Kamniški OBČAN St. 1 S 1. izredne seje občinskega sveta OBČINSKI SVET IMENOVAL DELOVNA TELESA Demitrij Perčič (ponovno) podžupan občine Kamnik je 26 svetnikov, so namreč imenovali sedemčlanski nadzorni odbor občine Kamnik, šest sedem članskih odborov občinskega sveta, komisijo za vloge in pritožbe, statutarno pravno komisijo in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Več na 3- strani Prva izredna seja novega občinskega sveta v ponedeljek, 13- januarja, je bila končana v dobre četrt ure. To kaže, kot je dejal župan Tone Smolnikar, da so politične stranke uspele zelo dobro uskladiti svoje predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta. Na seji, udeležilo seje Novoizvoljeni občinski svetniki in svetnice so se prvič sestali na seji občinskega sveta 18. decembra lanskega leta. Ob zaključku seje so si v poročni dvorani zaželeli srečno in uspešno v letu 2003 in vseh štirih letih mandata. FRANC SVETELJ o to del za .'j to let V prostorih Galerije - zbirke Miha Maleš na Glavnem trgu 2 v Kamniku je Kulturni center Kamnik v četrtek 9. janu- toplo pozdravili umetnikovo hči Travico Maleš Grešak in njeno družino. Na spominskem posnetku slovesnosti so ob njej arja, pripravil slovesno odprtje razstave 100 DEL ZA 100 LET ob stoletnici rojstva kamniškega rojaka, znanega slovenskega likovnega umetnika Mihe Male-ša. Številni zbrani Kamničani so in možu njuni trije otroci Miha, Jure in Katarina (manjka še trinajstletna Veronika) ter predstavniki Kulturnega centra Kamnik - v. d. ravnateljice Zora Tor-kar (na levi) ter avtorja razstave D center 2a tuje -•ezike Br>> Prof. dr. Mark Otto dipl. ing. se je preselil v Kamnik iz Moskve, rojen pa je v Kijevu v Ukrajini. S skoraj devetdesetimi izumi je inovator svetovnih razsežnosti. V domovini, Sloveniji in po svetuje dobil številna priznanja in je tudi avtor petih strokovnih knjig s področja elektronike. lefon, internet, pošta. Pristnost vezi potrjuje dejstvo, da je prvi mož gospe Paradizove krstni boter v Sloveniji rojeni Markovi in Marinini hčerki Mary. Fotografije najdražjih oziroma širše rodovine so lično razpostavljene v eni izmed sob njihovega kamniškega domovanja. Ta prostor je namenjen spominom in sprehodom v duhovni svet ter poslušanju klasične glasbe. Žena in mož rada bereta rusko in slovensko vrhunsko literaturo. V ljubljanskem Cankarjevem domu obiskujeta koncerte v okviru zlatega in srebrnega abonmaja. Prisluhneta orkestrom in solistom, ki izvajajo dela svetovnih klasikov. Življenje v Kamniku je družini prijetno. Vsi radi planinari-jo, smučajo ... Prebivalci njune ulice se nekajkrat letno srečajo ob klepetu, prigrizku, pomembnejših družinskih dogodkih. Sredi decembra iztekajočega se leta sta srečanje pripravila tudi gospa Marina in njen mož Mark. Sosedom sta se s tem zahvalila za pomoč, razumevanje, prijazno besedo. Podjetnik Mark Otto je sklenil pogovor: »Zelo sem zadovoljen z življenjem v Sloveniji. In imam srečno družinsko življenje. Vesel sem, ker se mi je tukaj rodila hči. Vsak dan se zahvaljujem Bogu...« Besedilo in fotografije: FRANČEK ŠTEFANEC V spomin Pavlu Zavbiju Smrt in slovo od najbližjih, prijateljev je najhujša bolečina v življenju. Če se pri tem zavedamo, da je slovo neizogibno, je še toliko težje. Vsako srečanje pomeni korak bližje žalostnemu slovesu. Slovo je mejnik nekega obstoja in odnosov med ljudmi, ki so živeli skupaj. Doživeli in delili so si lepe in tudi grenke trenutke življenja. Pri tem prijateljem ne gre za to, kaj je kdo v življenju. Za prijatelje tudi ni pomembno, kakšno vlogo ima kdo v družbi, kam ga drugi razvrščajo ali za kakšnega ga upravičeno in tudi neupravičeno razglašajo. Bistvo je le v tem, da si to, kar pravzaprav si in je biti najtežje - človek. Tako preprosto in tako težko izvedljivo. Pavel je to bil, bilje pravi prijatelj in pravi človek. Beseda prijatelj ni navadna beseda. Za ljudi s pozitivnimi čustvi ima svojo globino in razsežnost, zato njenega pomena ne smemo zlorabljati. Imeti prijatelja, pomeni duhovno bogastvo, čustveno sorodnost ter prijazen in zaupen medsebojni odnos. Nekateri smo imeli srečo. Veliko časa nam je bilo danega, da smo ga preživeli z iskrenim prijateljem Pavlom. Ob trenutku slovesa se zavemo človeške nemoči in majhnosti. Ob misli na pokojne svojce in prijatelje se zavemo svojih napak, kijih želimo popraviti. Žal to ne gre. Razmišljamo, iščemo smisel obstoja, nova upanja in prihodnje poti. Ostaja nam spomin, ki ohranja vezi med nami in pokojnimi. Bolj kot kdujkoli se zavemo, da smo ob smrti najbližjih izgubili tudi del sebe. Upanje in smisel življenja vedno obstaja. Najdimo lastnosti prijateljev, prenašajmo jih naprej in bogatimo kulturo medčloveških odnosov. Od pokojnega Pavla smo se lahko naučili marsikaj, kar lahko bogati in plemeniti tudi naš značaj. Pavel je imel mnoge pozitivne osebne lastnosti, javno pa se mu moramo zahvaliti predvsem za njegovo domoljubje. Ni ga javno razglašal, izvajal ga je neposredno, z dejanji. Vso krutost vojne je občutil že kot otrok v taborišču. Tja so ga izgnali z njegovo družino, ki se je vrnila na požgan dom, brez očeta in v partizanih padlega brata. Trdni in pokončni so se uspeli s poštenim in težkim delom vrniti v tok življenja. Izkušnja je bila za nemočno mlado srce izjemno težka, vendar ga je z globoko, nikoli pozabljeno bolečino, naredila v močnega, pokončnega moža in vojaka. Pavel je bil podčastnik Teritorialne obrambe in Slovenske vojske vse od njenega nastanku. Svoje poslanstvo je opravil pošteno in častno in želim, da sta na to ponosna predvsem njegova otroka. Vedel je, da Slovenci nismo velik narod in tudi ne največja država, zavedal seje slabosti, vendar je cenil svojo domovino in tudi državo, v kateri je imel svoje otroke, najbližje, prijatelje in dom. Domovine nikoli ni zlorabil, vedno ji je bil na razpolago. Njegovo domoljubje, osebna skromnost, poštenost do sočloveka in države ter pravšnja mera materialnih potreb so bile lastnosti, ob katerih se lahko mnogi učimo. Domovine ni imel rad zato, ker je majhna ali velika, bolj ali manj bogata, rad jo je imel zato, ker je bila njegova in jo je cenil! Spoštljiv odnos do domovine je posebej dokazal v letih osamosvajanja. Nikoli ne bom pozabil 18. maja 1990, koje polkovniku, poveljniku Ljubljanske pokrajine, kije zahteval oddajo orožja, jasno povedal: »Vi zame niste Slovenec!«. Koliko poguma in energije, dnevov in noči je vložil v priprave na vojno, v tajno skladiščenje orožja, v vojni čas, vedo le redki. Poznam veliko ljudi, ki so in delajo za dobro domovine, tudi takih, ki se ponašajo z visokimi položaji, vendar pa jih je malo, ki so in to delajo tako pošteno in iskreno, kot je to delal Pavel. Prav je, da se mu za njegov velik prispevek pri osamosvojitvi Slovenije iskreno zahvalimo. Več sam niti ni želel. JOŽEARKO Srečanje z zanimivo družino Lepo sončno sobotno dopoldne sem med sankanjem po hribčku pod Ljubljansko cesto opazila nasmejane in razigrane Hribarjeve z. Aškerčeve ulice v Kamniku. Zvonka, delavka v ETI in njen mož Franci, voznik, sta presrečna uživala s svojimi tremi malimi korenjaki. Ko sem se z njima zatopila v kratek pogovor, sem ugotovila, da sta resnično nekaj posebnega. Brezmejno ljubezen podarjata dveinpolletni hčerki Ireni, ki sta jo pričakovala dolgih petnajst let. Že nekaj let pred njenim rojstvom sta razmišljala, da bi v svoji družini polepšala otroštvo in življenje drugim, pomoči potrebnim otrokom. Ko je bilo Ireni štiri mesece, sta se oglasila na kamniškem centru za socialno delo, kjer so jima povedali za takrat šestletnega Žiga, ki je živel v ustanovi za invalidne otroke v Stari gori pri Gorici. Ko sta se tam oglasila čez mesec dni, je Žiga, ki ne more uporabljati ne rok ne nog, k njima prikobacal izpod otroške posteljice. Zazrla sta se v njegov nežen obrazek, posut s pegicami, in se takoj oba hkrati odločila, da bo šel z njima. To se je res prav kmalu zgodilo. Po končani mali šoli so šli ponj in v ZIjIM-u v Kamniku je začel s prvim razredom osnovne šole. Pri njih je dve leti in pol. Osemletni LIroš pa se jim je pridružil pred dobrim letom. Zanj sta izvedela v ZUIM-u Kamnik, ko sta izrazila željo, da sta pripravljena lepšati' vikende, praznike in počitnice še kateremu otroku, potrebnemu pomoči. Tudi Uroš je prej živel v Stari gori pri Gorici. Je invalid, vendar ni toliko odvisen od drugih kot Žiga. Odlično se razumeta, saj sta vrstnika in se poznata že iz Stare gore, kjer sta skupaj preživljala zgodnje otroštvo. Med tednom bivata v ZUIM Kamnik, kjer sta marljiva učenca 2. razreda osnovne šole. Zvonka in Franci komaj čakata petek, ko ju gresta takoj po službi iskat, v nedeljo zvečer pa ju odpeljeta nazaj. Pri njih fanta preživljata tudi praznike in počitnice. »Vi ne veste, kako nam bogatita in lepšata življenje ta dva prisrčna fanta. Komaj čakava konec tedna, praznike in počitnice, ker smo le z njima popolna družina. Tudi najini hčerkici je lepo ob njima in kar prehiteva svoja leta v bistrosti, saj jo fanta nenehno motivirata, spodbujata k pogovoru, ker v njej vidita zanimivo sogovornico. Vsem nam izkazujeta brezmejno ljubezen. Ti otroci nas gor držijo. Ob težavah je treba iti naprej in delati, pa vse mine in spet je lepo. Ko z možem zreva v te srečne otroške očke, vidiva, da nam ni prav nič hudega. Deliti srečo in podarjati ljubezen je nekaj najlepšega v življenju...« sta hrepeneče pripovedovala srečna rejnika Zvonka in Franci Hribar. Hvala vam, tudi meni ste polepšali življenje! Neverjetno hitro je preskočila iskrica prijateljstva in kar nisem zmogla napisati zgolj fotovesti s sankanja. VERA MEJAČ 16. januarja 2003 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Novoletno praznovanje v osnovni šoli 27.julij PRIREDITEV, KO SE TI UTRNE SOLZA Številne obiskovalce novoletne prireditve v osnovni šoli 27. julij v petek, 20. decembra, je že ob vstopu v prelepo okrašeno šolsko jedilnico, ki so jo delavci šole skupaj s svojimi učenci praznično preoblekli, prevzelo in očaralo. V prijetnem vzdušju so lepe trenutke doživljali tako učitelji, otroci te šole - 35 osnovnošolskih od 1. do 8. razreda in 5 učencev oddelka vzgoje in izobraževanje, starši, člana Sveta staršev Janez Sušnik iz Kamnika in Marija Špehonja iz Komende, Helena Sterle z Mladinskega centra Kamnik, ki zgledno sodeluje s to šolo, višja medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Kamnik Milena Cerar, ki skrbi za zdravstveno vzgojo na tej šoli, Kati Turk pa skrbi za zdravstveno preventivo. Otroke je presenetil in osrečil 25-letni atlet Rok Predanič iz Ljubljane, ki se je odzval vabilu Urše iz OVI te šole in v dvorano vstopil z zabojem mandarin. Ima zelo rad otroke, še poseb- Lepe, nepozabne trenutke, ko vidiš iskrice v otroških očeh, smo preživeli z otroci tudi med igrico Dedek Mraz v snežnem zametu. Nagajivo miško je spretno odigrala osnovnošolka Nataša. no srčno naklonjenost goji do otrok s posebnimi potrebami, zato je med otroci zelo priljubljen. Ljubezen do otrok je pridobival in izkazoval že v otroških letih, ko je pri svojih šestih letih spoznal dojenčico Uršo in jo spremljal vsa leta, se z njo igral in jo tudi varoval. Iz morskih globin ji je radostno prinašal posebno lepe školjke, iz katerih je za Uršo in prijatelje sam izdeloval unikatne zapestnice. To mu je ostalo do današnjih dni. Lani je podaril zapestnico atletinji Jolandi Čeplak pred tekmo za evropsko prvenstvo na 800 metrov v Miinchnu, kjer je po- Obnovljena kapelica na Grabnu Moste 88 A, Komenda Prodajalna obutve in tekstila SEZONSKO (gS^^ ZNIŽANJE CEN OBUTVE in OBLAČIL 20-40% od 13.1, do 2.2. 