PA 
BUDINČAROV 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 14. februarja 2008 • Leto XVIII, št. 7 
»SMO ČUVAJI STARI SLOVENSKI KORENIN.« 

Tau je bilau bistvo (lényeg) obadva gunča, stera smo čüli v Porabji za svetek slovenske kulture, steroga svetimo Slovenci vseposedik 8. februara, na den smrti slovenskoga pesnika Franceta Prešerna, steri je napiso slovensko himno. Prvi gunč je mejla mag. Valerija Perger, višja svetovalka za porabsko šolstvo, na den svetka, gda so se v organizaciji Državne slovenske samouprave vküpzbrali vsi mlajši pa mladi, steri se slovensko včijo. Valerija Perger je etak razmišlala: »Gnes je svetek slovenske rejči. Rejči, stero ne zapirajo več granice, rejči, stera slobaudno živé od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Tak na raubi slovenskoga kulturnoga prostora, v Porabji tö. Tü se stau pa stau lejt ohranja slovenska rejč. Tü se je od inda molilo, spejvalo, veselilo pa žalostilo slovenski, porabsko slovensko rejč so nej mogli zaničiti nej sable, nej pükše, nej straj, nej düša, stera se vküpvlečé. Porabska slovenska rejč je živa ostala. Vse do gnes…« Potejm se je govornica spitavala, kak dugo ešče, če se pa mlajši slovensko rejč več ne včijo kak svojo materno rejč, liki kak materno rejč svoji mamic pa babic, stere so – zvün rejdkij – svoje mlajše pa vnuke nej navčili slovenski gunčati. Te tö nej, gda njim je tau nišče nej brano več. Ka smo sami tö odgovorni za tau, če slovenščina v Porabji 



DAPA, KAK DUGO EŠČE? 
gorostane, je v svojom guči vözdigno generalni konzul v Varaši mag. Drago Šiftar, steri je gunčo na svetki slovenske kulture 
10. februara v Monoštri. 
»Zdaj, gda sam eti v Porabji, gučim tak, kak mi düša želej, pa dosta bole se razmimo, ka vi v porabščini ležej kak v knjižni slovenščini povejte tou, ka vam na düši leži. Povem vam eno: ta naš guč je stari slovenski guč. In mi vsi vküper smo čuvaji tej starij slovenskij korenin, toga guča. Ge se zavedam, ka mo vsi Slovenci dosta zgübili, če se ta guč pozabi. Zavedam se, ka de slovenščina zgibila, zgibila de svoje korenje. To pa zavolo toga, ka nede nikoga, ka bi čuvo tou korenje. Lidge, šteri ešče gnes gučijo ta stari slovenski guč, živijo na Seniki, Andovcaj, Sakalovcaj, Števanovcaj pa na Verici. Ta stari guč je inda meu ešče eno dobro stvar – v njon se je pisalo, ka se gnes den več nej, zato se ga samo z gučom gor drži. Če ga nemo nücali v vsakdanejšnjom živlenji, te de se pozabo, pa ga več nede.« 
Kulturni program za mlašeči svetek so pripravili števanovski šaularge pa šaularge iz Mačkovec, v osrednjom programi so gorstaupili mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa pri Novi Gorici, otroški zborček iz Števanovec pa gledališka skupina iz Bratonec. 

