Prvi najemniški ključi čez 18 mes.
(z. š.) SOLIDARNOSTNI sklad za območje ljub-ljanskih občin se je konstituiral in pričel z de-lom. Vsak začetek je težak in tudi prvi koraki tega sklada, ki naj bi pomenil prvo fazo v pro-gramu usmerjene stanovanjske izgradnje, so bili sprva negotovi. Sredstva, ki so jih s samouprav-nim sporazumom sklenile delovne organizacije odvajati v solidarnosti sklad za najemno grad-njo, so se že začela nabirati in po prvih podat-kih sodeč tega denarja niti ni malo. Vendar so se pojavile govorice, da sedaj, ko denar ven-darle je, zavirajo ta program urbanisti, gradbe-na operativa, tako da lopate in krampi še vednot niso zapeli. Da bi razjasnili nekatera vprašanja, ki so se v zvezi s tem pojavila v javnosti in pa da bi obvestili občane o njihovem delu, je UO sklada 6. 7. 1973 sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki sklada seznanili navzoče novinarje s kriteriji za najemanje posojil z raz-pisnimi pogoji, predlogom UO sklada za razde-litev sredstev za leto 1973 in drugim . . .
Od 1. januarja letošnjega Ieta gospodarske organizacije odvajajo 6 % od bruto osebnih do-hodkov za stanovanjsko izgradnjo. Ti odstotki se delijo na tri dele: 30 odstotkov zbranih sred-stev gre v solidarnostni sklad, 45 % ostane de-lovni organizaciji, s tem pa še naprej sama re-šuje stanovanjsko vprašanje svojih sodelavcev, 25% pa naloži pri banki, ki iz te vsote daje kredite za zasebno gradnjo delavcev. Nas zani-ma sedaj seveda denar, ki se je nabral na raču-nu solidarnostnega sklada. 6 (starih) milijard in 400 milijonov ga je in ta sredstva je treba se-vega čimprej uporabiti za to, za kar so bila zbrana. To je bil razlog, da je UO objavil v dnevnem časopisju pogoje kreditiranja za na-jemno gradnjo že 3. 7. tega leta, torej pred sejo skupščine sklada. Če bi čakali, bi se z vsakim dnem (izgubili pa bi najmanj mesec ali dva) pri-četek gradnje še odmaknil.
Solidarnostni sklad ne more biti direkten na-kupovalec   oziroma   investitor  stanovanj,   daje
lahko samo posojila organizacijam za gospodar-jenje s stanovanji (Dom in Fond) in delovnim organizacijam. Prednost pri najemu posojila pa imajo tisti investitorji, ki bodo gradili hitreje (vsak objekt mora biti zgrajen vsaj v 18 mese-cih), cerieje in pa na kompleksih, kjer naj bi bi-lo vsaj 200 stanovanj (seveda ne bi kreditirali vseh, pogoj je le, da investitor gradi objekt oz. kompleks z 200 stanovanji in v okviru teh sode-luje sklad s kreditiranjem). Kreditni pogoji pa so — rok vračanja 50 let in 0,5 % obrestne mere._
Najemna stanovanja so predvidena za 3 ka-tegorije prosilcev. Prva bo zajela delavce, ki žive v neugodnih stanovanjskih razmerah in pri katerih družinski proračun ne presega 900 di-narjev na člana; druga kategorija so upokojenci
in pa seveda mlade družine — te imajo pravico do najemnega stanovanja samo za dobo 5 let.
Seveda sredstva solidarnostnega sklada ne bodo porabljena samo za investiranje, v ta na-men bo šel seveda večji del. En del pa je na-menjen subvencioniranju stanarin, del premi-ranju varčevalcev in pa 1 % za raziskovalno dejavnost. Predvidevajo, da bo pod prvo točko, torej za financiranje najemne gradnje, letos zbranih  14  starih milijard.
Denar torej priteka, vendar pa po tolikih letih zatišja na področju najemniške stanovanj-ske izgradnje bliskovitih sprememb ne smemo pričakovati. Prehod v nova obliko stanovanj-ske izgradnje v marsičem pomeni pionirsko de-lo, ki nikakor ni bilo lahko.
Omenili smo razpis, ki je bil objavljen že v začetku julija. Razpisni rok je bil kratek — 10 dni, toda takšna »neučakanost« je razumljiva, saj bi se sicer vsa stvar preveč zavlekla. Prišle so tudi že prve ponudbe, v prvi vrsti za grad-bišče v štepanjskem naselju, poleg tega pa so možnosti tudi v Šiški v okviru programa 80', v soseski BS 3 in drugod. Seveda marsikoga zani-ma, kdaj se bodo zasvetili prvi najemniški klju-či. Pri solidarnostnem skladu predvidevajo, da bodo prve pogodbe sklenjene verjetno že v avgustu ali začetku septembra in če tema me-secema prištejemo še 18 (kolikor naj bi bil mak-simalen čas za izgradnjo), potem lahko prvi srečneži pričakujejo odločbe v letu 1975. Vso srečo torej!