2003 Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ^ etnična trgovca Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 • BELA TEHNIKA, • AVDIO VIDEO TEHNIKA, • MALI GOSPODINJSKI APARATI, • RAČUNALNIŠTVO, • TELEKOMUNIKACIJE VROČE CEMEjj NZISTOR OKO za vsako mizo, vsak žep supercena 1.490 SIT * H.ŠN1 KINO DVD z aktivnim vvooferjem super cena 79.990 SIT ■ PALIČNI MEŠALNIK 180 W super cena 2.990 SIT Omogočamo tudi nakupe i/ GA kataloga na 24 obrokov preko (rajnika. TV in VIDEO priklopimo in nastavimo po vaših željah na vašem domu. svetovanje •» do 20 km brezplačna dostava » nakup na 24'mesecev s pologom ali brez Drugo adventno nedeljsko popoldne, 8. decembra, je ob kapelici s kipom Marije Pomočnice na Medvedovi ulici (na Grabnu) potekala krajša slovesnost. Lepo obnovljeno kapelico sta ob 110-letnici postavitve blagoslovila predstojnik frančiškanov v Kamniku Boris Markež in pater RobertBahčič. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo kar nekaj Marijinih častilcev in prav ubrano prepevanje v čast in zahvalo Mariji je ogrelo srca zbranih. Kapelico, ki se ponaša z napisom »Slava tebi o kralica, bodi naša pomočnica!«, je leta 1892 postavila družina Iskra, kije živela v hiši, ki še danes stoji nasproti kapelice. Dolga leta so tudi skrbeli za kapelico, nato pa je skrb j)revzela Vedlinova gospa, pozneje Goltezova, devet let j>a zdaj skrbi zanjo Jožefa Gradišek z Medvedove 13 in upamo, da ji bo dano z vzornim delom nadaljevati. Kapelica je že dolgo last trgovskega podjetja Kočna oziroma zdajšnjega Vele inje že lep čas klicala po temeljiti obnovi. Na pobudo in ob prizadevanju predsednka sveta KS Kamnik Center Janeza Repanška so dela po enoletnem dogovarjanju le stekla. Štiristo tisoč tolarjev finančnih sredstev sta v enakem razmerju zagotovila KS Center in trgovska družba Vele d.d. Glavna obnovitvena dela je opravil Albin Škrjanec iz Most, pomagala pa sta mu Emil Grzin-čič in Metod Humar. VERA MEJAČ žela zmago. Letos spomladi bo imel v OŠ 27. julij delavnico s prikazom izdelovanja zapestnic. Ja, res poseben fant je Rok Predanič, študent tretjega letnika Fakultete za šport. V letu 2002 je osvojil naslov državnega prvaka v sprintu na 60 in na 100 metrov, na evropskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju in na odprtem evropskem prvenstvu v Miinchnu je Otroci oddelka vzgoje in izobraževanja OŠ27. julij z atletom Rokom Predaničem. Z leve: Lidija, Urša, Roman, Rok, Primož in Matej. Zahvala sponzorjem prireditve dedka Mraza na OŠ 27. julija Učenci in delavci OŠ 27. julija se lepo zahvaljujemo za darila, ki so omogočila veselo praznovanje dedka Mraza in so jih darovali: Župan občine Kamnik - Anton Tone Smolnikar; Upravna enota Kamnik; Timgrad d. o. o., Trzin; Vemas d, o. o., Godič; Zavarovalnica Triglav, PE Domžale-Kamnik; Simps's Trzin; Clark d. o. o., Trzin; Modni dodatki Tina, Domžale; Hani Mengeš; Knjigarna Forum, Kamnik; Papirnica Ideja, Kamnik; Študentski servis, Kamnik; Žito Kamnik; Plastenka Radomlje; Union Ljubljana, Svilanit Kamnik; KIK Šmarca; Mercator Kamnik; Drogerija Beauty, Kamnik; Avto šola za otroke Jumicar; Trgovina Mery; Trgovina Obuti maček; Emisija Kamnik; Trgovina Direndaj; Neostik Kamnik; Trgovina Veriga; Trgovina Žgajnar; Ljubljanske mlekarne; Elform d. o. o., Šmarca; Trgovina Kim; Obrtna zbornica Kamnik; Drogerija MN Domžale; A&D d. o. o., Podgorje; Emba Ljubljana; Adria plin d. o. o., Ljubljana; Športnik Rok Predanič; Prevozništvo Maks Slapar, Mengeš; Družina Lah, Komenda; Frizerski salon Mihaela, Domžale, slaščičarstvo Oražem, Godič; Mizarstvo Petek Sašo, Godič; Mladinski center Kamnik; člani Sveta šole in Sveta staršev; Vsem še enkrat hvala in veliko sreče ter zdravja v letu 2003. V___s bil deveti. Do polnoletnosti je smučal v B reprezentanci, nato dve leti igral nogomet, atletiko pa uspešno trenira zadnjih pet let. V teh dneh si pospešeno nabira moči in izkušenj za dvoransko prvenstvo, ki bo v prihodnjem mesecu v Nemčiji. Seveda mu želimo lepih uspehov. Teh nekaj besed se mi je kar samih zapisalo in so namenjene otrokom, da bi Roka še bolje spoznali, ko so ga tako srečni obkrožali, še veliko bolj kot dedka Mraza, ki jih je ob koncu prireditve obdaril. Otroci so Roku postavljali tudi zanimiva vprašanja: Si že kdaj nastopil na OI? Si že kdaj tako tekel, da se je kar kadilo za teboj? Si že tekel po celem svetu?... Rad jim je odgovarjal in v prijateljskem objemu je z njimi prepeval in se fotografiral za spominske albume. Povabilu na novoletno prireditev so se z veseljem odzvali učenci OŠ Marije Vere z učiteljico Sabino Arbi in učiteljica Meta Kregar iz OŠ Frana Albrehta z učenko tretjega razreda. Na začetku prazničnega srečanja se je ravnateljica OS 27. julij Milena Brajer zahvalila številnim sponzorjem, ki so dedku Mrazu pomagali napolniti koš z darili. Otroški zbor je lepo zapel nekaj pesmi, vživeli smo se v prisrčno igrico z naslovom Dedek Mraz v snežnem zametu. Župan Tone Smolnikar je obdaril otroke in jim zaželel veliko uspehov v šoli in doma. Učenci 8. razreda so zaigrali na otroške citre, učenci 7. razreda pa na Orffove instrumente, ki jih šola dokupuje v okviru finančnih možnosti, in na inštrumenta HU' S (akordna deska in banjo), za katera so bila sredstva pridobljena na dobrodelnem koncertu septembra 2000 v OŠ Frana Albrehta v organizaciji OŠ 27. julij in ob sodelovanju OŠ Stranje in OŠ Frana Albrehta. Takrat so na koncertu nastopili mladi glasbeniki orkestra šole iz Frankentala v Nemčiji. Kdor pozna otroke, delo s takšnimi in malo drugačnimi, ve, da so za velik del uspehov zaslužni tudi prizadevni učitelji in starši, ki gradijo, vztrajajo in upajo z njimi dan za dnem. VERA MEJAČ Za spominski album so z Rokom želeli pozirati prav vsi otroci. Ob 50-letnici Glasbene šole Kamnik vas vabimo na v petek, 31. januarja, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik NASTOPILI BODO TUDI MESTNA GODBA KAMNIK P6D VODSTVOM ROKA SPRUKA, MePZ CANTEMUS POD VODSTVOM SEBASTJANA VRHOVNIKA IN GODALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KAMNIK POD VODSTVOM JANEZA KLOBČARJA Program bo povezoval Tone Ftičar Informacije in prodaja vstopnic: Glasbena šola Kamnik - tel.: 041/224 678, Dom kulture Kamnik - tel.: 01/839 76 06 in uro pred koncertom. VSEIJEjJ §LEPA POLNOČNICA NA VELIKI PLANINI Črnivca in Marjaninih njiv. Zaradi snega in poledice je tam vladala prava zmeda in kazalo je, da nas bo kar nekaj ostalo na poti zaradi avtomobilov pred nami, ki so se tja podali s pomanjkljivo zimsko opremo in niso zmogli ne naprej, ne nazaj. Vsi smo si želeli čimprej parkirati avto, saj je bila pot ob so ju bakel in pohodniških lučk, pa četudi v snegu in ledu, mnogo prijetnejša od nevarne vožnje. Kljub neugodnemu vremenu se je letošnje pomočnice udeleži-. lo preko 1500 romarjev, prejšnja Čudovite jaslice v Frančiškanski cerkvi Znamenita frančiškanska cerkev sv. Jakoba v Kamniku je vedno lepo urejena in je pravo stičišče ljudi ob zanimivih dogodkih. Letošnje izvirne jaslice, ki ponazarjajo našo lepo Veliko planino, so občudovanja vredne, saj so res nekaj edinstvenega. Jezusovo rojstvo je predstavljeno ob čudoviti upodobitvi Velike planine s kapelo Marije Snežne, v kateri veličastno pozvanja zvonček s pristnim zvonjenjem z Velike planine, posnetim na trak. Jaslice krasijo lehnjaki z Jezerskega, viharniki in ruševje z Velike in Menine planine, mah in borov-ničevje iz Kamniške Bistrice in še hi lahko naštevali. Posebno pozornost vzbuja kapela Marije Snežne in tipične velikof>laninske pastirske koče. Ob joo-moči Miha Hribovska jih je izdelal in postavil Tone Spenko iz. Kamnika, ki sije zamislil celotno podobo jaslic in jih tudi postavil. Pravi, da Veliko planino pozna tako dobro, da njeno jmdobo nosi ves čas s seboj inje njeno izvirnost po resnični zamisli upodobil tudi v jaslicah. Damjan Hribovšek je poskrbel za elektriko, Andrej Potokar iz Godiča je narisal kamniške gore v ozadju, Andreja Eržen je poskrbela za ribice v potoku in umetni sneg. Andreja Pogačar Špenko je veliko pomagala možu pri izdelavi jaslic, prav tako devetletni sin Anton, kije že pravi poznavalec postavitve in pomena jaslic in prav z veseljem o tem in celo o vsakem predmetu jaslic razlaga občudovalcem. Tone Špenko je že dolgo zapisan postavljanju čuT dovitih jaslic. Od leta 1973 do leta 1993jih je postavljal v cerkvi sv. Marije v Šmarci. Nato se je preselil v Kamnik in vsako leto doma postavil lepe jaslice. Večkrat si jih je prišel ogledat pater Robert Bahčič in predlagal Tonetu, da bi postavil jaslice v kamniški frančiškanski cerkvi, da bi oh njih lahko uživalo več ljudi. Tone se je ob Robertovem predlogu najprej resno zamislil, saj sam in njegova družina vedo, koliko časa in truda je potrebno, če želiš ustvariti res nekaj izvirnega, nekaj, kar naj bi osrečevalo ljudi v božičnem času. Že od poletja naprej so Tone, Miha in Damjan zbirali material za jaslice. Več popoldnevov in noči sta Tone in Miha izdelovala koče in neprespana odhajala v službo. »Samo z veseljem in s srcem lahko kaj takega narediš. S tem je tako kot z umetnostjo: tisti, ki ustvarja za denar, ima kratko dobo - le za čas življenja, pravi umetnik pa je visoko cenjen šele po smrti, ker za njim ostajajo bogata umetniška, dela. Jaslic nisem postavil zato, da hi zaslužil, moje plačilo za vse to je osrečevati in polepšati življenje vsakomur«, nam je zaupal Tone. Lahko bi takšnemu poslanstvu sledili, marne? Jaslice so dokončali tik pred družinsko polnočnico ob pol sedmih na sveti večer. Kamniški skavti in skav-tinje stega Kamnik 1 so v povsem polni in lepo okrašeni frančiškanski cerkvi z igrico predstavili Jezusovo rojstvo v treh dejanjih: Angelovo oznanjenje (Miha), Marija (Martina j obišče Elizabeto (Sara), Jožef ove (Lenart) sanje in popis prebivalstva, ki so ga ponazorili najmlajši skavti volčiči in volkuljice. Po maši so skavti na vrtu frančiškanskega samostana predstavili žive jaslice. Pot, kije bila osvetljena z gorečimi svečami in baklami, nas je vodila skozi mesto Betlehem, kjer so nas jirebivalci odklanjali in napotili naprej, češ, da nimajo prostora za nas. Zatem je angel oznanil, da se je v revnem hlevčku zgodil čudež. Ob poti smo spremljali delo pastirjev in peric, zadnja postaja [M je bil hlevček, v katerem sta Marija in Jožef našla zatočišče in tam se je tudi rodil Jezus. Praznična dogajanja, ki imajo izvor v krščanski veri, v zadnjih letih ponovno pridobivajo na pomembnosti, saj se tudi