Marijana Sukič 


2 




MEJA 


(Meja danes, nekoč in v prihodnosti ... meja v glavah) 
Meja nekoč in danes. Poklic-sporazuma o odpiranju mejnih bilo namenjenih še in še besed. verjetno v Libeličah, kjer so Vendar se razvoj ne bo zgodil ne naloge so zahtevale, da se prehodov. Prva iz tega paketa Članke, ki sem jih prebral, lah-igrali vse tri himne, kjer je kar sam od sebe in v zelo kratpeljem 21. decembra iz Murske sta bila že omenjena prehoda ko razdelim v dve osnovni sku-sodelovala cela vas in kjer je kem času, marveč z načrtnim Sobote v Monošter, kjer je bil 20. avgusta 1992, sledili so še pini, ki sta vsaka posebej še do-šel celi otroški zbor čez mejo in vztrajnim delom. Koliko je kulturni dogodek, na katerem drugi, na zadnje Čepinci-Verica. datno niansirani: v prvi skupini in nazaj.« Porabje pripravljeno, da razsem bil pripravil reportažo za Pomagal ni celo tisti tolikokrat so teksti, ki prinašajo pohvale Specifičen odnos do meje sem vojno izkoristi odprto mejo, bo zadnje Sotočje iz Radia Maribor, navajani stavek prvega nadžar-in v bistvu vidijo izključno do-pogosto zaznaval in ga še, ko pokazal čas. Nekaj zgledov je in sicer z Božičnega koncerta, skega predsednika dr. Árpáda bre strani »Evrope brez meja«; potujem po obmejnem delu že, med njimi vsekakor projekt na katerem so peli trije zbori. Göncza, ki je ob otvoritvi preho-v drugi vsebinski krog spadajo avstrijske Štajerske. Pri starejši S kolesom skozi dve dolini. Ne-Toda tema mojega razmisleka da Gornji Senik -Martinje v li-razmišljanja, ki se pohvalno iz-generaciji se zelo počasi topi mara je zdaj tudi primeren čas, ni kultura v ožjem pomenu, terarno navdahnjenem govoru ražajo o svobodnem potovanju, nezaupanje do sosede Sloveni-da bi se s konkretnimi predlogi, ampak zelo širokem, specifič-dejal, da je »slednjič umrla no-sočasno pa opozarjajo tudi na je; nezaupanje, deloma podob-kako vzpodbuditi čezmejno sonem - v prehajanju čez državno rost« po nepotrebnem in krivici skrite pasti te novosti. Razu-no »prastrahu« na avstrijskem delovanje, pogosteje srečevali mejo med Slovenijo in Madžar-zaprte meje in napovedal, da mljivo, da je bilo najprej največ Koroškem, do nekdanje Titove in pogovarjali porabski in gosko. bodo poslej (po leta 1992) mejo pohvalnih besed, medtem ko so in komunističe Jugoslavije. Da rički župani, na pogovore pa Med vožnjo proti mejnemu odprli, kjer se bodo dogovorili se dobronamerne pripombe za-ne gre za izmišljene »strahove«, povabili gospodarstvenike in prehodu Martinje -Gornji Se-prebivalci ob njej. Pa le ni bilo čele pojavljati nekoliko kasneje so zlasti na začetku čutili tudi v predstavnike ministrstev, zanik sem razmišljal in nestrpno tako, kajti do Čepinec oziroma in so prihajale bolj iz strokov-Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu dolženih za regionalni razvoj. čakal, kakšni bodo občutki, ko Verice je minilo kar lepo število nih in tudi kulturnih krogov. pri avstrijski Radgoni. Na pri-Umestno bi bilo slišati stališče se bom spuščal po klancu pro-let. Tudi avtorji teh prispevkov reditve Kulturnega društva člen vodstva Železne županije, kaj ti dvignjenim zapornicam in Zlasti za mlajšo generacijo ne ne zavračajo pomena odprtih 7 so prihajali obiskovalci iz Ma-načrtuje ob meji, upoštevajoč praznim poslopjem. bo napak -in zagotavljam, da meja v Evropi, toda sočasno ribora, Murske Sobote, Gradca omejitve narodnega parka v V glavi zavrtim film o odpira-ne gre za nostalgijo -ako vno-tudi svarijo in opozarjajo, da le in Dunaja, medtem ko je bilo Porabju in krajinskega parka nju meje med najprej Jugoslavi-vič, in še ob kakšni priložnosti, ni vse tako preprosto, kot se zdi in je še vedno sovaščanov zelo na Goričkem. Enako seveda jo in Madžarsko, nato med Slo-rečemo, kako je bilo dolga dese-na prvi, recimo temu tako, poli-malo, čeprav jih večina govori tudi s slovenske strani. Čeprav venijo in vzhodno sosedo. Kdor tletja ob jugoslovansko -mad-tični pogled. prekmursko narečje. Ozračje se se kaj dosti konkretnega na si domišlja, da gre za lahkotno žarski in madžarsko - avstrijski Mojo pozornost je pritegnilo ne-počasi spreminja tudi po zaslugi razvojnem področju ni zgodilo, filmsko zgodbo, se zelo moti. meji. Bilo je, brez najmanjšega kaj avtorjev, med njimi dr. Boris lokalnih politikov iz občin Rad-vendar so se nekdaj o sodelo-Kajti Slovenci smo morali do pretiravanja, za sedanje raz-Jesih v koroškem (avstrijskem) gona in Radgona - okolica, ki so vanju vsaj pogovarjali. Žal so junija 1966 na Madžarsko prek mere grozljivo, nepojmljivo. narodnostnem tedniku Novice, pogosti obiskovalci dogodkov v izginili nekateri zgledni skupni Hrvaške ali Avstrije, šele tega Če sem želel v Petrovo selo dr. Aleš Debeljak v Sobotni pri-Pavlovi hiši. Mnogo manj, kot kulturni dogodki. leta je bil odprt prvi slovenski Szentpéterfa, kjer v Železni žu-logi Dela s pomenljivim naslo-bi lahko, je za sožitje čez mejo Čas bo tudi pokazal, ali bo imela prehod z Madžarsko, prehod paniji živi hrvaška manjšina, vom Meje se razkrajajo, pred-doslej storila slovenska Radgo-odprta meja vpliv na učenje in Dolga vas - Rédics. sem moral zaradi neposredne sodki ostajajo in dr. Valentin na, ki nekako ne uspe najti po-ohranjanje slovenskega jezika Prva službena, novinarska pot bližine Avstrije skozi enako za-Inzko, avstrijski veleposlanik membnejših vsebinskih stikov v Porabju. Bodo prebivalci Po-v Porabje me je vodila prek pornico, ravno tako varovano v Sloveniji. Ne želim obnavljati s štajerskimi Slovenci. Kontrole rabja začeli iskati delo tudi v Avstrije, in sicer čez mejne pre-z vojaki, kakor ob prestopu člankov, ampak zgolj povedati, ni, je pa več policijskih vozil, ki Prekmurju, ne samo v Avstriji, hode Kuzma - Bonisdorf in Hei-meje med Heiligenkreutzom in da sodelavec Inštituta za narod-nenehno krožijo v neposredni in se namesto učenja nemškega ligenkreutz -Rábafüzes. Potlej Rábafüzesem. Ako me je novi-nostna vprašanja dr. Boris Jesih bližini meje, ustavljajo sloven-jezika vračali h koreninam sloso odprli Hodoš -Bajánsenye narska pot iz Monoštra vodila v daljši razpravi pod naslovom ske avtomobile, kaznujejo voz-venske besede; bodo Prekmurci in vročega 20. avgusta 1992 po-na Gornji Senik, sem moral na Evropska unija je mejo tudi za nike za nepomembne prekrške delali v Porabju in se z domačini poldne Martinje - Gornji Senik, prvi vojaški kontroli povedati, v Slovence relativizirala, stavi za prometno varnost in ob tem pogovarjali v narečju in s tem šiše pred tem, dopoldne, prehod katero vas se peljem, pri drugi predvsem na mlado generacijo, zapisujejo osebne podatke vseh rili krog znanja materinščine?? Pince - Tornyiszentmiklós. pa ob kraju še osebo, ki jo na-za katero je to največja prido-potnikov v vozilu. Bo za Porabje zgled na južnem Tistim, ki smo poklicno sprem-meravam obiskati. Mlade dame bitev: »Meni osebno je sim-Vsaj za obmejni del avstrijske Štajerskem v Avstriji, kjer se v ljali sodelovanje med Slovenijo in gospodje, na Goričkem in v bolično dosti pomembnejša Štajerske lahko napišem, da tem šolskem letu v osnovnih in Madžarsko od začetka sedem-Porabju po letu 1970, si lahko novica o srečanju otrok dveh meje v mnogih glavah še dolgo šolah uči blizu 250 mladih jezik desetih let 20. stoletja, so dobro predstavljate mojo pripoved? slovenskih otroških vrtcev dolgo ne bodo padle. Tako na sosedov? Močno se je povečalo znana prizadevanja prebival-Prepričan sem, da zelo zelo tež-iz Gorice in Nove Gorice, ki zunaj morda, v resnici pa šele s zanimanje za učenje slovenskecev, da bi mejo odprli na čimveč ko. To še ni bilo najhujše: kmet, se redno srečujejo že od leta prihodom novih, s preteklostjo ga jezika tudi na Koroškem. S to mestih. Vendar ni šlo gladko, ki je imel zemljo bliže železni 2004, ko je Slovenija vstopila manj obremenjenih generacij. generacijo bodo meje v glavah zmeraj so se od nekod prikradli zavesi, bodeči žici ob Avstriji, je v Evropsko unijo.« Dr. Aleš De-Nenazadnje je spor med Pav-pretežno izginile. vzroki, ki niso dopustili, da bi moral imeti dovoljenje za delo beljak, pesnik in univerzitetni lovo hišo in občino Radgona Toda ne bi smeli čakati in ostaodprli, denimo prvi porabsko-na njivi. Ali Gornjeseničan, ki je učitelj, poudarjeno opozarja na -okolica zanetila soseda kul-jati pri dosedanjem ali da se bo gorički prehod ali katerega, ki živel v Budimpešti, je moral za odklonilen, ponekod celo sov-turnega doma, ki sodi prej v kaj zgodilo samo od sebe. Nič so ga želeli prekmurski, gorički obisk sorodnikov dobiti poseb-ražen odnos do prišlekov/pri-mlado kot srednjo ali starejšo ali zelo malo se bo zgodilo, je Madžari. Ni in ni šlo dotlej, dok-no dovolilnico ... in tako dalje seljencev. Doživel sem čudež, je generacijo. pa odprta meja možnost in priler Slovenija ni postala samo-in tako naprej ... do neskončnih v sobotni prilogi Večera zapisal Odprta meja, dejavnik raz-ložnost. Sadove bodo obirali stojna država, zunanja ministra neumnosti ... veleposlanik dr. Valentin Inzko, voja. Pri odprti meji ne gre tisti, ki bodo pravi čas znali te dr. Géza Jeszenszky in dr. Dimit-Meja danes in v prihodnosti, ki je tisto zgodovinsko noč obis-zgolj za svobodno gibanje in možnosti in priložnosti izkorisrij Rupel pa na ptujskem gradu meje v glavah. Vstopu novih kal kar šest mejnih prehodov: potovanje, ampak mora vpliva-titi, obrniti sebi v prid. nista podpisala meddržavnega držav v schengensko območje je »Najlepša proslava je bila ti tudi na razvoj v vseh ozirih. Ernest Ružič 
Porabje, 14. februarja 2008 

