). — Jan. Jurančič: Kako čebele nektar pre-menijo v med? — Fr. Rojina: Nekaj o vosku in satovju. — Fr. Rojina: Poročilo o zborovanju avstrijskih, ogerskih in nemških čebelarjev v Vratislavu. —Tajnik: Odborova seja »Slov. čeb. društva« dne 2 marca t. 1. — Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Izkaz. — Listnica uredništva. Začetnikom dober svet. Poroča Fr. L. (Konec.) 20. Trot in trotoTka. Trot ali čebelni samec spozna se takoj izmed čebel po zajetem in širokem truplu in veliki okrogli glavi. Izleže se iz neoplojenega jajčeca v večji celici, pokriti z izbočenim pokrovcem. Njegova preobrazba traja 24 do 26 dni. So trojne vrste. Veliki, srednji in mali, kot navadna čebela. Trot ne sodeluje pri nobenem opravilu, ne znotraj, ne zunaj panja, nima žela in služi le za oploditev matice. Ker pa k oploditvi matice enkrat za vselej zadostuje le en trot, zato razumni čebelar njihovo število omejuje, deloma z odstranjevanjem trotovskega satovja, deloma z vkladanjem umetnih medsten v čebelno gnezdo. Srednjih in malih trotov se obvarujemo, ako skrbimo za pravilno razdalje med satniki v panju. Trote slabih plemenjakov uničujemo, ker matica, še tako lepa, oplojena s slabim trotom ni nikdar tako rodovitna, kot oplojena s čvrstim trotom narboljšega plemenjaka. Trotovka je čebela delavka, ki se je lotila zaleganja jajčec, ko je panj zgubil matico in si druge več vzgojiti ni mogel, ali pa, ker je stara matica zgubila rodovitnost radi starosti itd. -k^s 30 Iz jajčec, po trotovki zaleženih v celice za delavke, izležejo se le trotje, zato panj hira in pogine. Če toraj zapaziš pri kakem panju čimdalje temvečje število trotov in manj čebel ter v panju najdeš le grbasto zalego (z izbočenimi pokrovci zadelano), vedi, da v tem panju gospodari trotovka. Kako takemu panju pomagati? Navadno se odnese tak trotovski panj za čebelnjak in ves njegov čebelni obseg se strese na tla. Panj potem odneseš zopet nazaj in ga postaviš na njegov prostor. Dobremu plemenjaku odvzameš kaka dva satnika deloma z odprto zalego in mladimi čebelicami in ju vložiš v ta panj. Trotovka ostane navadno z nekaj čebelami na tleh in vse skupaj takoj uničiš. Druge čebele se vrnejo, in si iz pridjanega mladega odprtega plodu vzgojijo novo matico. To pa je mogoče le takrat, kedar je v čebelnjaku dovolj trotov, ker bi sicer mlada matica ostala neoplojena in panju-trotovcu bi ne bilo prav nič pomagano. če pa ni več trotov, ne preostaja druzega, kakor ali tak panj združiti s sosednim, ali mu pa pridjati oplojeno založno matico. Slabičev pa ne ozdravljajmo, ampak jih raji združimo! Ali zgodi se tudi, da se trotovka vrne v svoj dom med drugimi čebelami delavkami in to zlasti takrat, ako je že po več tednov v jalovem panju gospodarila. Včasih pa čebele same pridjane matice, če tudi oplojene, nočejo sprejeti in jo uduše. Kaj pa takrat? V takem slučaju postavi na prostor trotovskega ali jalovega panja sosedni panj, in jalovca, ko si bil za čebelnjakom iz njega vse čebele na tla stresel, postavi na njegovo mesto. Trotovka zajde v oni tuji panj, kjer jo hitro spoznajo in umore, druge čebele pa zapode v beg in če črez 5—10 minut zopet panjova na njihov prejšni prostor postaviš, se jih večina otme smrti in vrne na svoj dom. Ker več trotovke med njimi ni, sprejmo kmalu v hišico zaprto oplojeno matico, ali si pa iz pridjanega odprtega plodu novo vzgojijo. Panjn pa lahko v ojačenje prideneš nekaj žlic mladih čebelic iz močnih plemeDjakov. 