odrasli radi spominjamo otroških let in takratna \naznovanja božiča so marsikomu še živo v spominu. Prav je, da ohranjamo toploto domačega ognjišča, ki nas greje celo življenje. VERA MEJAČ Vseh petnajst let, kar redno poteka polnočnica v kapeli Marije Snežne na Veliki planini, jo vodi pater Miroslav. Sam ali v družbi prijateljev je obiskal številne visoke hribe in vršace (mnogokrat prav Veliko planino), na Triglav se je povzpel kar 44-krat. Že petnajstič zapored je bila letos polnočnica v kapeli Marije Snežne na Veliki planini. Zaradi bučnih in nevarnih petard, prasketanja raket, ki preglasijo in motijo slavnostni cerkveni obred v čudovitem planinskem okolju, predvsem pa zaradi zagotavljanja varnosti, je bila letošnja polnočnica v negotovosti skoraj do božiča. Ravno zaradi tega in zaradi deževnega, meglenega vremena v dolini ter zelo hladnega, oblačnega vremena v hribih se marsikdo ni odločil za ta sicer priljubljen nočni podvig. Velike) se jin je pripeljalo z gondolo do Šimnovca, od ko Mnogi sopripešačili ob soju bakel in pohodniških lučk. Kratek čas do maše so namenili oddihu in prijateljskim pomen-kom. der so se povzpeli do Zelenega roba in naprej proti kapeli Marije Snežne. Ni jih bilo malo, ki so pripešačili celo iz doline, nekateri pa so si pot skrajšali z izhodiščem s Ker je kapela Marije Snežne za tako množičen obisk premajhna, je večina pohodnikov ozvočeno mašo spremljala zunaj. Zato seje pater Miroslav z obhajilom podal tudi med vernike pred kapelo. leta jih je bilo okrog 2000. Polnočnica na Veliki planini je tako letos le bila na željo številnih rednih obiskovalcev priljubljene tradicionalne pobočnice, ki ima v zasneženem okolju med planinami še poseben čar in skrivnost. Upamo, da se bodo ljubitelji glasnega in nevarnega kaljenja miru in spokoja božičnega večera le umirili, da bi ta lep dogodek v čudovitem planinskem ambientu tudi v prihodnje nadaljeval svojo tradicijo. Vseh petnajst let vodi polnočnico nekclanji dolgoletni kamniški frančiškan pater Miroslav, ljubitelj planin, še zlasti Velike planine. Zadnji dve leti prihaja sem gor z Brezij na Gorenjskem, med romarji k Mariji Snežni pa je tudi veliko njegovih planinskih prijateljev, kar so dokazovali premnogi stiski rok po zaključku maše. Besedilo infotografije VERA MEJAČ RAZSTAVA JASLIC V BUDNAR i i VI Budnarjeva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah je bila premajhna za vse, ki so si želeli polepšati predbožične dni. Zato je upravnica te hiše Iva Šubelj božično-novoletni koncert 20. decembra zvečer organizirala v farni cerkvi Sv. Urha na Vranji Peči. Pevke ženskega pevskega zbora Petrol iz Ljubljane^ so pod vodstvom dirigentke Želj-ke Olčnik Remic lepo odpele del programa, ki ga je zbor pripravil ob praznovanju 25-letni-ce delovanja, in božične pesmi. V razstavnem prostoru Bud-narjeve hiše so po koncertu odprli razstavo jaslic, novih in starih, izdelanih iz različnih materialov. Blagoslovil jih je domači župnik Štefan Štele. Pevski zbor Petrol iz Ljubljane je ob njih ubrano prepeval božične pesmi, s prepevanjem pa so pevke nadaljevale tudi v hiši pod bohkovim kotom in ob krušni peči. Večer smo preživeli v lepem ambientu in nadvse prijetnem vzdušju. Do nedelje je preko tristo ljudi občudovalo več kot dvajset vrst jaslic iz različnih materialov - gline, papirja, kovine, testa, čipke; nove in stare, ki so jih za čas razstave radi posodili različni izdelovalci in lastniki iz vse Slovenije. Vsake jaslice so nekaj posebnega. Jaslice iz lipovega lesa s ko-mendsko cerkvijo in kapelo v ozadju so delo Andreja Gaš-perlina iz Komende. Marjan Vodnik iz Domžal (dolga leta je bil zaposlen na Občini Kamnik) razstavlja zanimive jaslice iz hruškovega lesa. Osem figuric je izrezljal v petih celih kosih. Ana Korenč iz Šmartnega pod Šmarno goro je izdelala glinene jaslice (slika zgoraj) - preproste, ne-barvane, neglazirane, vendar dovolj izrazite. Za prve jaslice je v Ljubljani prejela nagrado, sledila so vabila na razstave v tujino. Dvakrat je razstavljala v Veroni v Italiji na povabilo Unesca, v Parizu. Njene jaslice, podarjene Betlehemu, so tam stalno razstavljene. Viktor Konjedic, akademski kipar iz Kranja, je prispeval stare glinene jaslice, Marina Len-ček iz Domžal jaslice iz lecta, valjanega testa in jaslice božič-nik (tudi knjiga z istim imenom avtorice Marije Korošec iz Ljubljane). Oblikovane figurice so pritrjene na kruh božičnik. Lenarčič iz Kamnika razstavlja več jaslic, najlepše so kotne (slika levo), izdelane iz gline. Lansko leto je izdelal prav takšne za cerkev v Salzburgu. Pozornost obiskovalca vzbujajo tudi jaslice kamniškega kiparja Mihe Kača. Andreja Boje iz Ribnice, ki naredi vsako leto nekaj jaslic iz gline. Nekaj jaslic je za razstavo posodila tudi Alenka Sovine iz Domžal. Zanimive so papirnate jaslice, ki jih je po motivih slovenskih sred- njeveških fresk naslikala pokojna Aleksa Ivane. Eden od motivov je tudi sprevod svetih treh kraljev, izdelan po freski iz cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom. Original je shranjen v Škofijski knjižnici v Ljubljani. Oko se ustavi na vezeni sveti družini Zlatke Škrbine iz Ljubljane. Sveta družina je lepo upodobljena tudi na steklu in žganem krožniku. Ne manjka božičnega žita v starih posodicah, ki simbolizira novo življenje - rojstvo. Razstava jaslic bo v Budnar-jevi muzejski hiši odprta vsako nedeljo do svečnice od 13. ure do mraka. Priporočamo ogled in obisk zanimivosti v Budnarci, do koder je iz Kamnika prijeten sprehod po zasneženi pokrajini s čudovitim razgledom v dolino in na vršace. VERA MEJAČ KAKO DOBRO POZNAMO NASO OBČINO Pastirski stan na planini KOREN, ki je bi na sliki v prejšnji številki, je opuščen že več desetletij, vendar so njegove stene še vedno solidne. Kljub temu bi bilo potrebno kar nekaj vanja) pa kažejo na bistveno zgodnejšo prisotnost človeka. V letu 1996 so namreč našli na planini več fragmentov prazgodovinske keramike, izdelane na roko: dvoročajne skle- vah kot pa po ozkih planinskih rečnih dolinah, ki so zaraščene. Samo ime Koren ne pomeni podzemnega dela rastlin, saj je naglas na prvem zlogu. Glede dela, da bi bil spet povsem usposobljen za bivanje. Poleti se na tej pašni planini sicer še vedno pase živina, podobno kot na sosednji, s strmo steno in rušnato ograjo ločeni planini Košutna, vendar v kamnitem stanu že dolgo časa ni bivala ne pastirica ne pastir. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je bila tudi ta pašna planina, tako kot ostale v Kamniških in Savinjskih planinah, poseljena najpozneje v srednjem veku. Novejši dokazi (poskusna arheološka izkopa- de, preproste sklede, lonec, okrašen z bunčico in pa odlomek lonca s preprostim izvi-hanim ustjem in izdelanim na lončarskem vretenu, ki ga datirajo v mlajšo železno dobo ali v rimski čas, kakor piše dr. Tone Cevc v svoji knjigi »Davne sledi človeka v Kamniških Alpah«. To pomeni, da so bile naše planine poseljene tudi v prazgodovinski dobi. Če pogledamo malo po svetu, kjer imajo visoke planine, lahko vidimo, da tudi tam ljudje raje hodijo po preglednih viša- na imena sosednjih vzpetin Zvoh, Košutna, Kompotela upravičeno nakazuje možnost predrimskega izvora poimenovanja. Vendar sam izvor imena, kakor tudi njegov pomen, še ni kaj dosti raziskan. Spodnji del planine je odprt predvsem proti jugovzhodu. Pogled na jug ji zapirajo vzhodna pobočja Pokovša. Zahod in sever ji omejuje greben od Krvavca prek Zvoha, Ježa in Vrh Korena, vzhod pa pobočja Košutne. Se pa dolina počasi dviguje v smeri severovzhoda, da preide v kotličasti svet med Vrhom Korena, Ko-šutno in Kompotelo. Če bi se kdo odločil obiskati to prijazno planino, lahko pride nanjo iz več smeri. Večina teh je bila že opisana pri planini Košutna, zato danes tega ne ponavljamo. Morda samo nasvet. Planino obišci-mo takrat, ko bodo ustrezne razmere (od pozne pomladi do sredine jeseni) in morda ta obisk združimo s krožno turo mimo Medvedje jame, planine Ovčarije, planine Košutna, planine Koren in še s kratkim skokom do Kriške planine pred vrnitvijo v dofino. Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral Antona Komatarja iz Kamnika, Kersnikova 15, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Čeprav so razmere v planinah čisto zimske, kar vsaj nekoliko ponazarja tudi slika, ki je bila sicer posneta že v decembru lani, tudi tokrat ostajamo v višavah. Sprašujemo po imenu stavbe in imenu kraja, kjer stoji stavba na sliki. Ta kraj je pravzaprav tudi pašna planina. Poleg tega pa leži ob meji ne samo s s sosednjo občino, ampak tudi s sosednjo slovensko deželo. Glede na to, da se oboje ob lepem vremenu dobro vidi iz Kamnika, ju zelo verjetno ne bo pretežko prepoznati. Odgovor, to je ime zgradbe in kraja, pošljite na dopisnici do 22. januarja 2003 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, Sl-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov (ime zgradbe in kraja!) bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. Najlepše Miklavževe izložbe V dneh pred godom sv. Miklavža, 6. decembra, je bilo tudi letos kar nekaj izložb aranžirano v pričakovanju Miklavža. Kot obljubljeno, si jih je ogledala komisija pri Odboru za oživljanje starih običajev. Za najlepšo je letos razglasila Miklavževo izložbo trgovine Tip-top podjetja Vele. Drugo mesto so prisodili izložbi svečarne Pax (pri Lec-tarju), ki je bila sicer zelo podobna lanskoletni. Tretjo oceno je prejela izložba pekarne Hrovat. Aran-žerjem in lastnikom oz. poslovodjem teh trgovin, vse so z Glavnega trga v Kamniku, iskrene čestitke. Čestitke tudi mali trgovini »Črni maček« tovarne Prebold na Šutni, ki je z ljubko Miklavževo ilustracijo prispevala k oživljanju starih j Miklavževih navad. Najlepša Miklavževa izložba Odbor za oživljanje starih je izložba trgovine Vele Tip-običajev pri OO NSi Kamnik top. Mini odbojkarice Kot že samo ime pove, je to najmlajša sekcija Odbojarskega kluba Kamnik. Nekatere že drugo leto pridno hodijo na treninge in spoznavajo osnovne odbojkarske veščine - a naš glavni cilj je razviti gibalne in koordinacijske sposobnosti ter prikazati deklicam šport kot prijetnejši del življenja. Kaji, Niki, Željani, Tini L, Urši M., Maši, Tini H., Nini V, Doris, Ajdi, Urški S., Nini F., Tjaši, Ines, Saši in njihovim najbližjim želim vse najboljše in vse najlepše v novem letu, veliko uspehov doma, v šoli in seveda na prihajajočih treningih in tekmah. TRENERKA IRENA SREDIŠČE VRTENJA ANCONA NEKDANJI ŠPANSKI PREDSEDNIK MEDNAR. OLIMP. KOMITEJA JUAN ANT0NI0 OTOČJE V J. KOREJI LUČAJ TRAJNEJŠI MESNI IZDELKI PROSTOR ZA PRIREDITVE, SALA IT. NARODNA JED IZ KORUZNEGA ZDR0BA GL MESTO SIRIJE POLITIČNA RAZREDNA SMER GEOMETR. TELO, KI GA OMEJUJE SEST PRA- V0K0TNIK0V SL. GRAFIK MAVEC PAVLE ŠIMENC GAMAL NASER LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA GLINASTA PIŠCAL MOLIBDEN ZNANSTVENI POIZKUS ZDRUŽITEV PODJETIJ SLOVENSKI PEVEC RIBIŠKA MREŽA SL TEOLOG, FILOZOF IN PSIHOLOG (ANTON) PTICA PEVKA Crne BARVE PAPEŽEV LETNI DOHODEK IRENA VRČK0VNIK ORGANIZEM