3 



Fašenek je kratek biu, dapa veseli 

Letošnji fašenek je trno kratek biu, zatok se je zgodilo, ka je kauli fašenske nedele bilau več programov na isti den. Soboto, 2. februara, je dvorišče hotela Lipa tak vögledalo kak kakšen pavarski dvor. Nalečani so bili kotli za špejk cvreti pa mesau küjati, me
sarski sto, kopanja pa šragle tö. Vse je čakalo na pujceka, steroga so letos pá pripelali iz Slovenske vesi, ka bi pokazali, kakša je bila gnauksvejta po porabski vasaj mesarija ali kak ovak pravimo zabadanje. Nej je faliu ranč pravi mesar nej, Feri Šteimetz z Gorenjoga Senika je s svojimi pomočniki, inaši (Lacinom Nemešom iz Sakalauvec, Karčinom Dončecom iz Slovenske vesi, Lacinom-Milanom Gyečekom pa Pitjunom Küplenom iz Varaša) vse tak delo kak pred dostimi lejtami po vasaj. Flajsne roké so pujcka poparile, s smolauv posipale pa sčistile, ka bi ga po tistim obejsile na šragle. Med tejm se je v künji že pekla krv, potistim so pa pripravili djetra. Na dvauri je mesar raznokpobrau svinjau, špejk se je rezo pa cvrau, potejm so se pa mogli znositi na teraso Lipe, ka se je dež püsto. Tam so te napravili klobase pa hurke (krvavice). V künji se je peklo mesau, küjala kapüsta pa bujta repa, ka bi do tistoga mau, ka pridejo lidgé na Slovenski bal, vse kreda bilau. Slovenska zveze je par lejt v Varaši nej organizirala Slovenskoga bala zavolo toga, ka je v zadnji lejtaj na te bal trno malo naši Slovencov prišlo iz vasaj, zatok je vsigdar več bilau Varašancov, med njimi dosta Madžarov, steri so ali meli radi slovensko muziko ali so pa meli za svoje padaše, sau
sede Slovence. Bila so takšna leta, gda je na Slovenskom bali bilau 350-400 lidi, zadnja lejta pa maksimum 200. Večkrat smo čüli, ka so vauči metali, ka iz vesnic zatok ne pridejo Slovenci, ka je dosti Madžarov na bali. Dapa tau je začarani krog. Karte za bal so se vsigdar najprva po vesnicaj začnile odavati, če so je tam nej küpili, so je prinesli nazaj v Varaš pa so se tü odale, ka je bilau popraševanja (kereslet). Drugo pa tau, če je karte prišo küpit Slovenec pa je proso 8 ali 10 kart, se je dun nej šikalo spitavati, kelko je v »bandi« Madžarov, kelko Slovencov. (Istina, ka se je eno leto tau tö napravilo, ka bi organizatori znali, kelko Slovencov ešče sploj odi na bal.) Da je do toga prišlo, smo si sami tö krivi. Če bi po vasaj poküpili karte, bi menje ostalo Varašancom. Ovak pa Slovenci pa Madžari vküper živemo, zakoj bi se nam nej trbelo veseliti, ka oni tö radi plešejo valcer pa polko. Vej se pa med sebov ne vgriznemo. Eden od vzrokov (ok), ka se je na letošnjom bali zbralo malo lidi, je biu ta, od sterom sam pisala. Drugi vzrok je biu, ka je v tom časi nikak vola lidam tö odišla, ka bi po balaj ojdli. Pa tau ne vala samo za slovenski bal, liki za vse bala v Monoštri. Če vejmo, ka je na šaulskom bali, kama ojdi 400 mlajšov, bilau samo 80 lidi, se nej trbej čüdivati, da so plesal
ci na Slovenskom plesi dosta placa meli v restavraciji Lipa. (Tau tö moramo vcujdjasti, ka so organizatori ranč nej steli na völko titi, liki samo malo sondirati, ka bi bilau, če bi na nauve začnili organizirati slovenske plese.) Tistim, steri so pa prišli na bal, med njimi generalni konzul R Slovenije mag. Drago Šiftar in njegva soproga Lili Šiftar, je gvüšno nej žau bilau. Za večerjo so dobili friške koline pa reteše, plesali so leko na muziko ansambla Plamen iz Prekmurja, leko so vidli, kak znajo plesati tisti pari, steri duga lejta ojdijo v plesni klub, če so pa srečo meli pri srečolovi, so leko domau nesli Imre Düh, študentka Kata Kakakšen darilni paket, grable, rácsony in Zveza Slovencev košaro ali ranč mobilni tele-na Madžarskem. fon. Tombole so dali: Porabje M. Sukič d.o.o., fabrika Opel, podjetnik 




4 



Porabski slovenski penzionisti smo svetili fašenek 3. februara. Kak največkrat, zdaj smo se tö srečali v Slovenskom domi popodneva v dvej vöri. Meli smo goste iz 