21. Vosek. Kedor more, naj si kupi za raztopljenje satovja in čiščenje voska „topilnik"', kakoršnega ponuja naša slovenska tvrdka v II. Bistrici, ali naj si napravi navodno stiskalnico ali prešo. Kedor si pa tega orodja omisliti ne more, temu bode tudi sledeče zadostovalo, da si vosek lep in čist pridobi: Staro črno satovje in vse voščene odpadke stresi v velik lonec in prilij za dve tretjini njegovega obsega vode, — narbolje iz potoka ali deževnice. Lonec postavi na ogenj in pusti vsebino zavreti. Med vrenjem mešaj jo z leseno žlico, dokler se vse dobro ne raztopi. Potem pogrni navaden vodni škaf, v katerem je na dnu nekoliko vode, z navadnim močnim organtinom in pripravi si dve polenci z oglajenimi robovi. Sedaj liješ počasi to tekočino na organtin, katerega konce drži tvoj pomočnik, da se pod težo tekočine v lonec ne pogrezne. Ker se pa lahko zgodi, da pri narvečji pozornosti vendar nekaj kapljic te zavrelice brizgne pomoč- 31 m niku na roke, zato naj ima roke s kako cunjo obvezane. Ko je jamica v organtinu s tekočino že napolnjena, odloži lonec, iz katerega si vlival, primi za konce organtina in to culico vzdigni nad škaf, pomočnik pa naj jo vžema s polenci od zgoraj navzdol, dokler ne iztisne vse tekočine iz culice. Tako delaj, dokler imaš kaj raztopljenega voska. Precejeni vosek pustiš v mrzli vodi ohladiti, potem vodo odcediš in voščeni kolač spodnje nesnage z nožem očistiš. Če omenjeno proceduro dva — trikrat ponoviš, dobiš tako čist in lep vosek, kot bi bil čiščen v kaj boljšem čistilniku. Nekateri čebelarji radi lepše barve prilivajo v raztopljeni vosek nekaj malega žveplene kisline. 22. Združevanje in ojačenje panjev. Kako se roji med seboj združujejo, sem že opisal pod št. 16. v zadnji številki prejšnega letnika „Slov. Čeb." Pač pa se mi zdi potrebno začetnikom pojasniti, kako se starejša čebelna ljudstva združujejo, kedar ali opešajo, da same zase čez zimo obstati ne morejo, ali pa kedar kak panj pride ob matico ob času, ko si več mlade matice vzgojiti ne morejo, ali pa če oplojena matica radi starosti, pohabljenja itd. ni več za rabo. Panju slabiču, ki ga misliš kasirati in njegove čebele drugemu panju pridružiti, odvzemi in uniči jeden dan prej matico, da čebele spoznajo svojo osirotelost. Drugi dan zgodaj zjutraj stresi iz tega panja vse čebele v mednik, ali pa za okence panja, s katerim jih misliš združiti. Zvečer istega dne pa vloži vlažen redek med v mednik, ali pa za okence in odstrani okence ali mrežo, kar je obe ti ljudstvi ločilo. Čebele se pri medu sprijaznijo. Ali pa, kedar si že eno matico zjutraj uničil, zvečer poškropi oboje ljudstvo s kako neškodno dišavo ali z medeno vodo in satovje s čebelami zamešaj t. j. v združenem panju naj sledi enemu satu iz prvega panja sat iz drugega itd. Pri obeh načinih združevanja je dobro radi varnosti matico, ki jo mislimo obdržati, zapreti v matično hišico za 24 ur in panj imeti toliko časa zaprt, dokler se čebele ne sprijaznijo. Tako združimo lahko dva, tri in več panjev slabičev, zlasti v jeseni, ker slabiče vzimiti