ŽIVIH BITIJ, TRUPLO LETALSKA AKROBACIJA ALI MANEVER, VIBA SLUŽABNIK, SLUGA SLIKARSKA DEŠČICA TITANOV SILIKAT, TITANIT OBLIKA Z, IMENA NEŽA VROCl VODNI HLAPI OPONAŠALEC, POSNEMOVALEC GRŠKI POLOTOK SLUZASTA TVORBA MOČNA ŽGANA PIJAČA TELEVIZIJA AM, FIM. IGRALKA L0NG ZG0R. DEL STOPALA ANGLEŠKO SVETLO PIVO DESA MUCK IONIZIRANA ZRAČNA PLAST ŠVEDSKI PESNIK IN PISATELJ (NILS ARTUR) OČE NAJVIŠJA KARTA SL. PESNIK IZ KAMNIKA (ANTON) SL, PEVEC IN PEDAGOG DARIAN POBOČJE ENA IN DRUGA UMA THURMAN PRAVOČASNOST, BREZ ZAOSTANKA SL, PEVKA 2NIDARIČ POVELJA, UKAZI JUNEC, VOLIČEK REKA V SZ. RUSIJI ČEŠ. REŽ. .VESNE" (FRANTI5EK) KMETIJSKA ZADRUGA DANSKA FIM. IGRALKA NIELSEN MEJNI PREHID PRI KOPRU PRILOGA SL. NOVIC IZPODNEBNIK, UTRINEK MESTO NA SICILIJI, KJER PRIDOBIVAJO NARAVNI ASFALT VDOLBINA V STENI AVSTRIJSKA TV_ CARU SMITH JUŽNI SADEŽ ZELEN OKRASNI KAMEN, ŽAO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V EGIPTU OB NILU JADRANSKI OTOK S0GLASNIKA IZ BESEDE ČAJ MATERINO ZNAMENJE BARIERA, ZAPREKA POTEG Z REZILOM PODOLGOVAT SOD (NAR.) ZAPRT PROSTOR ZA RACE REVIJA ZA MLADE STREŽAJ V UNIFORMI STOPNIČKA PRED VRATI MORSKI DEŽEVNIK GEOMETRIJSKI LIK, NEPRAVI KROG R0MUL0V BRAT SEČ JAZZ0VSKA PEVSKA TEHNIKA ROČNI VOZ NA DVEH KOLESIH, GARICE KRONIST, PROF. ZIKA NEM. TOVARNA STROJEV VELETOK V SRBIJI NEVARNA BOLEZEN ŽELEZOV OKSID OAZE V SAHARI LIBIJE GLI0M, TVOR OAZA V SAUDSKI ARABIJI JAZ (LAT.) UROŠ NOVAK VATROSLAV OBLAK HERMAN UMEK OSMI ŽIDOVSKI MESEC MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL PREBIVALEC KRAJA RIANE ROBERT RAKAR EVA BOHTE ZAVRNITEV K0NTRE AVSTRIJSKI SKLADATELJ (FRANC, 1797 - 1828) AM. FILM. IGREALKA GARDNER PRVI SOVJET. ASTRONAVT (ALEKSEJE- VIČ, 1934-68 MESTO NA JUGU ŠVEDSKE EGIPČANSKA DOLŽINSKA MERA (3 M) TOLKAČ PRIZORIŠČE ■ . V CIRKUSU (MN.) MESTO V VZH. MEHIKI SLOVARČEK: AHUS • mesto na jugu Švedske: ARENIKOLA - morski deževnik; KEM - reka v severozahodni Rusiji; LAJTA - podolgovat sod (narečno); LUNDKVIST. Nils Artur - Švedski pesnik in pisatelj; SAFA - oaza v Saudski Arabiji; SAO NICOLAO - otok v Kapverdskih otokih ob zahodni obali Alrike; SFEN - titanov silikat, titanit; S0TUTA - mesto v vzhodni Mehiki www.studentski-klub.com V novo leto $ Studentskim Klubom Kamnik Vsakdo ima ob začetku novega leta idejo, kako bo zakorakal v novo leto, kaj bo spremenil ali izboljšal. Tudi na Študentskem klubu Kamnik imamo svoje želje, le da niso le naše. So želje veh študentov (ne le naših članov) in naša naloga bo, da jih izpolnimo, kolikor bo le mogoče. Novih idej in projektov ne manjka, prav tako ne razlogov, da se nam pridružite. Ena od novosti je tudi rubrika Študentskega kluba Kamnik, ki jo boste lahko redno prebirali v Kamniškem občanu. Kamnik ni tako leno mesto, kot se morda komu zazdi na prvi pogled in študentje imajo pri nas kaj početi. Na žalost marsikateri študent ali študentka ne pozna in tudi ne izkorišča možnosti, ki jih ponuja obdobje, ko gulimo študentske klopi, naše denarnice pa še čakajo na prve redne dohodke. Saj lahko delamo kot študentje, pa sem ter tja gremo na kakšen študentski žur, ampak to še zdaleč ni vse, kar lahko kot študent narediš zase. Študentsko življenje seveda ponuja veliko več, in prav je, da svoje možnosti izkoristimo. Konec koncev se brezskrbna leta nikoli več ne bodo vrnila, trenutke, ko se lahko zabavamo kot študentje, pa bodo zamenjale obveznosti in skrbi. A nikar ne glejmo preveč črno. Ena od svetlih lučk na novoletni jelki je tudi Študentski klub. Nikar ga ne mešajte s študentskim servisom, tja gremo namreč, če bi radi s študentskim delom zaslužili nekaj denarcev. Klub pa je tukaj s povsem drugim namenom: nuditi študentu možnost, da svoje študentsko obdobje živi aktivno, polno in kolikor je mogoče poceni. V študentskem klubu se krešejo ideje kako te cilje doseči. Nove študentske in dijaške bistre glave so vedno dobrodošle, prav tako tisti, ki bi radi le izkoristili številne ugodnosti, ki so na voljo članom. Z enimi in drugimi skupnost raste in z njo tudi možnosti, da se lotimo novih projektov v dobro študentk in študentov v Kamniku. Zakaj se je torej vredno potruditi in se vpisati v študentski klub, če imamo že tako preveč stvari na grbi? Hja, če smisel našega študentskega življenja ni samo čepeti doma za knjigami oziroma v predavalnici, potem imamo vsaj 526 dobrih razlogov, da pridemo pogledat, kaj se v klubu dogaja. Člani kluba imajo res številne ugodnosti. Suha študentska denarnica se bo razveselila smučarskih kart po študentskih cenah, zimskih radosti pa s tem seveda še ni konec. Konec januarja se bomo na pol zastonj podili z motornimi sankami pod Krvavcem. Za 300 SIT bomo čofotali v kranjskem bazenu in za ugodno ceno raftali po Soči. Študentje smo športniki, mar ni tako? Popuste imamo tudi v fitnes centrih, savnah, pri najemu igrišč za tenis, kopališčih, celo v kino gremo lahko ceneje. Pozimi torej zimske radosti, toplo zavetišče klubske sobice in partije taroka, poleti pa vandranje po svetu, izleti na morje, surfanje in letenje po zraku. Za popotnike in ostale radovedneže so na voljo potopisna predavanja, če pa se odločite, da greste po svetu v lastni režiji, lahko najamete kombi (voznik + 8 oseb). Od začetka leta nam je vsak petek od 18. do 22. ure na voljo drsališče Odbojkarskega kluba Kamnik (pod Skalo), seveda ob primerno nizkih temperaturah. Dobrodošli bodo vsi drsalci in nedrsalci, stopnja drsalnega znanja je pri vsem tem še najmanj pomembna. Tam lahko padamo, se lomimo in upamo na čim manj polomljenih kosti in razbolelih riti. Pozdravila nas bo topla pijačka in prijetno vzdušje. Za glasbo bo poskrbel priljubljeni DJ. Ne zanemarimo kulturnih programov. Zelo zanimiva je ponudba kulturnih prireditev v Domu kulture Kamnik in Špas teatru, filmski navdušenci pa bodo lahko z nakupom Jokerja prihranili pri ogledu filma v Koloseju. Kaj pa, če nas vseeno zanima samo, kdaj bomo šli lahko na naslednji žur? Seveda, klub je skupina ljudi, ki ima vsaj eno (vendar še zdaleč ne edino) skupno točko: željo po druženju. Za vse žure na klubu izvemo prvi, pri nas dobite karte za vse koncerte. Saj se spomnite nedavnega brucovanja s skupino Tabu v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, ali pa zabave v KUD Trzin, ko sta bila z nami Murat in Jose. Ena pridobitev Študentskega kluba Kamnik je klubski prostorček, lično urejena sobica na Glavnem trgu 23 (poleg občine). Treba bo po stopnicah v prvo nadstropje, ampak večina študentov je tega navajena, saj hodi v sosednjo sobo na študentski servis po napotnice. Na voljo je nekaj računalnikov, kjer lahko kadarkoli surfaš po inter-netu s hitro povezavo, iščeš gradivo za diplomo ali si natisneš svoje pomembne dokumente. Tudi veliko zanimivega branja je na voljo, cel kup revij (Mladina, Mobinet, Playboy, Gloss, dnevni časopisi...), lahko pa preprosto prideš in uživaš ob kramljanju v prijetni družbi. Za vpis v Študentski klub moraš imeti status študenta oziroma dijaka. Prinesi nam torej originalno potrdilo o vpisu, svojo sliko in 1000 SIT. Pri nas podpišeš še pristopno izjavo in dobiš člansko izkaznico, s katero lahko koristiš ugodnosti, ki jih imajo člani ŠKK. Vsi novopečeni člani dobijo za povrh še majhno darilce. Razlogov za neo-bisk Študentskega kluba je torej bore malo. Seveda imamo na voljo premalo prostora, da bi napisali vse, kar vas zanima. Dosegljivi smo na telefonski številki 01 839 73 42, več informacij pa je na voljo tudi na internetu (http:/A/ww.studentski-klub.com) in v naših glasilih Štuklc in Informator, vsak ponedeljek ob 22. uri pa lahko na Radiu Hit poslušate študentsko oddajo Šodr. M.U. Z letne konference Mladega foruma 2LSD Kamnik Mladi forum ZLSD Kamnik seje v začetku decembra, sestal na redni letni konferenci. Člani so izvolili novo vodstvo, potrdili spremenjen pravilnik in pripravili poročilo o izvedenih akcijah v letu 2002. V novo vodstvo so bili izvoljeni predsednik Borut Žagar, podpredsednik Samo Trtnik, tajnik Matjaž Jug, blagajnik Boštjan Košir in predstavnica za odnose z javnostmi Nataša Pečnik. Konferenci je predsedoval Surva Djalil. V lanskem letu je Mladi forum Kamnik s pomočjo članov izpeljal deset akcij, od katerih je bila prva v »Prešernovem« mesecu. Konec februarja je v kavarni Veronika priredil februarski večer poezije, kjer so obiskovalci prebrali svojo lastno ali sebi ljubo pesem. Namen te akcije je bil izboljšati bralno kulturo v Kamniku. Nastopili so Jožefa Juršič, Nataša Bider in Špela Rode. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, je Mladi forum podeljeval mimoidočim ženam čestitke društva Sožitja. Brezplačne čestitke so na Šut-ni v živo izdelovali varovanci društva, ki skrbi za srednje in težje duševno motene. Mladi forum ZLSD Kamnik in društvo Sožitje sta v škatli za prostovoljne prispevke zbrala 20.000 tolarjev, s katerimi so varovanci Sožitja lahko odšli na enodnevni izlet na Gorenjsko. Mladi forum je s tem opozoril na socialno izključenost žensk in tudi invalidov, na katere se pogosto pozablja. 27. aprila se je Mladi forum Kamnik pridružil vseslovenski akciji zbiranja podpisov za predhodni zavezujoči referendum o vstopu Slovenije v vojaško zvezo NATO. Podpise so člani zbirali vsak vikend v maju in prispevali osem tisoč podpisov, toliko so jih namreč zbrali vsi klubi Mladega foruma ZLSD. Ob prvem maju, prazniku dela in delavnih, je Mladi forum pomagal ZLSD pri razdeljevanju nageljev v Kamniški Bistrici. Dva vikenda v maju je izpeljal prvi del ekološke akcije zbiranja starih koles, katere namen je bil, da bi zbrana stara kolesa s pomočjo sponzorjev (barve, nove gume) obnovili in predali občanom. Nastavili bi jih na nekaj točk v Kamniku, kjer bi si jih lahko vsakdo brezplačno izposodil. Mladi forum Kamnik je s pomočjo someščanov pospravil domače kleti in nameraval hkrati zmanjšati količino izpušnih plinov v zraku. Drugi del akcije, obnova starih koles, v letošnjem letu ni bil izpeljan zaradi premajhnega zanimanja sponzorjev. Tudi med počitnicami mladi forum ni počival. 