Starost je tö leko veselost 

nam dosta pomagajo sekretarke Slovenske zveze Klara Fodor in Gyöngyi Bajzek. Ne moremo njim zahvaliti, da pa prosimo je za pomoč tadale tö. 
pridrüži ešče več članov. Hvala Bogi, ka mamo takše aktivne člane, da njim nej trbej dvakrat povedati, če je kaj prosimo. Tou je zdaj tö tak bilao, da se trbelo je bila skoz, ka se mi spomnimo. Radi bi jo držali in dali prejk mladim tö. Leko bi nas bilao več notrazravnjeni, dapa tak smo tö fanj volo napravili. Muziko nam 


Lenarta, delegacijo od upokojenskoga drüštva. Hvala njim, da so sprejeli našo pozvanje. Program se je pa začno s predstavo gledališke skupine iz Trdkove. Oni so nam rejsan lejpe, vesele trenutke prinesli. Ka so oni špilali, je bilao videti, ka se je našim penzionistom fejst vidlo. Hvaležni smo njim, da so se trüdili za to, ka naj v takšoj rejči nut pokažejo igro, stero najbole leko razmejmo. Pa rejsan smo razmeli in se je nam trno vidlo. Hvala. Po igri sam ta pravla naš cejloletni program, ka planeramo narediti. Kak vsakšo leto, zdaj tö mamo štiri programe. Vüpamo se, da tau leko spunimo. Zato 

Sreča, da vsakšo leto mamo nove 
člane tö, radi smo njim, da pridejo v našo drüštvo. Leko se nam 

zravnati v maškaro. Zato ka smo 
penzionisti, ešče ne pomeni tou, 
ka se ne smejmo veseliti. Ta šega 

je Lajči Nemec davo, vsi ga radi mamo, on nam fanj igra. Zadovolni smo bili z restavracijo Lipa. Oni tö dosta morajo delati, gda mi pridemo, zvün toga so itak prijazni in prijetni, če ranč ka so prvi den tö mogli fejs delati, da so meli zabadanje in slovenski ples. Bog plati njim. Škoda, da čas nam hitro mino, kak vsigdar, zdaj je tö večer osem vöra bila, da smo mogli slobaud vzeti. Vej drgauč pa! – s tem vüpanjom. Hvala vsem penzionistom, hvala vsem, ki ste nam pomagali, privoščili te lejpi den. 
Marija Svetec predsednica drüštva 
Letošnji fašenski torek je pá biu veseli na Gorenjom Seniki. Te svetek, tau šego eške držijo v tauj slovenskoj vesi. Istina, ka nej več tak kak prva, ne odijo več po vesi »Fašenek« pa »Lenka«, baba pa ded s harmonikašom, depa se vsigdar veselijo in se majo fanj na te den mladi pa starejši vküper. Pred podnevom so meli fašenek mlajši v vrtci pa šaularge. Tau se je začnilo v 10. vöri. Lidge, šteri so prišli nji pogledat, so se že zbirali pred šaulo. Deca so v 10. vöri rejsan vöprišli iz šaule pa iz vrtca. Najprej so šli ta najbola menjši. Vzgojiteljice so tö bile namaskirane. Bile so apatice. Za njimi so šli šaularge, menjši pa vekši. Šli 


Fašenek na Gorenjom Seniki 

so na glas harmonike v kulturni dom. Tam so se pa nutpokazali. Med menjšimi so bili kölner, küjarca, indijan, med vekšimi slepi človek, stara baba, strašilo, pa eške dosta drugo. Bili so, šteri so predstavili kratki prizor. Ena takšna skupina je predstavila moment živlenja družine enega madžarskega pevca, Győzőna. Člani druge skupine pa so bili zaporniki šaule. Oni so predstavili vöre slovenščine, madžarščine, zemljepisa. Trno dobro so zašpilali. Na konci so eške spejvali slovenske naute. Žirija je na konci točkovala vse tau, in tiste, šteri so se njim najbole vidli, so dobili nagrado. Po obödi so šaularge eške meli malo veselico. Zadvečerka v 5. vöri se je začno ples »za kusto repo pa za dugi len« v krčmi Zavec. Senička slovenska manjšinska samouprava je vsakšo leto organizirala te program, depa letos so se odlaučili, ka ga nedo organizirali. Te so se pa eni zmislili, ka uni napravijo veselico, ka tau navado vsakši rad ma, pa dosta lüdi pride na fašensko veselico. In je tak bilau tö. Začno se je ples, pa so začnili pridti lidge. Špilo je muzikant iz Varaša in je cejli večer igro, gnauk nej dojseu, ka bi si malo spočino. Krčma je puna bila, pa lüstvo se je pred postom eške gnauk veselilo. Mlajši so bili gornaravnjeni v maškare, plesali so pa spejvali slovenske pa vogrske naute. Te muzikant je špilati znau slovenske naute, samo spejvati nej, depa tau nej nevola bila, ka so ma lidge pomagali. Kroflinge so bili na stauli, pa so ponüjali eške s cverkovim žirom namazani krüj pa lük vcüj. Gnauk sta sam’ prišla dva maškaraša, en pop pa apatica z njim. Malo sta ojdla med lidami, eni mladi so se vküp zdavali pred popom, so plesali z mlajšami pa so odišle. Niške nej znau, ka što sta bila. So prišli eške niše čaralice pa düh. V pounauči se je končala veselica. Lidge so odišli domov, pa se je začno post. 

Agi Hanžek 

Porabje, 14. februarja 2008 

5 




Srečanje Andovčanov 
pa Budinčarov 

19. januarja že drugič sta se srečale dvej najmanjše sosedne vesi (pri meji) v Andovci. Prvič smo mi, Andovčani bili pri njij na ednoj veselici, ka so Franci Bedič z Budinec organizirali, zato naj se ta stara navada ne pozabi. Prvin, gda je ešče nej bila meja, te so te dvej vasij sploj dosta ojdla nad seuv, pa nej samo na veseli