je nespametno! Vendar pa združuj kolikor mogoče le panjove, ki stojijo blizo drug druzega, toraj sosedne. Za ojačenje slabših ljudstev v sredi leta, ako jih nočemo kasirati radi izvrstne matice, poslužujemo se plitvih in širokih posodic, katere zvečer namažemo z medom in vtaknemo pod močno čebelno gnezdo izvrstnega ple-menjaka ter čebele, kedar napolnijo posodico, prenesemo s posodico vred v slabiča. Če imaš več krepkih plemenjakov, lahko vsakemu odvzameš eno ali dve taki posodici čebel, ne da bi mu s tem znatno škodoval, slabič si pa le opomore. Drug način ojačenja glej v „Slov. Čebelarju" III. letnik str. 74. Kalco čebele nektar premenijo t med? Vsakemu, tudi manj učenemu čebelarju je znano, da nektar, t. j. ona vodena, sladka tekočina, katero prinašajo čebele iz raznih cvetk, še ni pravi med, temveč je le medena tvarina ali snov. Da postane iz nektarja med, treba najpred, da čebele vse v njem nahajajoče se tvarine razkrojijo in spremenijo, sladkor invertirajo, t. j. popolnoma prebavljivega storijo, mu mravljioe kisline, t. j. svojega stropa primešajo, da postane trpežen, in slednjič izločijo še raznih snovij tisto množino, ki se nahaja v nektarju odveč. Znano je, da nektar vseh medunosnih rastlin ni enak;. od nekaterih je zelo voden, od drugih manj, kakor tudi bolj v sušnih časih je bolj gost, nego v mokrotnih. Že stari čebelarji so vedeli povedati, da n. pr. od lipe čebele malo naberejo, ker je med voden, za to ga mnogo pozgubijo. Nekaj so imeli prav, namreč, da paša manj izda, ako je med voden, ker morajo čebele nepotrebno vodo odstraniti; pa pozgubiti ga pa vendarle ne morejo, saj ga ne nosijo na hrbtu, temveč v mednem želodcu, kjer še zamorejo čiste vode donašati in je vendar ne zgubijo. Kako izločujejo čebele nepotrebno vodo iz nektarja, v tem še čebelarji niso popolnoma edini. Nekateri trdijo, da jo z lastnim telesom izhlapijo in izdihajo; drugi pravijo, da jo izhlapevajo v odprtih celicah (v satovju) ter to mokroto kot soparje s perutnicami skozi žrelo iz panja izženejo. Zopet tretji trdijo, da čebela nepotrebno vodo že takoj v želodcu izloči od medu ter jo potem, ko izleti zopet na pašo, iz sebe izbrizga. Da je prva in druga trditev nekoliko resnična, dokazuje nam to, da čem boljša je paša, tem bolj čebele šumijo in pri žrelu s krilci frfotajo ter notranji zrak iz panja izganjajo; na bradi se pa zjutraj tem več mokrote pokazuje. Vendar po teh dveh potih zamore se le majhni del nepotrebne mokrote izločiti; ako pomislimo, da zamore močen panj v dobri paši na dan za 2 kg in še več težji postati, moramo računiti, da je imelo celo ljudstvo blizo toliko vode izhlapevati, kar bomo pripoznali, da je naravnost nemogoče. Izhlapevanje v odprtih celicah je pa tudi zategadelj neznatno, ker je med hidroskopičen, t. j. da vleče ali absorbira mokroto na se, ne da bi jo zlahka oddajal. Glavna pot, po kateri čebele iz nektarja največ vode izločijo, je tedaj tretja trditev: da čebele namreč večino nepotrebne vode že v mednem želodcu izločijo ter jo pri prvem naslednjem izletu iz sebe izbrizgajo. Dasi se bode to morebiti komu zdela domišljija, vendar je neovrgljiva resnica, o koji se lahko vsak sam prepriča, ako dobro opazuje. Ob času dobre, n. pr. lipove paše, se naj opazovalec zjutraj