5. in 6. julija je priredil delovni tabor na Budnarjevi domačiji v Palov-čah. Udeleženci tabora so ob hiši naredili vrt, garkelj in uredili pot. To je bila že druga delovna akcija Mladega foruma ZLSD. Pred letom dni so se lotili čiščenja okolice in obzidja Starega Gradu. V prvi polovici avgusta je Mladi forum Kamnik izvedel do sedaj najzahtevnejši in tudi finančno najtežji mednarodni projekt na Finskem, natančneje v Kokkoli. Namen projekta On Line je bilo sodelovanje z mladinskim centrom Hannsa. Člani so se seznanili z delom v multimedijskih delavnicah in posneli film. Skupna vrednost projekta slovenske delegacije je bila okoli 35.000 EUR. Mladi forum Kamnik je iz lastnih žepov prispeval slabih 1.000 EUR, razliko pa pokril s sponzorji. Mladi forum je bil v času volilne kampanje zelo aktiven pri plakatiranju. S pomočjo ZLSD si je Mladi forum pridobil eno od dveh svetniških mest v občinskem svetu. Nov občinski svetnik je postal Borut Žagar. Članice in člani Mladega foruma so v predvolilnem mesecu opravili 109 ur dela in prevozili 548 kilometrov po Kamniku in okolici. Od 18. do 20. oktobra je Mladi forum za popestritev klubskega dogajanja organiziral žurko na Veliki planini. Čeprav vreme ni bilo najbolj toplo, je članice in člane grela dobra družba. V treh dneh so se spoprijateljili in okrepili medsebojne vezi. Zadnja letošnja akcija je bila 29. novembra, ob bližajočem se dnevu boja proti AIDS-u. Mimoidoči so pred Mladinskim centrom Kamnik lahko dobili koristne informacije o , preventivi pred AIDS-om. Člani Mladega foruma so jim pripenjali rdeče pentlje, razdeljevali so kondome, po katerih so radi segali tudi osveščeni starši in stari starši. V treh urah je Mladi forum razdelil več kot 300 kondomov in ves informativni material s pentljami. Ob reviziji lanskega leta v Mladem forumu ugotavljajo, da so s številnimi akacijami uspešen popestritveni akter v mestnem življenju in v tej smeri bodo nadaljevali. Nataša Pečnik, predstavnica za odnose z javnostmi MF Kamnik Dan požarne varnosti na OS Šmartno V novembru smo učenci od prvega razreda devetletke pa do tretjega razreda osemletke preživeli eno dopoldne skupaj z gasilci GD Šmartno in Srednja vas. Pogovarjali smo se o požarih in o tem, kako jih je treba pogasiti. Ogledali smo si gasilsko opremo, pomerjali gasilske čelade in dihalne maske. Nato smo si ogledali gasilske avtomobile in njihovo opremo. Vsem nam je bila zelo zanimiva nova gasilska cisterna GD Šmartno. Pogledali smo si tudi video kaseto, kije bila posneta, ko so gasili na Kamniškem vrhu. Najbolj pa smo bili navdušeni, ko so gasilci zanetili ogenj, mi pa smo ga gasili. Nato so nam gasilci razdelili bonbone, vsi skupaj pa smo se slikali. Zahvaljujemo se našim gasilcem za poučno dopoldne. Želimo jim, da bi uspešno pogasili čimveč požarov. NINA KLUN3- r. OŠ Šmartno Druženje z gasilci Sodelovanje med gasilci iz PGD Nevlje in podružnično šolo Nevlje je živo že vrsto let. Gasilce obiščemo v oktobru, koje mesec požarne varnosti. Ponavadi nam pokažejo vozila, opremo, orodja, kakšen poučen film, obiskali pa smo že tudi poklicno gasilsko brigado v Ljubljani. Učencem 1. in 2. razreda so razkazali gasilski dom, z učenci 3. in 4. razreda pa smo se v začetku novembra odpravili na Vransko. Tam smo si ogledali Gasilski muzej in Muzej motociklov. Spremljali so nas trije gasilci - gospodje Dacar, Prelesnik in Homar. V Gasilskem muzeju nam je gospod Dacar ob starih eksponatih povedal veliko zanimivosti o njihovem delovanju in uporabi. Videli smo zbirko orodij, opreme, uniforme, priznanja in zanimivo zaščitno obleko iz azbesta. Naše zanimanje so pritegnili tudi gasilski reki, kot tale: »Ml NE VPRAŠAMO, KJE GORI, Ml NE VPRAŠAMO, KAJ GORI, Ml SAMO PRIDEMO IN POŠPRI-CAMO.« ali pa: »NAJ BO DAN ALI NOČ, GASILEC HITI NA POMOČ.« Odpravili smo se še na drugi konec Vranskega. V Muzeju motociklov smo občudovali stare motorje, tudi nekaj koles (med njimi leseno kolo), medalje, dokumente in registrske tablice. Zelo zanimiv je bil motor nemške vojske s polno bojno opremo. Lastnik te bogate zbirke, ki nas je vodil, nam je povedal, da se z nekaterimi motorji udeležujejo raznih motorističnih srečanj. Iz tega muzeja smo šli še na pobočje vzpetine, od koder se je dobro videla panorama Vranskega. Učenci so izvedeli, da krajevno ime Vransko izvira iz legende o jezeru, ki je ležalo v tej kotlini in so se ob njem zbirale številne vrane. Naše druženje z gasilci smo zaključili v gasilskem domu, kjer smo se še posladkali - s piškoti. Hvala gasilcem - spremljevalcem, posebno gospodu Prelesniku, ki nobeno leto ne pozabi na nas. MAJDA ZUPANČIČ OŠ Frana Albrehta Podružnica Nevlje^ Komunikator za Nina Kdo je NINO? Simpatičen, dobrovoljen šestnajstletnik, ki je malo drugačen od vrstnikov. Njegova laična diagnoza pomeni popolno nezmožnost samostojnega gibanja in govora, torej je odvisen od pomoči druge osebe. Za sporazumevanje uporablja slikovne simbole in komunikator, ki ga upravlja s stikali na vozičku. Kljub prizadetosti je zelo uspešen učenec in nadarjen »umetnik«, ki riše, piše in pesni. Da bi mu omogočili napredovanje, so strokovnjaki predlagali nakup novega komunika-torja z večjim spominom in večjimi zmožnostmi. Ker pa je ta naprava zelo draga (1,2 milijona tolarjev) in bi starši težko v kratkem zbrali polovico vsote, smo se odločili, da Ninu pomagamo. Mladinski center - Kamnik je prevzel organizacijo dobrodelne prireditve - Komunikator za Nina, ki smo jo izpeljali 7. decembra v Domu kulture v Kamniku. Pripravili smo prodajno razstavo otroških izdelkov, ustvarjalne delavnice, srečolov, povabili JUMI-CAR z avtošolo za otroke. Glasbeni gost je bil priljubljeni Sebastian. Za zabavo so poskrbeli še B-BOYS CREW s hip-hop plesno predstavo. Nino se je predstavil s svojimi likovnimi deli in s knjigo; na videu pa smo lahko spremljali Ninov vsakdan v šoli in izven nje. Z likovnimi prispevki so so- delovali tudi dijaki Šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane. Kamniški umetniki, pa so podarili svoja dela, ki smo jih prodali na dražbi. Prijeten družbeni in kulturni dogodek so popestrili učenci Glasbene šole Kamnik. Likovna dela so prispevali: Vlado Hvalic, Miha Kač, Bogdan Potnik, Dušan Lipovec, Ivo Kordaš, Tone Žnidaršič, Štefan Jež, Lojze Berlec, Greta Boltar, ZA Vanja Repič, Lojze Kalinšekjan Outrata, Polde Mihelič, Mišo Rokovnik, Enes Mulatič, Dušan Sterle. Zahvaljujemo se vsem znanim in anonimnim kupcem, do-natorjem in ostalim, ki so nam pomagali prireditev izpeljati (strokovni službi ZUIM-a, Gorami in Roku iz Doma kulture, članom MC-ja) in predvsem zbrati denar za Nina. HVALA VSEM. KOMUNIKATOR BO!!!!!! ZA MC-Kamnik Helena BOM I {KOMUNI KAT OH j NINO Roman Jelen, najboljši slovenski motokrosist S sedmim iz lanskega svetovnega prvenstva najmočnejšega razreda v motokrosu, o življenju mo-tokrosista, načrtih in financiranju svojega športa ter o sezoni, v kateri naj bi se tudi s Kragljem enakovredno spopadel še v našem državnem prvenstvu. Kaj počneš zdaj, ko ni dirk? Dopust dobrega meseca se mi je žal že iztekel. Ko ni dirk največ časa preživim v fitnessu, v januarju pa bom sedel tudi že na motor. Med sezono je precej bolj naporno, ob skrbi za kondicijo in treningih z motorjem, ogromno časa 'pokurim' tudi z vožnjami na treninge in dirke. Časa za počitek tako skoraj ni. Načrti za prihodnjo sezono? Odgovorni v AMZS letos obljubljajo, da se datumi državnega prvenstva ne bodo več pokrivali s tistimi iz svetovnega prvenstva, zato načrtujem, da se bom v dresu svojega matičnega kluba Sitar Dunlop Racing Team, v katerem sem že od leta 1997 dosegal odlične rezultate v državnem, evropskem in letos tudi svetovnem prvenstvu, lahko ponovno boril za naslov državnega prvaka. Že prej sem se trudil, da bi večkrat nastopil v Sloveniji, a, če se dirke že niso pokrivale s tistimi iz DP, sem imel težave s poškodbam odložljive obveznosti do ekipe SP. Na dirkah za SP ostajam z isto ekipo, le na bolj predelanem motociklu. Zaradi spremembe pravil mi v Tiščali Martin Racing že pripravljajo dva motorja s 480 oz. 520 ccm, saj bo meja za nastop v razredu Open pomaknjena od 475 ccm naprej. Na motorju bo tudi slovenski izpuh mojstra Akrapovi-ča, s katerim bo moj konj dobil še potrebno piko na i. Lani poleti si suvereno zmagal na dirki mednarodnega evropskega prvenstva, ki je bila na Brniku. Žal edini letošnji nastop na naših tleh. Imaš občutek, da so te slovenski i ne- navijači medtem že pozabili ali si jih z drzno vožnjo in bojem s Kragljem ponovno pritegnil na svojo stran? Prepričan sem, da so navijači, ki sem jih imel že prej, ostali na moji strani. Sašo ima to prednost, da se veliko pojavlja na domači sceni. Koliko novih sem pridobil na dirki na Brniku, ne vem. Je pa zagotovo velik del občinstva na domači progi, Dunlop Moto parku, navijalo zame. Kako izgleda financiranje tvoje sezone, tvojega dirkanja? Do kakšnih sredstev si upravičen, glede na to, da v tem atraktivnem športu tako uspešno zastopaš našo državo. Po 15 letih vlaganja staršev, ma-. Učnega kluba in sponzorjev, upam, da bo po tej sezoni s sedmim mestom na SP tega občutno manj. Če v tem športu nisi med prvimi desetimi, prihodnost ni nič kaj obetavna. Upam, da bom po tolikšnem trudu in vlaganjih tako končno pričel dobivati vloženo. Kar pa se tiče financiranja v Sloveniji, pride, odkar sem kategoriziran športnik, denarna pomoč v fond, iz katerega se financirajo nastopi slovenske državne reprezentance na ekipnih dirkah evropskega in svetovnega prven- stva. Kljub temu pa še vedno ponosno dirkam za svojo deželico na sončni strani Alp, v Sloveniji pa za Kamničane in AMI) SITAR DUNLOP Racing. Žal se finančno še zdaleč ne morete kosati z nogometaši ali podobno slavnimi športniki. Ti je bilo kdaj žal, da se nisi raje preizkusil v kakšnem drugem športu? Finančna razlika je pač žalostno dejstvo, a še nikoli nisem pomislil, da bi delal kaj drugega. Nikoli pa mi ne bo žal, saj mi gre zaenkrat še zelo dobro. Kosati z nogometaši se žal ne da, v primerjavi z njimi, je prikrajšana večina športnikov. S čim se nameravaš ukvarjati po koncu tvoje kariere? Vrhunski športniki okroglega usnja se pri tridesetih že upokojijo. Denarja imajo dovolj. Si boš to lahko privoščil tudi ti? Zaenkrat o tem še ne razmišljam, zagotovo mi ne bo tako lahko kol nogometašem. Morda bom po vzgledu starejših voznikov nadaljeval v super-motu, se posvetil trenerstvu ali celo ustanovil svojo ekipo. Ne vem, je še prezgodaj. Vsekakor pa bom ostal v motokrosu. Tekst in foto: BORUT CVETKO Zmaga Romana Jelena na mednarodni dirki na Brniku. Petnajst uspešnih let karateistov Virtusa Lani je minilo petnajst let, odkar so na pobudo nekaterih čla-novv Športnem društvu Virtus Duplica ustanovili karate sekcijo. Vodenje le-te je prevzel Vladimir Stanič, kise s karatejem ukvarja že 24 let in še vedno skrbi za kvalitetno delo ter razvoj kluba. Že ob prvem vpisu je bilo prijavljenih kar 30 članov in članic, ki so pričeli z vadbo v telovadnici Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Leta 1980 pa so se preselili v telovadnico OŠ Marije Vera na Duplici ter v telovadnico Šolskega centra Rudolf Maister v Kamniku, v kateri delujejo še danes. Do leta 1990 so trenirali Sankukai karate stil, nato pa so se odločili za Shotokan karate, ki ga gojijo še danes. Ker v začetku še ni bilo izkušenih tekmovalcev je poleg vloge tudi tekmoval in dosegal dobre tekmovalne rezultate Vladimir Sanic, tako na domačih kot na tujih tekmovanjih. O uspešnosti potrjuje podatek, da je bil kar tri leta član gorenjske tekmovalne ekipe, ki je bila sestavljena iz najboljših tekmovalcev regije in so jo zastopali na turnirjih Alpe-Ad-ria v Italiji in Avstriji. S pridnim delom so si tudi njegovi učenci nabrali znanja in so začeli s tekmovanji ter z doseganjem dobrih rezultatov. S ponosom se pohvalijo, da so najuspešnejše kamniško karate društvo, saj se le redko katero lahko pohvali s tako dobrimi rezultati. V svoji beri imajo veliko število medalj z državnih prvenstev in mednarodnih tekmovanj. Tekmovalci, ki so poleg