ce. Kak se je meja potegnila, s tejm so nas vkrajvrezali eden od drugega, pa s tejm ranč tak vse stike, ka so dvej vesi mele med seuv. Deset lejt nazaj, gda se je že meja začnila odpirati, smo že zato bola leko ojdli nasmaj, dapa ranč tak tadala niše stike smo nej meli. Zato smo si Andovčani tak zmislili, ka napravimo ešče edno srečanje, kama zdaj mi pozovemo Büdinčare. Nej samo s tejm ciljom, ka bi se srečali, liki zato tö, ka bi se zgučali, kak bi leko te dvej najmanjše vesi vküp sodelovale. Srečanje se je večer v šestoj začnilo, dapa Budinčari so ešče nin nej bili. Že smo tau mislili, ka ranč ne pridejo, gda smo gnauk samo eden posvejt zaglednili. Gda so skrjej prišli s posvejtom, te smo vidli, ka cejla banda je pejški prišla. Ovak so srmacke ranč nej mogli pridti, zato ka te je ešče paut nej bila kreda proti meji. Kak so prajli, ešče pejški so se komaj prejkpremlatili. »Vejte ka, lüstvo, tašo sam ešče nikdar nej probo,« so prajli eden možak vözušficeno, na konci reda. Dapa lüstvo je brš pozabilo tau mantranja, zato ka je Lajči Nemec že s fudami čako vanej pred dverami, mi pa z domačo palinkov. Črejvle so si malo dolaspucali naši gostje, pa edni so že šli plesat. Gda je naš muzikant držo edno malo pauzo, te sva dja pa Žnidarin Franci taprajla, ka zaka pa s kašim ciljom smo se srečali. Potejm so si poglednili fotorazstavo od Porabja, ka je tam v sobi bila vöpostavlana. Po večerji, ka je svinjski golaž biu, se je že začnila redna veselica. Tašo koražno bando se ešče nikdar v živlenji nej vido, zato ka je tam pleso vsakši, nej se je štelo, sto kelko star je biu. Med plesom, gda smo malo počivali, te smo se pa od tauga pogučavali, kakšne možnosti, prednost leko mata dvej vesi pri sodelovanji. Zgučali smo se že za več kulturni programov, stere mo vküper organizirali. Pa ranč tak na športnom pa na gasilskom področji tö. Tak ka leko povejm, nej samo ka smo se dobro počütili, liki uradno delo smo tö vse tanaprajli. V paunači smo ešče kranjske klobase podjeli, naj mamo mauč do tretje vöre plesati. Tak mislim, sploj dobro smo se počütili, pa vüpam, tau je nej slejdnjo tašo srečanje bilau. 
Karel Holec 

Lüblene moje, dragi moji, vrag je šalo vzeu! Tak lagvo se eške nej z menov pa z mojo držino špilo! Tak nas je eške ne sprobavo! Pa je vküper stoupo z mojo taščo Regino, trno čedno žensko, in se zgučo z njou, ka se mora ženiti. Una ga je poslüšala pa njemi prajla, ka ja, ka de se ženila. Depa gesta edna velka nevoula, ka ne vej, s kem naj se gemle, vej pa nikšnoga moškoga nema. V glavou si je zabila, ka se mora ženiti pa ne vej, s kom naj tou napravi! Si leko brodite tou norijo? Pa je od te svoje nevoule povedla svojoj najboukšoj pajdašici pa sousedici Rozini, trno moudroj ženski. Ta je brž vejdla, ka mora naprajti, če si ške moža najti. Nagnouk so začnole k nam oditi novine, ka sam je nigdar nej vido. Nut v njij je iskala, če se je kakši zglaso na njeno pisanje v novinaj, vcuj pa je iskala, če kakši geste za njou. Zvün toga je cejle dneve na interneti pa na njem iške svojga bodoučoga moža. Pa se z možakarami po interneti pogučavle, piše pisma po staroj šegi pa po nouvoj na interneti tö. In so začnili možakarge oditi k nam domou tö. Je prajla moja tašča Regina, trno čedna ženska, ka una je nej takša, ka bi možakare ščaküvala po krčmaj ali pa v parki. Vej je pa una nej kakša ku..., ka bi takšo delala. Una je poštena starejša dama! Ja, tak je prajla pa vcuj eške tou tö, ka naj po njou domou pridejo, če škejo kaj meti z njou. Prvi je prišo po njou eden trno mali pišljivi, repejči pa okrougel kak labda za košarko. Emo je rejsan dober auto. Vido je malo starejšo od nje, depa oblečeni kak se majo šegou oblačiti bogati lidge. Idila je nej trpela duže kak dvej ali tri vöre. Brž je domou priletejla čemerna kak stou vragouv. Nika dosta je nej gučala, samo je tü pa tam tak bole na tiüma sama sebi prajla: 
- Tej moški samo na seks brodijo! 
Depa na drugi den je že v novinaj nikšnoga drugoga najšla, ka bi leko biu za njou. Brž ga je pozvala po telefoni. Pa sta se že zgučala za randi tö. Pa je že prileto z biciklinom pred naš ram. Una je že tö bila vözravnana, kak bi na dirke z biciklinom šla. Pa sta se odpelala, čiglij je nej najbole toplo bilou. Nazaj je prišla nin za osem vör. Kuman je odla. Zmantrana je bila, kak bi cejli svejt nosila na ramaj. Ranč je nika nej gučati mogla. Drugi den je bila cejli den v posteli, tak jo je bolelo cejlo tejlo. Tisti njeni nouvi jo je prišo kouli poudneva iskat, ka ta se malo pelala z biciklinami koulivrat. Samo je prajla, naj ide, od kec je prišo, ka njoj trbej moškoga, ka vej kaj drugo tö, nej pa samo biciklin klačiti. Za tejm z biciklinom je sprobala ednoga svoji lejt, ka eške mamo ma, pa z njouv žive, mama pa ga eške itak na red gemlé, kak bi emo sedem lejt. Za njim sta bila dva pidjanca, eden, ka se neške mujvati pa eden, ka si je že škeu v prvoj minuti od nje pejneze sposouditi. Tak si vejn brodite, moja tašča Regina eške neje najšla moža za sebé. Pa si po istini brodite. Depa ne popüšča. Iške ga pa ga iške, ka ga dobi. Nin gvüšno živé eden, ka je samo za njou na toum svejti, nam tumači. Naj ga najde, samo domou naj ga ne pripela. 