proti sončnem izhodu obrnjen postavi kakih 50—100 korakov do čebelnjaka na takem kraju, kjer čebele močno na pašo letajo in sicer tako, da ima pred seboj kak temen, senčnat gozd, čez kojega je ravno jutranje solnce prisijalo. Če tako pazno gleda proti gozdni senci, videl bode, kako od čebel, letečih na pašo, padajo drobne, goste vodene kapljice, katere se pa zamorejo videti le, kakor rečeno, ako so od solnca razsvetljene ter se opazujejo proti temni senci. Kar smo do sedaj navedli, iz tega je razvidno, da čebele nektarja v med ne preosnujejo v satovju, temveč skoraj do cela v svojem telesu; in 33 Kri- tega opravila ne izvršujejo stareje, temveč one mlajše čebele, katere še ne izletavajo na pašo. Ko prihajajo stareje iz paše, oddado svoje sladko breme v spodnje celice, ali pa kar naravnost iz ust v usta mlajšim čebelam ter ga le-tem prepuščajo v daljno pretvoritev, prve pa gredo zopet na pašo. Znano je, da potrebujejo čebele mnogo, vode za prirejanje hranilnega soka za zalego. Povsod na primernih vodnih prostorih, studencih, vrelcih, potočkih, mlakah in lužah vidi se, zlasti spomladi, mnogo čebel, ki srkajo vodo. Čem bolj se pa množijo medene cvetlice ter se paša širi, tem manj čebel prihaja po vodo, dasi je v panjih zalege vedno več. Iz tega se sklepa, da čebele porabijo za hrano zalege tudi mnogo one vode, kar je je v medu odveč. Jan. Jurančič. -❖- Nekaj o vosku in satovju. (Fr. Rojina.) Vosek napravljajo čebele vedno le v najboljši paši in pri precejšnji gorkoti v panju. Če je piehladno, se voščene luskinice, ki prilezejo čebeli izpod trebušnih obročkov, prehitro ohlade in postanejo trde in krhke. Kakor znano, zgrizejo in takorekoč prežvečijo čebele voščene luskinice in s tako razdrobljenim voskom zidajo in delajo s čeljustimi in prednimi nogami satovje, ako se pa luskinice vsled premajhne gorkote v panju prehitro strde, da jih čebele ne morejo, ali le s težavo zgrizejo, jih spuste veliko na tla. Ako vidi čebelar — zlasti pri majhnih rojičkih — na dnu panja veliko voščenih luskin, podobnih debelemu belemu prahu, naj ve, da je bilo po noči čebelam za na-pravljanje satovja prehladno. Kdo si bo morebiti mislil, da čebele v takem slučaju le vosek tako hitro producirajo, da ga ne morejo sproti podelati v satovje, a temu ni tako, kajti pod velikimi, močnimi roji, ali sploh zelo če-belnimi polki, našli bomo le redkokdaj kaj malega drobcev na tleh, ker v gorkem panju gorak vosek lahko sproti podelajo v satovje; če pa le pade kaka mrvca na panjevo dno, pobere ga ta ali druga čebela, ki pride ravno do njega, kot dobra gospodinja ter ga nese zopet nazaj, kjer se zida — ,.od kamna do kamna palača" — kar je gotovo že marsikdo z vsem zanimanjem opazoval. Ker pa je vosek pri čebeli nekako to, kar n. pr. pri prešiču mast, toraj tolšča, ki se napravlja vsled obilnega vživanja dobre hrane — samo s tem razločkom, da ostane pri prešiču tolšča pod kožo, pri čebeli pa gre v podobi peterooglatih luskinic izpod obročkov — zato je umevno, da potrebuje čebela za produciranje voska gotovo več hrane, kot jo potrebuje sicer za svoj živež. In v tem, koliko medu je ravno treba, da napravijo čebele n. pr. 1 kg voska, niso mnenja čebelarjev jednaka. Eni so za 12 kg, drugi za 10, nekateri razven za 10 do 12 kg medu še za 1 kg cvetnega prahu. Če mora biti za vsak kg voska v resnici toliko medu in cvetnega prahu, potem cenimo čebelarji vosek sami še veliko premalo in se nikar ne čudimo, če ga drugi še manj. Če računamo kg medu po 1 K 20 h, potem treba za 1 kg voska za 12 do 15 K medu, a to, kar stane čebelarja samega toliko kron, proda v godnem slučaju 34 f?