trenerja največ pripomogli k promociji kluba s svojimi dobrimi uvrstitvami so: Mirjam Lužar, Evelin Kolar, Gregor Gregorič, Rok Kladnik, Tanja Božič, Kristjan Zupančič, Stanko Česen, Marko Urh, Demir Ličina in še mnogo drugih. Ker je vodenje skupin zahtevno delo, so svojemu tre- nerju pri tem pomagali tudi člani, ki so si nabrali določena znanja in izkušnje. Naj jih nekaj naštejemo, saj si zaslužijo pohvalo za svoj trud in prosti čas, ki so ga namenili delu v klubu. To so: Vladimir Stanič se že 24 let ukvarja s karatejem. Marko Marolt, Vojko Rebolj, Franci Pavlic, Gregor Gregorič, Stanko Česen in Marko Urh. Trenutno pa se trudita Manca Podjed in Demir Ličina. Poleg rednih treningov so v klubu skrbeli tudi za družabno življenje, saj so pripravili kar nekaj zimovanj na Pokljuki in piknikov, na katerih so se družili, ravno tako pa tudi izleta v Zabaviščni in vodni park Mirabi-landija ter Aqusplash v Italiji. Svojim tekmovalcem klub plačuje prijavnine na tekmovanjih ter vse ostale tekmovalne stroš- ke, najboljši člani pa so nagrajeni s praktičnimi nagradami. So eno redko, če ne edino društvo, v katerem se ne plačujejo izpiti za pasove (do 3. kyu). Trenutno je v klubu 52 aktivnih članov in članic, ki trenirajo karate dvakrat tedensko (ponedeljek in petek) in so razdeljeni v dve skupini. Imajo pa tudi organizirano karate rekreacijo, ki so jo poimenovali TaeKam-Bo, kjer se prepletajo elementi karateja in aerobike in se je udeležuje 25 članov in članic (ponedeljek in petek). Ker je bilo letošnjo leto povpraševanja po vpisu v klub veliko, imajo pa prostorsko omejitev, so omejili število novo vpisanih članov. Vsem, ki so jih zavrnili, se iskreno opravičujejo, ker jih niso sprejeli v svoje vrste, hkrati pa se zahvaljujejo za dano zaupanje. Upajo, da jih do naslednjega vpisa veselje do karateja ne bo minilo in se naslednjo jesen vidijo v telovadnici. V lanskem jubilejnem letu so se kara-teisti Virtusa preimenovali iz Karate sekcije Virtus Duplica v Karate klub Virtus Duplica in nadaljujejo samostojno pot uspešno, kot so si jo začrtali. •Trudili se bodo, da bodo z dobrimi rezultati še naprej razveseljevali svojce, prijatelje in vse ljubitelje te veščine. Glede na do sedaj doseženo, verjamemo, da jim bo to tudi uspelo, hkrati pa jim čestitamo za ves trud in dobre rezultate ki so jih dosegli v petnajstih letih. B.S. KEGLJAČI DU KAMNIK Z ODLIKO ZAKLJUČILI LETOŠNJO SEZONO S tem člankom zaokrožujem odlične nastope v letu 2002. 9- maja smo se udeležili regijskega ekipnega tekmovanja v Tržiču na kegljišču KK Ljubelj v postavi Drago Leben, Franc Novak, Vojko Poljanšek, Rudolf Vidic in Slavko Šuštar. Po razporedu tekmovanja smo bili na vrsti že ob 8. uri zjutraj kot prva ekipa tega tekmovanja. Za nami so nastopili kegljači DU Jesenice, torej najbolj oddaljene ekipe, domačini kot organizatorji pav zgodnjem popoldanskem času, kar nam je bilo že takrat sumljivo, saj je znano, da je jutranje kegljanje najtežje. Vsa tekmovanja pri nas in po svetu se odvijajo od popoldneva dalje. Mislimo, da so domačini naredili to namenoma, da so imeli celoten pregled nad dogajanjem, kar jim je olajšalo zmago in uvrstitev na državno prvenstvo ter osvojitev prvih treh mest med posamezniki. Zanimivo je to, da so nas premagali za 100 kegljev!!! V disciplini 4x100 mešano smo bili uvrščeni na drugo mesto, Jeseničani pa so bili tretji. Mi smo dosegli naslednje rezultate: Leben 428, Novak 404, Poljanšek 421 in Vidic 422, skupaj 1675 podrtih kegljev. Naša domneva se je potrdila na državnem prvenstvu v Ravnah na Koroškem, kjer so kegljači Ljubelja s 1622 podrtimi keglji dosegli šele sedmo me- sto, mi pa smo z našim rekordom (1733 podrtimi keglji) osvojili tretjo mesto kot branilci lanskega prvega mesta. 24. maja je bil odigran tradicionalni troboj z desetčlanskimi ekipami na kegljišču na Prevaljah med kegljači DU Prevalje kot organizatorji, DU Slovenj Gradec in DU Kamnik. Zaradi že znanih težav s kegljiščem v Kamniku je prišlo do opustitve te dejavnosti v vrstah DU Kamnik, razen tistih članov našega društva, ki smo aktivni v KK CALCIT Kamnik (Jožica Vidic, Drago Leben, Franc Novak, Vojko Poljanšek, Slavko Šuštar in Rudolf Vidic). Zaradi tega je imel naš selektor Slavko Šuštar težave sestaviti ekipo desetih članov in je poiskal pomoč pri kegljačih DU Domžale. Kegljali smo dobro in premočno zmagali ter osvojili prehodni pokal, s katerim smo startali v nov ciklus, saj je prejšnjega osvojila ekipa DU Slovenj Gradec. 10. novembra smo se udeležili že prej omenjenega državnega prvenstva v Ravnah na Koroškem kot lanski državni prvaki, ne glede na uvrstitev na letošnjem regijskem tekmovanju. Tekmovanje se je odvijalo na osemsteznem kegljišču z odlično organizacijo domačinov. Nastopili smo v postavi Drago Leben, Franc Novak, Vojko Poljanšek, Ru- dolf Vidic in rezerva Jožica Vidic. Po propozicijah za moško ekipo lahko nastopi ženska, obratno ni mogoče. Ob našem prihodu je s svojim nastopom končala ekipa DU Kočevje z izvrstnim rezultatom 1757 podrtimi keglji in njihovim najboljšim posameznikom Kajfežem s 463 podrtimi keglji, kar je do tedaj pomenilo najboljša izida. Po vmesnem nastopu dveh ženskih ekip smo nastopili v neposrednem dvoboju z domačimi. Mi smo startali na stezah 2, 4, 6 in 8, domačini pa na 1, 3, 5, in 7. Domačini so podrli fantastičnih 1759 kegljev in dosegli prvo mesto s tem, da je njihov kegljač Mlakar podrl izvrstnih 491 kegljev in osvojil prvo mesto med posamezniki. Mi smo za nas dosegli rekordnih 1733 podrtih kegljev in sicer Poljanšek 405 in 31. mesto med posamezniki, Novak 426 podrtih kegljev in 18. mesto, Leben 448 podrtih kegljev in 19- mesto ter Vidic 460 podrtih kegljev in 4. mesto. Z doseženim smo zelo zadovoljni, saj je bila kvaliteta letošnjega kegljanja na višjem nivoju, kar se vidi tudi iz doseženih rezultatov. Na prvenstvu je sodelovalo dvanajst regijskih ekipnih moških prvakov in enainpetdeset posameznikov. Vse ljubitelje kegljanja lepo pozdravljamo in vam kličemo nasvidenje na novem kegljišču v Kamniku. RUDOLF VIDIC Calcit Kamnik v boju za napredovanje Kljub temu, da jim v letošnjem državnem prvenstvu ne gre vse tako gladko kot lansko leto - trenutno tretje mesto, pa so Kamničani toliko boljši v evropskem tekmovanju TOP TEAMS. Le malo kateri optimist si je mislil, da bodo Kamničani pred zadnjim kolom še v boju za napredovanje v četrtfinale. Le to jim je uspelo ob dejstvu, da je prva skupina v kateri igrajo še z beloruskim Kommunalnikom, ukrajinsko Lokomotivo in nizozemskim Omnitvorldom, izredno izenačena, saj nobena ekipa do četrtega kroga še ni uspela zmagati na gostovanju. Tako imajo vse ekipe po dve zmagi in dva poraza. Kamničani pa so priložnost za zmago na gostovanju izpustili v Be-lorusiji, ko tudi zaradi utrujenosti [)b dolgem potovanju - 34 ur z avtobusom - niso zdržali cele tekme v ritmu, ki so ga narekovali v prvem setu, ki so ga tudi dobili. Vseeno so Kamničani pokazali dobro igro in že v Grodnem napovedali maščevanje Belorusom, To jim je v domači dvorani tudi uspelo, saj so bili vseskozi veliko boljši nasjmfnik in le v tretjem setu so malce popustili, kar so gostje izkoristili in ta set tudi dobili. Igralci CALCIT Kamnika j)a so se hitro zbrali in četrti set gladko dobili, ter se tako povzpeli na tretje mesto. Ta teden pa so Kamničani gostovali v Ukrajini (o rezultatu v naslednji številki), kjer pa jim sreča spet ni bila naklonjena, saj je avstrijski letalski prevoznik pozabil na Dunaju celotno opremo Kamničanov, tako da usoda tekme do izdaje občana še ni znana. Vseeno pa bo odločilna tekma za Kamničane naslednji teden, ko bo v kamniški šjmrtni dvorani gostovala ekipa Omniivorlda. O pomembnosti tekme govori tudi podatek, da bo to ena redkih odbojkarskih tekem, ki jo boste lahko letos gledali neposredno po televiziji. Kljub jjre-nosu pa vas Kamničani vabijo, da jim pomagale do zmage in s tem uvrstitvijo v četrtfinale, kar je bila pred sezono le znanstvena fantastika. Poleg tega pričakujejo tudi lepa število nizozemskih navijačev in to bo pravi preizkus za Kamniške navijače. Tekma med CALCIT Kamnikom in Omniutorld Almere bo v sredo, 22. januarja 2003, ob 18.30 v Športni dvorani Kamnik. Vabljeni na edinstveni spektakel v kamniški občini. Cicol. Državno prvenstvo v kegljanju 2002, III. mesto. Stojijo od leve Drago Leben, Franc Novak, Vojko Poljanšek, spredaj Jožica in Rudolf Vidic. • Fitnes • Vse vrste aerobne vadbe • Vadba za nosečnice • Savna DOBRODOŠLI! V Podgorje 56, Kamnik JCli I Tel.: 01/8312-811, 01/8317-218, 01/8317-831 KJE, KDAJ IN KOLIKO LAHKO PRIVARČUJEMO (II.) Kuhanje - Premera dna lonca in grelne plošče naj se čim bolj ujemata. Zaradi 3 cm manjšega dna izgubimo cca 30% energije. Posode z neravnim dnom so pri kuhi na električni ali steklokeramični plošči še posebej potratne. - Pokriti lonci prihranijo več kot 75% energije. - Lonec za kuho pod pritiskom prihrani pri jedeh, ki zahtevajo dolgotrajno kuhanje, še dodatno 50%energije. - Kuhajmo v čim manjši količini vode in izklopimo grelno ploščo ali pečico 10 minut pred koncem kuhanja oz. pečenja. - Električni aparati, kotli centralnih kurjav, zmrzovalniki, pomivalni in pralni stroji, ki so bili izdelani pred letom 1980, potrošijo 3096-50% več energije kot sodobni. - Zmrzovalnik naj po možnosti stoji v hladnem prostoru. Redno ga odmrzujemo. Plast ledu debela 1 cm pomeni 75% višjo porabo energije. Sanitarna voda - Pri prhanju porabimo do 3-krat manj vode in energije kot pri kopanju v kadi. Za enkratno tuširanje potrošimo 1,2-1,5 kWh. - Iz vidika izkoristka in kakovosti vode je najprimernejša temperatura vode v bojlerju 60 °C. - Zaradi izgub skozi dimnik je poleti ekonomičnejše pripravljati sanitarno toplo vodo z električnim bojlerjem kot s klasičnim kotlom za centralno ogrevanje, še posebno s pomočjo programske stikalne ure, če imate dvotarifno merjenje električnega toka. - Ena vodovodna pipa, ki pušča 10 kapljic v minuti, iztoči približno 170 litrov vode na mesec oz. 2.000 litrov letno. Če pušča toplo vodo izgubljamo tudi energijo. Pranje - Polovično polnjenje pralnega stroja je potrata energije, če stroj nima posebnega 1/2 programa. - Sodobni pralni stroji imajo vgrajene varčevalne programe, ki prihranijo več kot 50% vode in skoraj prav toliko energije. - Predpranje uporabimo le za zelo umazano perilo. - Strojno sušenje perila požre zelo veliko energije. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (ogrevanje, izolacije, ipd.), dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Dogovorimo pa se lahko tudi za se stanek ali obisk po dogovoru, če me pokličete na dom 831 16 63. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Janak 2002 Iskrica za varčno rabo energije Nizkotemperaturni kotli prihranijo 20% kurilnega olja To znaša pri današnjih cenah olja povprečno 50.000 tolarjev letno. Že to je zadosten razlog za zamenjavo stare peči z modernim kotlom na olje ali plin. Nekaj cen ljtaželeznih nizkotemperatumih kotlov za centralno ogrevanje: •'Viadrus l3S.ooo.siT • Optima 212.000 SIT • Buderus z gorilnikom na modri plamen 430.000 SIT • Viessmann z gorilnikom duozon 495.000 SIT Pri nas dobite brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Kon Ti ki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO ŠOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO • malo solo za pse med 3. in 7. mesecem starosti, • začetne tečaje šolanja psov po programih A, B in C, • nadaljevalne tečaje I, II in III, • agality in frisbee sport, • tečaji za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine). VPISI IN SVETOVANJA LASTNIKOM PSOV BODO VSAKO NEDELJO V JANUARJU IN FEBRUARJU MED 10. IN 12. URO NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU ' ZAUPAJTE 20-LETNI TRADICIJI ŠOLANJA PSOV, POKLIČITE 031/607 602 ALI 031/261 503. Med člani domala razvpite himalajske odprave Janak 2002 je bil tudi kamniški alpinist in gorski reševalec Aleš Koželj, ki se je tokrat s Himalajo srečal prvič, kljub številnim zapletom in srečanjem z ma-oisti pa najverjetneje ne zadnjič, saj mu je kljub vsem težavam uspelo zlesti kar nekaj zanimivih prvenstvenih smeri. Čeprav odprava Janak 2002, zaradi znanih in medijsko odmevnih zapletov in težav z ma-oisti ter boleznijo zdravnice, ni uspela udejaniti vseh zastavljenih ciljev, pa je članom odprave uspelo izvesti kar nekaj prvenstvenih alpinističnih podvigov. Svojevrsten podvig za večino odrpave je bila že sama pot do baznega tabora. Štiridnevna vožnja po zelo slabih cestah, v nič kaj udobnih in razmajanih avtobusih, ki se nenehno kvarijo, ter petdnevno pešačenje do baze, je zagotovo zelo utrudljivo, še sploh, če je vse skupaj zabeljeno z enolično in slabo prehrano, pripravljeno v skrajno dvomljivih higienskih razmerah, v katerih mora človek nenehno paziti, kaj da v usta. Ves trud, volja, denar in čas za poprejšnje priprave na odpravo so zaman, saf jih lahko kaj hitro odplakne huda popotniška driska, če ne celo kaka hujša in resnejša bolezen. Za dodatno adrenalinsko aklimatizacijo odprave so poskrbeli tudi maostični gverilci, ki so, v svoji »pravični borbi« za reveže in državo, hoteli člane oprave pošteno ocariniti. Kot je povedal Aleš Koželj je bil njihov kolovodja prav dob-ro poučen o tarifah, ki jih morajo odprave plačati nepalski vladi, saj je zahteval povsem enak znesek, to je 25.000 rupij, oz. približno 75-80.000 slovenskih tolarjev po osebi. Maoisti bi se zadovoljili tudi z daljnogledi in fotoaparati, vendar so se člani odprave uspeli izgovoriti, da bi radi doma pokazali, kako je Nepal lep, kar se je maoistom sicer dopadlo, ampak so, ob predavanju samoupravljanja s temelji marksizma in maoizma, še vedno vztrajali pri plačilu »turistične takse«, za red in disciplino pa je namesto učiteljske palice učinkovito služila pištola. Člani odprave denarja dejansko niso imeli pri sebi, oz. so imeli le kakih 10.000 rupij za nosače, ' saj so preostali denar že zapra- AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŽE NA ZALOGI VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo UMETNA GNOJILA sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance AKCIJA!! - KORUZNA KRMILNA MOKA tip 500 UGODNA PRODAJA , JABOLK ZA OZIMNICO - sprejemamo naročila za jarkice in enodnevne piščance VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Cene za krmila so tovarniške. vili za razna dovoljenja in agencijo, medtem ko so imeli preostali denar člani odprave, ki so se v bazo prepeljali s helikopterjem. Ko so kolovodji maoistov ponudili teh 10.000 rupij, pa je le-ta znesek vzvišeno odklonil z besedami, da ne sprejema napitnine, zato so se izvlekli z izgovorom, da bodo »davščine« poravnali ob povratku. Kot je dejal Aleš Koželj, je kolovodja maoistov pištolo bolj razkazoval kot dejansko grozil z njo, seveda pa vzdušje ni bilo nič kaj »domače« in nihče pri zdravi pameti se ne bi rad še enkrat soočil z oboroženimi in nepredvidljivimi maoisti, katerih bolj ali manj smrtonosni podvigi vsakodnevno polnijo nepalske časopisne stolpce. • . Nadaljevanje zgodbe in zapletov ob vrnitvi najbrž dobro poznate s časopisov, televizije in številnih polemik, vse skupaj pa so imele manjšo pomanjkljivost, saj so običajno pozabile na plezalne dosežke, ki jih je odpravi kljub vsemu uspelo opraviti. Podrobnejše informacije o dosežkih odprave lahko najdete na spletni strani http:// www.drytooling.org, tu pa navajamo samo dosežke kamniš-ko-bovške naveze. Navezo sta tvorila Sebastjan Domenik in Aleš Koželj, ki sta z južne smeri osvojila še nepreplezan oz. deviški vrh Južna Pathibare 6702 m, s katerega sta sestopila po drugi, prav tako prvenstveni smeri. Sebastjan Domenik, Mitja Klanjšček, Miha Valič in Aleš Koželj so poskušali osvojiti tudi katerega izmed številnih neosvojenih vrhov Drohmo Easta, vendar so morali na višini cca. 6.650 metrov zaradi slabih in zelo nevarnih snežnih razmer (opasti, pršič...), ki niso omogočale dostopa in varovanja, kakih 100 metrov pod vr-' hom opustiti svoje namere in sestopiti. Pri tem vzponu sta Aleš Koželj in Miha Klanjšček pridelala lažje ozebline, ki se, kot je povedal Aleš, še vedno niso povsem pozdravile, čeprav moramo dodati, da je Aleš Koželj kot prava bistriška korenina izmed vseh članov odprave še najlažje prenaša razne togobe, povezane z višino in zdravstvenimi težavami. Kot se je večina, predvsem sorodnikov in prijateljev ter znancev članov odprave, iskreno zahvaljevala nebeški gospo- H URl'SlVO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU dolgoletnem delu z učenci vsakdanjem življenju* vam JOGA v vsakdanjem I življenju je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje I vseh glavnih vej joge (RAJA, GYJANA, BHAKTI, KARMA), 1 prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov, j Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Maheshwarananda I na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v po svetu. Vadba po sistemu *Joga v tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. REZULTATI REDNE VADBE SO: • sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah, • izboljšanje zdravja in počutja, • povečana sposobnost koncentracije, • samozavest in spokojnost, • osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti, • samospoznanje. V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočijiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Zato vse, ki se nam želite pridružiti VABIMO K VPISU od 20. 1. do 5. 2. DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 20. URE di za srečno vrnitev odprave in vseh njenih članov, se Aleš Koželj iskreno zahvaljuje vsem, ki so ga podprli in mu omogočili, da se je odprave sploh lahko udeležil, še posebej lepo pa se zahvaljuje svojim pokroviteljem. 3S SPORT Kamnik, Planinsko društvo Kamnik - AO Kamnik, Avtoličarstvo Papež Dušan s. p., Avtomehanika Cot-man Igor s. p., CALCIT d. d., Elektro Plevel Ivo s. p., GOLDI d. o. o., Liiz Karantania, Menina d. d, Mesnine dežele Kranjske - Andrej Ropotar s. p., Nova ljubljanska banka Kamnik, Občina Kamnik, Občina Komenda, Študentski servis Domžale-Kamnik, Terme Snovik Kamnik d. o. o., Eta živilska industrija Kamnik, Titan Kamnik in Vele d. d. IZTOK ČEBAŠEK POROKE v novembru: - LIČINA ALAN, Radmanci, gradbeni delavec, star 28 let in TIGANJ SENADA, Kamnik, Ulica Matije Blejca 10, stara 23 let - DOBNIK DANIJEL, Velenje, Jenkova cesta 23, sam. podjetnik, star 36 let in FRANJETIĆ LjERKA, ■Radomlje, Prešernova cesta 31, stara 47 let - STOJANOVIČ MILAN, Ljubljana, Gunceljska cesta 49, star 42 let in HUSIĆ MEDIHA, Krasulje 120, BiH, trgovka, stara 23 let SMRTI v novembru: - ERJAVŠEK MARIJA, r. Uršič, Stahovica 22, stara 88 let - VELIČKOV GROZDE, Soteska 34, delavec, star 46 let - URAN ANDREJ, upok., Motnik 22, star 81 let - JUTERŠEK DRAGICA, r. Romih, Kamnik, Bakovnik 4, upok., stara 49 let POROKE v decembru: - RODE BOJAN, Turnše 1, str. mehanik, star 24 let in CVETANOVSKA SUNČICA, Kamnik, Ul. Matije Blejca 16, prodajalka, stara 24 let - SAGIR NADAV, Jeruzalem, študent, star 26 let in KALIN ANA, Ljubljana, Slomškova ulica 19, študentka, stara 26 let - VIDMAR PETER, Trzin, Habatova ulica 7B, direktor, star 29 let in GABER BARBARA, Ig 364, blagajničarka, stara 35 let SMRTI v decembru: - KAJFEŽ MIRA, Ljubljana, Franketova ulica 9, upok., stara 84 let - CAPUDER JOŽEFA, r. Vrhovnik, Mekinje, Drnovškova pot 11, upok., stara 65 let - MARIN FLORIJAN, Suhadolc 56, upok., star 59 let - GOLOB ANTONIJA, r. Košir, Nevlje 24, upok., stara 85 let - HRIBAR EMILIJANA, r. Matjan, Studenca 2, upok., stara 66 let - DROLC MARIJA, r. Šuštar, Rožično 9, upok., stara 96 let - ELMAZOVIĆ MARJAN, Kamnik, Zikova ulica 10, upok, star 45 let - ŠINKOVEC JURIJ, Kamnik, Fužine 2A, upok, star 67 let - ROSTAN ZVONE, Kamnik, Jenkova ulica 1, upok, star 70 let O GOSTILNA LEDRAR \^ S\ Žiga Leber, s.p., Loke v Tuhinju, ^V^ tel.: 01/839-27-82,041/810-220 Vabi na DNEVE DALMATINSKE KUHINJE od 24. januarja do 2. februarja z dalmatinsko glasbo o živo vsak dan v času kosil in v večernih urah Informacije, rezervacije: tel.: 01/839 27 82. DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 10.2.2003 vpis: do 5. 2. 2003 TEČAJI TUJIH JEZIKOV 14 16. januarja 2003 Kamniški OBČAN V samoti čarni dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje in spel si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo še v tvoje sanje. (Ada Škerl) V SPOMIN 16. januarja mineva 12 let, ko smo z zamahom krute in nerazumljive usode izgubili našega dragega GREGORJA URSICA Njegov prezgodnji grob je naša nezaceljena rana. Vsem, ki našega Gregorja nosite v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin, iskrena hvala. Vsi njegovi Stahovica, 16. januarja 2003 Srce Tvaje je zastalo, zvon v slovo Ti je zapel, misel nate ho ostala, spomin za vedno ho živel. fflfšf1 V SPOMIN TONETU OSENARJU V teh dneh je minilo peto leto, odkar Te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. V naši srcih in mislih še vedno živiš. Hvala Ti za vse. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tašče F ANI SPRUK iz Zg. Stranj 41 -se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala dr. Dolenčevi in reševalni ekipi zdravstvenega doma Kamnik, patronažni sestri Miji, pevcem iz Stranj in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni December 2002 Prazna je hiša in dvorišče oko povsod zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V naših srcih pa naprej iiviš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila draga žena, mami, babica, tašča, sestra in teta MILKA HANČIČ iz Soteske 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu Sitar Pneumatic center za razumevanje ob težkih trenutkih, dr. Ahlinu, patronažni sestri Marinki, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru in trobentaču. Žalujoči vsi njeni Soteska, december 2002 ZAHVALA V 92. letu življenja smo se 10. decembra 2002 na kamniških Žalah poslovili od naše drage mame, stare mame, prababice in tete ANGELE RODIČ rojene Rode * iz Kamnika, Vavpotičeva 13 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku za vso nego in skrb, prav tako osebju Infekcijske klinike v Ljubljani, kjer so ji lajšali trpljenje v zadnjih tednih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno petje. Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni December 2002 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega IGORJA BRULCA (1949-2002) univ. dipl. inž. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami z izrazi sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala obema govornikoma, pevcem in izvajalcu Tišine. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi December 2002 l.juhila si delo, dom in družino, v mirni vasici si srečna bila, zdaj pa na hribčku večno boš spala, solze in cvetje pokril ti ho grob. ZAHVALA V 97. letu je prenehalo biti srce naše dobre in skrbne mame, tašče, babice in prababice MARIJE DROLC iz Rožičnega Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se njeni zdravnici dr. Jermanovi, patronažni sestri gospe Marinki Resnik, gospodu župniku za obiske na njenem domu in za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Marijini družbi in Tunjiškemu oktetu. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njeni December 2002 ZAHVALA V 88. letu starosti je umrla naša draga mama, sestra, stara mama in prababica f MARIJA SLUGA roj. Homar, z Žal Pokopali smo jo 23. novembra na kamniških Žalah. Zahvaljujemo se sodelavkam Centra za socialno delo v Kamniku, zlasti pa Miri Jurjevič za vsakdanjo pomoč in prijazno družbo, negovalkama Miji Žavbijevi in Jožici Lužarjcvi, ki sta ji lajšali tegobe zadnjega leta, Maši Piličkovi za obiskovanje in prijazen klepet, gospe Heleni Gab-ričevi za prijateljevanje. Hvaležni smo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše v njen spomin, pevcem, ki so olepšali poslednje slovo, in duhovnikom za pogrebno mašo in obred kamniškemu župniku Francetu Šuštarju, patru Borisu Markežu in župniku z Vranje Peči Štefanu Steletu. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Žalujoči: sin Janez, hči Marjeta Humar z možem Janezom, sestri Angelca in Helena Štele, vnuki in pravnuki. Oj, kje ste, mati zlata, kako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz! (J. Stritar) ZAHVALA V 79. letu življenja je tiho zaspala naša dobra mami, babica in prababica ŠTEFKA ZALETEL rojena Lozej iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za topel človeški pristop in požrtvovalno pomoč, s katero so naši mami olajšali zadnje dni njenega življenja. Zahvala g. župniku in pevcem iz Kranja. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ji pomagali. Žalujoči: hčerke Slava, Irena in Majda z družinami Kamnik, Preserje, Rova, Spodnje Jarše, Seničica, januar 2003 Kje tvoj milije obraz, kje tvoje tople so oči, kje nasmeh je tvoj prijazen. Naš dom postal zdaj tih je in boleče prazen. 7xi nas si vedno ti se žrtvovala. Draga mami, hvala, vedno v srcih naših boš ostala. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je mnogo prekmalu v 60. letu življenja zapustila draga žena, mama, babica, sestra, teta in tašča MIRA KORITNIK iz Kamnika Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, njenim in našim prijateljem in znancem, vsem njenim nekdanjim sodelavcem in našim sodelavcem. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Hvala vsem za stiske rok, izročena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in bili z nami v trenutkih slovesa. Žalujoči vsi njeni December 2002 Mali oglasi Prenosno letno karto za Veliko planino ugodno prodam. Tel.: 041/ 642-805. Instruiram matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57, 041-322-571. Dipl. ing. matematike instruiram matematiko za osnovne, srednje šole in fakulteto. Martin, 040//550 040. Prodam hlevski gnoj za vrtičkar-je - avtomob. Prikolica 5000 SIT. Svetlin, Podgorje 68, tel.: 831-25-32. Oddam opremljeno stanovanje cca 65 m2 na Šutni v Kamniku, centralna kurjava, vsi priključki. Tel.: 041/717-949. Garažo, zidano, v Kamniku, ob Ljubljanski cesti, oddam. Tel.: 031-292-788. 1 ko je prazen dom, dvorišče, k' oko zaman te išče. man je bil tvoj hoj, nan vsi dnevi upanja, trpljenja, ezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 77. letu življenja je za vedno ugasnilo srce našega IVANA GRADIŠKA po domače Cvajarjevega Ivana Iskreno se zahvaljujemo vscnl sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu podarili cvetje, sveče in darovali za sv. mase, nam pa izrekli iskreno sožalje. Hvala dr. Jermanovi za zdravljenje in patronažni sestri Miji za pomoč pri negi. Zahvaljujemo se gospodu župniku Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Stranje, december 2002 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zčltnan te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 86. letu življenja nas je tiho zapustila naša draga mami, babica, prababica, tašča, sestra in teta ANTONIJA GOLOB roj. Košir, iz Nevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni December 2002 ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče, dedek, brat in stric I PAVEL ŽAVBI upokojenec MORS-a veteran vojne za Slovenijo Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Dolenčevi, osebju oddelka BI Onkološkega inštituta in dr. Vovkovi za vso skrb med dolgo boleznijo. Hvala g. Janku Blagsiču za topel govor, Tunjiškemu oktetu za zapele pesmi, g. župniku za opravljen obred in veteranom VZS za lepo slovo. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, december 2002 ZAHVALA V 71. letu življenja nas je zapustil naš dragi ZVONE ROSTAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, našim sodelavcem in Zvonetovim nekdanjim sodelavcem Svilanita za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. VViegeletu za ganljive besede slovesa, pevcem Solidarnosti in kamniškim godbenikom. Žalujoči vsi njegovi December 2002 Pražiti je hiša in dvorišče, oko povsod zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 89. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek FRANC BURJA Tončkov ata iz Porebra 21 Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam izrekli š%>žalje, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše, se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovo, pevcem za zapete pesmi, govornikoma za izrečene besede ob slovesu ter praporščakom. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Poreber, Košiše, Podgorje, december 2002 UUUU $W MHM KUPOVAH MJC£N£J£?! TEHNIČNA TRGOVINA l§m§2j=lj\ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.:83-17-203 SUPER NIZKE CENE TELEVIZORJEV!! 12% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE 10% POPUST ZA VODOVODNE ARMATURE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31. 1. 2003. - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI Zaposlimo mizarja za delo v proizvodnji masivnega pohištva in delavca za delo v lakirnici. Pohištvo Lipar, s.p., Lahovče 31, tel.: 04/252 90 80. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik i H H II Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve < POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.0.0. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje < Tel.: 04/252-14-24 . GSM: 041/624-685 nT 1 i 1 Skrajni čas je že, da pridobite IZPIT ZA F KATEGORIJO - VARNO DELO S TRAKTORJEM IN PRIKLJUČKI Tečaj pričenjamo v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri Cena tridnevnega tečaja z izpitom: 15.000 SIT. Prijave po telefonu 041/819 380 in osebno -AVTOŠOLA LOTOS, Prešernova 3, Kamnik. TEČAJ ZA B kategorijo - 3. 2. 2003, ob 18. uri KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - sir Jošt, 1 kg 999,90 - cedevita limona, - salama Poli maxi, 1 kg 999,90 pomaranča, 200 g 239,90 - pizza šunka, 1 kg 560,00 - olje Cekin rastlinsko in sončnično, - ogrska salama, 1 kg 1.999,90 11PVC 279,90 - piščanec zamrznjen, 1 kg 449,90 - multifit negazirana pijača, 0,5 1 49,90 - margarina Rama jogurt, 250 g 99,90 - bio krekerji, 250 g, 2 okusa 49,90 - sir zdenka, 180 g 279,90 - negazirana pijača Presad - kislo zelje, 1 kg 150,00 - 4 okusi, 1,5 1 119,90 -jajca, 10/1 C 199,90 - krompir - beli, rdeči, 10 kg 400,00 - barcaffe, 100 g 139,90 - čebula, 10 kg 790,00 - cremcaffe, 100 g 119,90 - jabolka na zaboj 95,00 - polenta 450 g 129,90 - papirnate brisače, 2/1 139,90 - drobtine, 500 g 119,90 - toaletni papir, 8/1 179,90 Vse cene so v SIT. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. X RENAULT iiPii mm mmmk mm m mstm® m ^Uk- PRIDITE IN SE ZAPELJITE Z NOVIM MEGANOM RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01 /56 27111 «1/643166 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01156 27 444 Ml: tomaz.setnii(ar.avtoset6deater.renau(t.si Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA | V 79. letu življenja je tiho zaspala naša draga mama MARIJA KROPIVŠEK rojena Žibert, z Vrhpolj 50 Iskrena hvala vsem, ki ste se je spomnili v času njene bolezni. Hvala osebju ZD Kamnik in Kliničnega centra za zdravljenje in skrb. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni Kamnik, januar 2002 ZAHVALA V 80. letu življenja nas jc po hudi bolezni zapustil nas dragi oče, brat, dedek, pradedek, stric in tast STANISLAV PODBEVŠEK Lesarjev ata s Sp. Palovč 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoć, izrečeno sozaljc. podarjene sveče, cvetje in darovane maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Infekcijske klinike v Ljubljani in bolnice Sežana za nuđeno zdravniško pomoč, kolektivu Svilanita za poslovilni govor, gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi November 2002 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9*- 12h V dolgotrajnem boju eno tivljenje ne pomeni ničesar. Na koncu ni nič bolj pomembnega, kot je eno življenje. ZAHVALA V 68. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi oče in dedek JURIJ ŠINKOVEC iz Fužin 2/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ob slovesu ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za dolgoletno skrb in nego, g. župniku za opravljen obred in izvajalcu Tišine. Žalujoči vsi njegovi December 2002 Vezi med nami nikdar ne bo konca, saj nosimo v sebi tvojo kri s seboj. TELOVADBA V VODI od ponedeljka do petka od 10. do 10.30 VODNA AEROBIKA ob torkih od 20'' do 21" PLAVALNI TEČAJI za otroke in odrasle lM\ SOLAR1J —1 DRSALIŠČE na prostem vas že pričakuje! 830 86 31 vika • ročna o A "p ' anticelulitna j J^-• antistresna • refleksna masaža stopal • limfna drenaža • masaža Snovik P0N., SREDA: i6h-2o" PETEK: i5"-20h, SOBOTA: 9"-i2\ 15 "-io" Potrebne predhodne rezervacije.) Mercator POSEBNA NOVICA! V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: Prebranec, Eta Kamnik, 850 j 369,- Pariška salama, MDK Kočevje, cena za kg v kosu 799«- Kivi, cena za kg 299.- Navadni jogurt, Mlekarna C< deia 1.3% m.m., 180 g 49.- Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. Do 40% sezonska razprodaja posebej označenih tekstilnih izdelkov v hipermarketu Kamnik od 13.1.2003 do 3.2.2003. O Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!