Miki 


Porabje, 14. februarja 2008 

6 


Predsedstvo Slovenske zveze je melo prvi djilejš (3) 


Kašo delo si planira Slovenska zveza za letos 
Na djilejši Slovenske zveze smo ka tau nikak ne dojda. Lidgé tröjdijo členi kulturni skupin „domovino” Porabje Porabski da furt na Porabskom dnevi. tau tü tá prajli, kašno drügo-nöjcajo tašo pomauč tü, ka se zvekšoma slovenski poguča-Slovencov. Tau prej trno dob-Predsedstvo de nam eške bola fele delo smo si vönajšli zvöjn doma sami leko včijo gezik. vati med sebov bar té, gda so ro vej naprajti Karči Holec. na pomauč pri programaj pa kulturni, športni proramov. Tau mora biti serija (sorozat) vküper. Cilj, delo tej skupin je Naj Slovenski kalandar 2009 drügom deli, so prajli sami. Po dvanajst lejt v tau slüžbi knjig ali irk, stera mora biti v ranč tau, naj gora držijo po-za šteti tü Karči Holec spravi zavolé dobro vidim, ka preveč dvaujom geziki, slovensko-vo-rabsko kulturo, prejk toga pa vküper, kak urednik namesto Indašnje vrejdnosti dosta časa, energije pa pejnaz grsko pa vogrsko-slovenska. slovensko materno rejč. Na Marijane Sukič, stera nam je moramo obraniti ponöjcamo za vse tisto, ka je Mora biti napisana čisto za za-Slovenskoj zvezi smo dosegli, letos tau delo dola prajla. Moramo se tröjditi na tejm, naj povezano s kulturo. Problem četnike, od stopaja do stopaja ka iz devet odrasli skupin má V plani mamo vödati CD s pes-se indašnjo porabsko delo ne vidim v tejm, ka se pri nöjcanji bola žmetna, pa mora meti osem skupin za mentora Slo-mimi, stere ste že dobili z naut-pozabi vcejlak, naj leko nagonslovenskoga gezika ranč naau-vcuj CD, naj se gouč čöje tü. venca, iz toga 6 iz Slovenije, lini 2001. pa 2003. leta v dvej čimo par mladi po vasaj, steri pek kaže. Nej ka bi iz tisti lidaj Prva knjiga naj bi vöprišla do pri mlašeči pa 5 má mentore pesmarici Füčkaj, füčkaj, fan-se tau navčijo. Povejmo, redti bilau več, steri do se tü tröjdili konca leta 2008. Zatau delo iz Slovenije. Pa vsakša folklor-tiček moj I. pa II., stere pesmi papirnate rauže, plesti cejkare goučati slovenski, liki steri dob-smo se zgončali z višjo sveto-na skupina ma muzikante iz sta zbrala Dušan pa Francek pa drügo kaj s kukarčnoga luro gončijo, tisti stanejo prejk valko za porabsko šolstvo mag. Slovenije. Tau mora biti ena Mukič. pinja, plesti košare z vrbovoga na vogrsko rejč. Mamo si ka Valerijo Perger pa urednico no-najvekša pomauč pri nöjci slo-Mentorica ljudskih pevk v Mo-šibdja pa iz slame drvenke pa broditi na tejm, kak okrepiti vin Porabje Marijano Sukič. venkse rejči.  noštri pa Števanovci Marija krbüle. S papirnatimi raužami našo narodnostno identito.S tejm, ka nejga več zaprejti Rituper je že lanjsko leto pro-smo že začnili na Gorejnjom 
granic, dosta več turistov, go-Naj slovenske novine sila, naj za ženske pomoremo Seniki, v kartkom časi s koša
 Za znanje slovensko-stov iz Slovenije leko čakamo v Porabje več lüstva šté vödati drügo kaseto, tau letos rami tü začnemo. 
ga knjižnoga gezika restavracijo Lipo tü. Kelkokrat Na Zvezi si za delo držimo želimo izpuniti. S pomočtjauv lidaj, steri so V porabske vrtce že deset lejt stoj že spitavo, zakoj pa ne deja tau tü, ka moramo sprajti več v Drüštvi slovenski porabski odijo vzgojiteljice (óvónők) iz pri vas slovenski radio? Rejsan, lüstva, steri si nota plačajo Kultura penzionistov pa šaulski mlaj-Murske Sobote vsakši drügi ke-zakoj nej? Tau je minimum, ka slovenske novine Porabje. Tak Letos je tadale 9 odrasli kul-šov, mo vküper brali vse stariden v šaulskom leti. S tejm, ka na Zvezi za deset lejt zadobimo vidim, ka največ lüstva v Po-turni skupin v Porabji pa 7 ne, ka so višešnje pri ramaj pa je v Porabji že malo držin, sploj v restavraciji Porabskij Sloven-rabji z menov vred, najraj šté mlašeči na gorenjojseničkoj pa nam lüstvo z dobre vaule tá dá. pa mladi, stere se v domanjoj cov, ka de se slovenski radio Karčina Holeca. Karči je dober števanovskoj šauli, mladinska Mislimo na staro škir, posauslovenskoj rejči pogučavajo, tü čüjo, naj bau tau povejmo pisec, ma svoj tipičen stil. Mis-skupina pa na gimnaziji, stere do, gvant, butor, knjige. Vse, mlajši pridejo v vrtce tak, ka zvöjn Radia Monošter, Radio limo, ka njagvo znanje trbej gora drži pa se pri nji za vse ka vküper poberemo, prejk zvekšoma nika nej ali trno Veseljak, Murski val, Radio 94, dosta bola vöponöjcati, naj več delo briga Slovenska zveza. Na damo Muzeji Avgust Pavel v malo vejo slovenski. Zatau se steri so nabiti z veselimi prog-njegvoga pisanja bau v novinaj konci leta vküper pozovemo Varaši, gde mo prosili, naj vcuj mislimo brigati na Slovenskoj rami, muziko, s spejvanjom pa pa naj znauvič piše v novine vodja odrasli skupin, gda si bau spisano, čino je pa iz stere zvezi, naj mali mlajši majo informacijami. andovske zgodbe. Karči je do-leko direktno zgončimo oprav-vesi. šans za spoznavanje, včenjé stakrat na Goričkom, pozna leno pa planirano delo. Od le-V števanovskoj šauli gora držimo slovenskoga gezika. Delamo Konkretno za porab-skur vse lidi, on leko dosta lidi tos si vzememo več časa za tau lončarski krožek (fazekas szakna tejm, naj vcuj k domanjim sko slovensko rejč pridobi za štenjé. Predsedstvo tü, ka mo večkrat šli na vaje kör) z lončarom iz Slovenije. vzgojiteljicam spravimo eno Krovna šolska komisija (Okta-tak vidi, ka novine dosta infor-delavci pa člani predsedstva, vzgojiteljico (óvónő) iz Slo-tási bizottság) se je zgončala, macij pišejo, samo prej malo gda se direktno leko srečamo z Drügo venije, stera de cejli keden v ka do mlajši v Števanovci pa na lidi prešte, nisterni samo kejpe lidami, s problemi pa želji tak Vse prilike vöponöjcamo, naj z Porabji. Etak de mejsečno na-Gorejnjom Seniki gora djamali gledajo. Škoda! Té lidi nikak tü z njive kak z naše strani. De-natečaji leko spravimo zavolé mesto štiri vör štiri cejle dneve lidi, steri do njim pripovejdali moramo pridobiti. lati mo začnili na tejm tü, naj pejnaz. Drüštvo porabski sloleko v enom vrtci. Predsedstvo stare pregovore. Zatau delo za par lejt mamo več domanji venski penzionistov od ustaje zavöjpalo predsedniki Slo-Državna slovenska samoupra-Vödavanje knjig mentorov. novitve, od 1996. leta, mamo venske zveze, naj vküper po-va pa Slovenska zveza küpita V plani mamo, naj Uredništvo K najnovejšoj pevskoj skupini v za svojo, ranč zatau njim pozové djilejš v februari z lidami, dva-dva mehaničniva diktafo-novin Porabje, stero se briga Varaši, Mejšani komorni zbor, magamo pripravlati tak progsteri majo možnost nam po-na pa 10-10 kaset za šole. Té vsakšo leto za vödavanje vse vseprvim moramo vcuj spraj-rame kak drügo delo. magati pri tejm, prejdnji Urada pregovore de sledkar trbelo knjig Slovenske zveze, nagon-ti več lidi, aj tadale tak lepau Letos na začetki leta vküp po-RS za Slovence zvöjn Slovenije, vödati pisno tü, ka leko pride či Karčina Holeca napisati drü-leko delajo. Zbor pa prosimo, zovemo mlade študentke, stere Generalnoga konzulata RS v do lidaj, mlajšov. go svojo knjigo s smejšnimi naj si letos že rejsan vöodabaré se včijo slovenski gezik v Som-Monoštri pa Zavoda RS za šol-V Slovenskom daumi, steri de zgodbami v porabskoj mater-gvant za nastop, Zveza je za-boteli ali študirajo v Sloveniji, stvo v Murski Soboti. letos deset lejt star, se tü dosta noj rejči. Knjiga naj bi bila za tau že od začetka. Letos smo naj vejmo, kak stogijo z iska-Zdaj, gda je lüstvo prisildjeno več mora goučati v slovenskoj božični dar letos, najsledkar k doužni z nauvim gvantom njom slüžbe. vsefale slüžbo vzeti, se v več rejči med seov. Pri tejm pa leti, vsejm, steri nota plačöjva-števanovskim ženskam, ka je Na djilejši so nam, delavcom mejstaj kaže potrejba po zna-moramo biti najvekša példa jo novine Porabje. njiva noša na nikoj prišla. Pri Zveze največ dobri tanačov nji slovenskoga gezika. Za po-delavci pa predsedstvo Sloven-Na djilejši so nam trno čedno mlašeči skupinaj mo pa meli prajli Feri (Kruc) Gyeček, Lali mauč se obračajo na nas tü. ske zveze. tanačivali, ka na Stenskom ka-brigo za tisto, zakoj se pokaža Hanžek, Feri Ropoš, Vera Gaš-Na Slovenskoj zvezi smo meli Kak smo že na djilejši z vodji landari Slovenske zveze 2009 potrejba. Od letos zdignemo par, Karči Holec, Marija Kühar že dostakrat slovenske tečaje domanji kulturni skupin tá baujo tašni kejpi zajek z na-pejnaze za nagrado Slovenske pa Gabor Dončec. (nyelvtanfolyam), vidimo pa, prajli, prosimo, naj se po-pisi, steri pokažejo živlenje pa zveze „Za Porabje”, ka se prejk Klara Fodor 
sekretarka 