<>+- komaj za 3 krone. Vsacega čebelarja prva skrb naj bo toraj ta, da shranjuje še uporabno satovje z jednako skrbnostjo, kot shranjuje med, pa še z večjo. Čebelar z navadnimi panji seveda težko prihrani kaj več lepega satovja, k večjemu v slabih letih, ko je večinoma prazno, in si s takim izrezanim satjem sploh ne more dosti pomagati, največ še s tem, da napolni ž njim škatlje, ki jih pokriva v glavni paši na najmočnejše panje. Vse drugače more ravnati čebelar s premakljivim delom. Ob času trganja postavi polne okvirčke v izmetalnico, potem pa vzame prazne iz nje — pa prosim pomisliti, da cele — katere lahko shrani potem za drugo in tretje in peto leto in še za dalj časa za porabo. O shranitvi in potem o primerni uporabi je zinil „Čebelar" že marsiktero, česar tu ne moremo ponavljati, opomniti smo hoteli čebelarje le na veliko važnost satovja, posebno zdajle ob času druge žetve satovja, ki se bo gotovo tudi letos — vsaj na Kranjskem, kakor vsako leto — dobro obnesla. Tu mislimo na žetev, oziroma na dedšino po mrličih, katere smo z občudovanja vredno ravnodušnostjo pustili grozoviti usodi — umreti gladu in mraza. Da bi nas Bog ne kaznil za tako naše početje, ker človeka je učil: Spoštuj božja dela v prirodi in ne trpinči nobene živali! Začetkom sem omenil, da napravljajo čebele vosek le v najboljši paši in pri precejšnji gorkoti v panju; marsikak čebelar pa se je iz lastne skušnje prepričal, da morejo napravljati satovje tudi celo ob času pomanjkanja, toraj v vsakem času, tudi če je temperatura precej pod 30- 35° C, pri kateri navadno ob dobri paši delajo. Da, da, satovje res delajo tudi v ravno omenjenih razmerah, vendar ne iz svojega, ravno izpod obročkov izločečega se voska, temveč iz starega. Ako pitamo z medom v satovju in to satovje prislonimo na satovje v panju ali na panjevo steno, prilepile ga bodo čebele z zveznimi celicami, da ga bomo le stežko zopet odtrgali. Tudi če položimo v pitalno koritce več koscev medu v satju, zvezale bodo čez noč te prazne kosce med seboj in še na koritce z voskom, katerega so nastrgale raz staro satje. Ravno isto store, kadar se vsled kakoršnekoli nesreče podre v panju satovje; podpro ga od vseh strani in z vežejo z voskom, ki ga nastržejo na satovju. Tudi kadar začno spomladi prvič staro satovje špičiti, so prvi začetki navadno bolj temni, celo rujavi, ker so napravljeni večinoma iz voska, nabranega na starem satovju; še-le pozneje, ko delajo dalje, se začne novo satje beliti, ker rabijo potem svoj novi vosek, ki je vedno bel. Kako znajo čebele z drugim voskom ravnati, občudujemo lahko, kadar zvlečejo umetne medstene, za katere potrebujejo le malo s\ojega lastnega voska. Konečno naj bo še omenjeno, da čebele, če dobe slučajno kje zunaj panja kaj lepega voska ali belega satovja ležati, ga nosijo na nogah domov, ravno tako kot cvetni prah. Nek nemški čebelarski list oporeka sicer temu, vendar je res, samo treba je hoditi z odprtimi očmi po svetu, potem človek celo kaj tacega kdaj opazi, mora pa natančno gledati, kako ta spretna živalica prenaša male kepice od grizal na zadnje noge, sicer tudi z odprtimi očmi ne bo ničesar videl. --- -k>3 35 Poročilo o zborovanju avstrijskih, ogerskih in nemških čebelarjev v Tratislavu. (Fr. Rojina.) To poročilo namenjeno je bilo še za lanski letnik „Čebelarja", ker pa je prav, da imajo drugi gg. sotrudniki piej besedo, prišel sem na vrsto še-le zdaj ter priobčim nekaj važnejših bilježek s pota v Vratislav. Shod je trajal z vsemi ceremonijami vred od 16. do 25. avgusta p. 1. Težko sem se ločil od svojih čebelic ravno ob času, ko so začele ajdo — da se po čebelarsko izrazim — „cukati", vsaj vsakdo izmed nas čebelarjev ve, kaj je čas glavne, odločilne paše, čas, poln upanja, katero pa je šlo pretečeno jesen po — vodi, zato sem bil naposled še vesel, da sem medtem, ko ste doma pričakovali drug „gmej potop", v najlepšem vremenu nabiral obnožno, ki bo „Čebelarju" polagoma prav prišla. Tja sem se peljal nepretrgoma, in ker leži Vratislav še dalje za Dunajem, kot od nas do Dunaja, je bilo treba precej potrpežljivosti, sedeti ob času najhujše vročine kar celih 24 ur zaporedoma v soparnem in bobnečem železniškem vagonu, — to je nekako toliko časa, kolikor ga prisodi posvetna pravica n. pr. tistemu, ki reče v obraz komu, ki je dano besedo snedel — „figamož", ali kako drugo, takega človeka označujoče ime. Ta opomba sicer ne spada k stvari, a človeku, ki se tako dolgo vozi, pride marsikaj na misel, in jaz sem v resnici premišljeval, zakaj se včasih resnica ne sme povedati, ker drugače misli tak „figamož" vedno, da je res mož. Ne pa misliti, da sem se s takimi in jednakimi mislimi ukvarjal kar vso pot, kaj še! Ko sem odrdral od Dunaja naprej, sem bil nestrpljivo radoveden, kakšno neki je Moravsko polje, kamor je že nas slavni Janša prepe-ljaval dunajske čebele v ajdovo pašo. Pred njim ni — kakor so vedeli v dunajskem tečaju iz čebelarske zgodovine povedati — nihče iz dunajske okolice romal s svojimi čebelami v ajdo, on je učil to prvi, kar se je ohranilo do sedajnega časa, ko jih vsako leto pripeljejo na tisoče panjev iz bližnjih in daljnih krajev na to prostrano polje. Bil je že popolnoma dan, ko pripiha vlak do prvih belih njiv in predno sem si posvalkal jedno cigaretko, bili smo sredi same ajde, in kolikor daleč pelje oko, nič kot ajda! Seveda je vmes tudi nekaj drugih njiv, a te se vidijo le blizo železniškega tira, oddaljene zagrne sneženo cvetje. In iz te nepregledne bele ravnine se vzdigujejo velikanski skladi panjev, večinoma pokončnih, pa tudi drugih, pokritih z leseno streho, podprto od vseh strani s koli. Nisem mogel šteti vseh teh provizoričnih čebelnjakov, ker oddaljeni so se videli kot male kopice, samo to morem reči, da jih je bilo veliko; V nekem kraju sem jih naštel 11 samo na eni strani vlaka, vmes pa so bili razstreseno postavljeni še posamezni panjovi, ali pa po 2, 3, 5 do 10 skupaj. Tisti dan je bilo soparno vreme, sicer solnčno, vendar malce megleno, kakor nalašč za dobro pašo. Da bi se vozil s kakim mešanim vlakom, ki postane na vsaki postaji, hotel bi si od blizo pogledati, kako lete čebele, toda brzovlak je drvil