Porabje, 14. februarja 2008 

7 



NAŠA ZLATA RIBICA 


PUST 2008

Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge 
ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. 

DOŠ Jožefa Košiča je v orga-molznica (fejőnő), nagrado mi je odnes
nizaciji dijaške samouprave so dobili še »fašenek«, indija-la palmo paro
ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. 

DUGI ČAS 

V žitki je nej vsigdar tak, kak bi sto škeu, naj bou. Gnouk je boukše, drugič je malo menje dobro gé. Pa je ranč tak s potokom, v sterom živé zlata ribica tö. Gnouk je žitek v njem trno dober, drgauč je malo menje dober. Gnouk je leko v njem živeti trno zanimivo (érdekes), pride pa kakšen den, ka je tou nej tak. Pa se je tak v potok nut ednoga dneva znoso nebesko kusti dugi čas. Vej pa tou tak vövidi, gda so vsi manjasti pa nikšne volé nemajo za nikoj. Pa ške zvün toga se vcejlak nika ne zgodi. Depa té dugi čas v potoki je nej trpo eden den. Nej, sploj nej! Kak kokošeče črvou se je vlejko že prejk sedem dnevov pa je nika nej tak vövidlo, ka premine té dugi čas. Té dugi čas v potoki je trno čüdno vögledo. Tou znamenüje, ka je v njega že dugo niške nej spadno. Ka je kakša krava že dugo nej nut potisnola goubec, ka bi vodo pila. Tou znamenüje tou tö, ka nikšnoga ribiča nega kcuj k potoki. Pa tou tö, niške kamne ne meče v vodou. Pa ka voda cejle dneve vcejlak gnako tečé. Pa ka so ribe vcejlak manjaste. Pa tou je tö gé dugi čas, ka je zlata ribica že dugo, dugo nej nikomi želenja vöspunila. Tak se je té dugi čas v potoki vlejko tadale. Tak kak smo prajli, kak kokošeča črejva. Pa je tou nej najlepši žitek, ka dnevi samo tak tadale dejo. Na tou so gora prišle ribe v potoki tö. Pa raki tö. Pa eške korati tö. Pa so naprajli velko konferenco. Vse, ka je živo gé v potoki, je prišlo vküper. Depa od dugoga časa so tak manjasti gratali, ka je niške nej škeu tapovedati. Samo so čakali eden na drugoga, sto de začno. Samo so čakali eden na drugoga pa vcuj zejvali. Edni so se samo naraji tü pa tam poškrabnili. Edni trno manjasto kaj dun pogeli. Depa vsi po redej so kak najbole manjasto zejvali. Pa eške tou njim je že više bilau. Tou, ka njim zejvati trbej. Pa so tak čakali pa čakali, sto kaj povej, kak naj dugi čas tazaženejo. Vsi so najbole gledali zlato ribico. Njou pa je dugi čas za najvešo manjico naredo. Kak bi pa naj ovak bilou, ka je že tak dugo nej nikšnoga želenja spunila. Vej je pa una na toum svejti, ka tou spunjavle, ka nej!? Edni so čakali, ka sto nut v vodou stoupi. Te bi ribe brž raznok zbejžale pa bi več nej biu dugi čas. Depa tou se tö nej zgodilo. Nika, čistak nika. Dugi čas se je vlejko eške tadale. Pa bi se vlejko eške tadale. Eške tadale, če bi nej zlata ribica nika vejdla povedati. 
-Uuuuuaaaaaaaaaa, - je zejvala, - pravijo, ka vse, uuuuuuuuuaaaaaaaaaaa, gnauksvejta tamine, uuuuuuuaaaaaaaaaaa! 
Kak je tou povedala, se je potok že začno trousiti. Najprva pomalek pa po tistom vse bole na velko. Vse ribe, raki pa korati so se začnili smedjati. Kak bi se pa nej. Vej je pa zlata ribica eške 
takšna cejla snena začnila nika modrüvati, kcuj pa zejvati kak kakši vodeni bik. Potok se je eške dugo trouso od smedjanja in dugi čas je odišo nikam daleč vkraj, 
kak bi ga nigdar sploj nej bilou. 
Miki Roš 