neprenehoma dalje, dokler si ni oddahnil za dve minuti v nekem večjem kraju, kjer pa je izginila poslednja ajda in ž njo vred tudi ti zanimivi čebelnjaki. Pripomnim naj —HHS 36 m<>+- še, da je na Moravskem polju — vsaj tam, kjer sem se jaz vozil — zemlja zelo plitva, kamenita in peščena, tedaj vroča; zato je bila ajda veliko manjša kot pri nas, obraščena in s cvetjem posnta pa prav do tal ter tudi medi baje nikjer drugod tako močno, kot tu. Z lansko to „berno" so bili čebelarji — kakor sta poročala dva spodnjeavstr. čeb. lista — posebno zadovoljni. Pri nas pa — — — no, kar je, to je; ne pomaga nam nobeno javkanje, tolažimo se s tem, da bo morebiti letos bolje. Proti polnoči sem srečno dospel v Vratislav, in uro pozneje sem že spal kot polh. Ravno se mi je sanjalo, da sem bil pri Wiirzburgu, kjer sem gledal — kakor pred tremi leti v resnici — vojaške manevre, ko me prebudi močno grmenje. Bliskalo se je zdržema in vedno huje treskalo. Deževalo še ni in tudi vetra ni bilo, zato stopim k odirtemu oknu. To je bil velikanski prizor! V ozračju je kar cvrketalo in strele so švigale iz oblaka v oblak in navskriž in navzdol. Kar se plavkasto zabliska, i oplede v strelovod na dimniku neke tovarne, komaj 200 metrov od mene, s tako močjo, da so šipe v oknu zažvenketale; ob jednem začele so padati debele kaplje in veter je v kratkih sunkih prihajal od zgoraj doli. Zaprem okno ter zlezem zopet v posteljo in dasiravno nisem tak vremenski prerok kot „Rčpov oča", vendar sem uganil, da še ne bo konca hude ure. In res je bilo vse to še le začetek pravega orkana. Svoj živ dan nisem še kaj tacega doživel. Pa ne da bi zašel — sem si mislil — v kako Sodomo ali Gomoro, ki jo hoče Bog z ognjem in žveplom pokončati. Ker sem imel pa vest čisto in mi je moj mali Natka pri odhodu z doma tako prisrčno voščil „z Bogom", sem trdno upal, da me Bog reši, tudi če ves Ratislav pokonča, kakor je rešil Lota iz Sodome ali pa iz Gomore, tega se ne spominjam več natanko. Ker sem bil na duši in na telesu zelo truden, sem med bliskom in treskom zopet sladko zaspal in v sanjah sem postal iz navadnega kranjskega brambovca „formajster" pri kano-nirjih — kot so bili moj oče pod Radeckyjem — ter sem s celo baterijo Wiirzburg „not jemal"--. Drugo jutro zbudil sem se še-le malo pred devetimi; spal sem toraj spanje pravičnega. Nebo je bilo čisto kot ribje oko in solnce je posušilo po plohi izprane ulice skoraj že popolnoma. Prva pot mi je bila v Schiesswerder, t. j. krasen streliščni restavrant z velikanskimi dvoranami, sredi lepega parka in senčnatih nasadov. Tu se je imelo vršiti zborovanje. Bilo je vse v zastavah in z zelenjem ozalšano, pač drugače, kot leto prej v Celovcu, kjer je bilo potovalno zborovanje čebelarjev, v primeri s tem v Vratislavu, jako klaverno, to pa ne samo glede dekoracije, temveč tudi glede udeležbe, kar pa ni čuda, ker mesto z 20 tisoči prebivalci ne more nuditi tega, kot ono s 300 tisoči. (Dalje prihodnjič.) -*- Odborova seja „Slov. čel), društva" dne 2. marca t. 1. (Poroča tajnik.) Seje, katera se je vršila ob 9. uri dopoldne v hotelu pri Lloydu, so se udeležili gg.: Fr. Črnagoj, predsednik, J. N. Babnik, podpredsednik, Iv. Petrič, tajnik, Ant. Žnideršič, odbornik in Fr. Rojina, urednik „Čebelarja". -H»sa 37 ¡s«-»- Gosp. predsednik otvori sejo s pozdravom na navzoče ter poroča, da je takoj po občnem zboru vladi naznanil novo sestavljeni odbor. Nadalje se spominja za čebelarstvo jako vnetega bivšega podpredsednika gosp. Hinko Likarja, nadučitelja v Grahovem pri Cerknici, ki je radi prevelike oddaljenosti izstopil iz odbora in predlaga, da se temu pijonirju napredne čebeloreje izreče pismena zahvala. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Potem poroča govornik, da je odposlal „izkaznico o pristojbinskem namestku", a rešitev te do dne seje še ni bila znana. Naznanil je dalje, da je dosedanji društveni blagajnik gosp. Avgust Pucihar nevarno bolan ter da bo do popolnega okrevanja potreboval najbrže še dolgo časa in počitka, zato naj se voli izmed odbornikov namesto njega drug blagajnik, da ne pridejo društvene poslovne knjige zavoljo blagajnikove bolezni iz dosedanjega reda. Odboru ni bilo težavno izbirati novega blagajnika in je z vsklikom bil izvoljen gosp. I. N. Babnik, ker on je trgovsko-izobražen ter v Ljubljani in bo, kakor se je sam izrazil, natančno vodil društvene knjige in blagajno. — Na tem mestu naj bo naznanjeno, da naj se vse denarne pošiljatve za društvo, t, j. udnina, plačilo za inserate i. dr. pošiljajo v prihodnje pod naslovom : gosp. I. N. Babnik v Ljubljani. Ker pa je gosp. Pucihar skozi dve leti opravljal vestno blagajniški posel in razpošiljatev „Čebelarja", predlagal je gosp predsednik, naj se mu za ta trud ne izkaže zahvala samo z besedo, temveč tudi v dejanju ter pozove navzoče, naj stavi kdo predlog, koliko se mu da nagrade. Gosp. Petrič predlaga 50 K, gosp. Žnideršič pravi, da je to premalenkostna nagrada, gosp. Rojina je mnenja, naj se predlagane krone spremene v goldinarje, a gosp. Babnik predlaga z ozirom na to, da je blagajna, kljub temu, da že aktivna, vendar še šibka, 80 K, kateri predlog je bil sprejet. Navzoči pa so se zavezali, da to nagrado poravnajo iz lastnih žepov, ako bi prihodnji občni zbor temu odborovemu ukrepu ugovarjal, kar pa ni pričakovati, ker se odbor zaveda, da je gotovo vsak delavec vreden svojega plačila, zlasti pa je prav in pravično, da se bolnemu delavcu priskoči v pomoč, katero je sicer še v večji meri zaslužil. In tega mnenja naj bi bil tudi prihodnji občni zbor. Prišle so potem na vrsto prošnje za uzorne „gerstungovce", in teh ni bilo nič manj kot 19, oziroma 21. Odbor bi rad uslišal vse prošnje, ako bi bilo to mogoče, a velikanska špranja, ki se je v prvem letu naredila v blagajno, se je še-le letos zamašila. Stavili so se sicer razni predlogi, da naj bi se prosilcem razdelilo uzornih panjev za polovično ceno vsem prosilcem, ali pa brezplačno samo nekaterim, pa gosp. Žnideršič je bil mnenja, da se napreden čebelar že lahko potrudi, da pride do uzornega panja, in pri tej priliki je omenil, da se je že samo iz njegove tovarne na razne kraje Slovenskega samo lani razposlalo nad 60 uzorcev, gotovo samo takim, ki jih bodo znali tudi rabiti in ki bodo s svojo uzorno čebelorejo dajali izgled in vnemo drugim. Tudi je povdarjal, da so za napredek čebeloreje najvažnejša v prvi vrsti čebelarska predavanja in ta naj se uvedejo, nikakor pa se od mladega društva ne more zahtevati, da naj isto svojim udom na račun male 38 BS