Porabje 5. februarja imela tradicionalni pustni karneval. Tudi letos se je začel program s povorko našemljenih. Prvič so stopili na oder malčki iz vrtca, sledili so osnovnošolci v posamičnih maskah, končno so prišle na vrsto skupinske produkcije. Domiselne maske, ki smo jih občudovali, so priča kreativnosti učencev ter staršev. Dvorana v kulturnem domu je bila polna. Publiki so bile najbolj všeč skupinske produkcije, ki so letos dobile izredne nagrade. Žirija se je tako odločila: v nižjih razredih je zmagala nec in mumija. V višjih razredih sta zmagala čarovnica in strašilo. Med skupinskimi produkcijapouka v 6. razredu. Veseli dan se je po kosilu nadaljeval z žrebanjem srečolova. Vsaka srečka je zadela. Po želji učencev je bil potem disco. Prireditev so finančno podprli Državna slovenska samouprava, podjetje Brian&Brian in gornjeseniška manjšinska samouprava. Iz te pomoči smo kupili nagrade našemljencem, zmagovalcem ter tombole. Hvala 
vsem, ki ste prišli na program, upamo, da vam ni bilo žal. 


V imenu organizatorjev Martina Zakoč 




UTRINKI S SLOVENSKEGA 
KULTURNEGA PRAZNIKA 


Porabje, 14. februarja 2008 



Javni sklad razpisal 
natečaje 

Javni sklad za narodne in etnične natečaje je razpisal namenske natečaje. 
1. Kulturni in verski programi v materinščini 
Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 10. marec 2008. Odločitev kuratorija: april 
2008. 

2. Otroške in mladinske kolonije, tabori za materinščino in spoznavanje lastnega naroda 
Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 10. marec 2008. Odločitev kuratorija: april 
2008. 

3. Znanstvene prireditve 

Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 18. april 2008. Odločitev kuratorija: maj 
2008. 

4. Bogatitev fondov javnih zbirk v maternem jeziku 
Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 18. april 2008. Odločitev kuratorija: september 2008. 

5. Regionalni in lokalni elektronski mediji v maternem jeziku 
Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 18. april 2008. Odločitev kuratorija: maj 
2008. 

6. Gledališka dejavnost v maternem jeziku 
Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 18. april 2008. Odločitev kuratorija: maj 
2008. 

7. Založniška dejavnost v materinščini ali dvojezične izdaje 
Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2009. 
Rok prijave: 18. april 2008. Odločitev kuratorija: september 2008. 

8. Podpora manjšinskim časopisom v letu 2008 
Za obdobje od 1. marca 2008 do 28. februarja 2009. 
Rok prijave: 28. februar 2008. Odločitev kuratorija: 20. 
marec 2008. 
Podrobnejše navodila za prijave najdete na spletni strani 
javnega sklada: www.mnekk.hu 

PETEK, 15.02.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.20 GLASNIK, 13.45 PISAVE, 
14.15 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 14.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 16.15 EVROPSKI MAGAZIN, 16.45 MOSTOVI -HIDAK, 17.15 ZDAJ!, 17.40 POROČILA, 17.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MILANKA BAVCON IN BORUT MENCINGER, 
20.00 HOROVO OKO: EDFU, POT RAZUMEVANJA, BRAZILSKA DOK. ODD., 20.50 STATISTI, ANG. NAD., 21.20 POGREB, AM. FILM, 22.55 KUKAVICA, RUSKI FILM, 0.35 DEADWOOD, AM. NAD., 1.30 INFOKANAL         
* * * 
SOBOTA, 16.02.2008, I. SPORED TVS 

6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.55 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.25 OSTANITE Z NAMI, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 
18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 GOSPODIČNA MARPLE: NEDOLŽNOST NA PREIZKUŠNJI, ANG. FILM, 21.30 DERREN BROWN - KORENČEK ALI PALICA, ANG. ZABAVNA ODD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 HUFF, AM. NAD., 0.40 MORSKI SADEŽI, FRANC. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL 
SOBOTA, 16.02.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 PRIMORSKI MOZAIK, 8.10 ŠTUDENTSKA, 8.30 TARČA, 
10.00 VROČI STOL, 11.00 TEKMA, 11.55 SP V BIATLONU, ŠTAFETA (M), 13.35 OSEBNOST PRIMORSKE 2007, 14.55 SP V BIATLONU, 15.55 ZDAJ!, 16.25 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 
18.30 NOGOMET, MANCHESTER UNITED -ARSENAL, 20.30 OD ENE DO DRUGE, ODDAJA Z ANDREJEM HOFERJEM, 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 
22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 0.50 MEDEJA, PON., 1.45 KO 
SNEG SKOPNI, FRANC. TV FILM, 3.35 INFOKANAL      * * * 
NEDELJA, 17.02.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 
15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 UMRE NAJ ZVER, FRANC. FILM, 
0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL 
NEDELJA, 17.02.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 LYNX MAGAZIN, 9.00 GLOBUS, 9.30 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 10.05 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 
11.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.55 SP V BIATLONU, 13.05 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 14.35 SP V BIATLONU, ŠTAFETE 4 X 6 KM (Ž), 16.25 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.15 ŠPORT, 20.00 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 20.55 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.30 IZ GLASBENO PLESNEGA ARHIVA: PET NOTNIH ČRK ZA POPEVKO, 0.00 GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV: MOJSTRI PREOBLAČENJA, 
0.45 INFOKANAL      * * * 
PONEDELJEK, 18.02.2008, I. SPORED TVS 

6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 ŽIVLJENJE V BREZTEŽNOSTNEM PROSTORU, FRANC. DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: KANIBALIZEM, DOK. NAN., 16.15 AFNA FRIKI: TEHNOLOGIJA PROMETA, IGR.DOK. NAN., 16.40 CIAK JUNIOR: TEKMOVANJE V ČRKOVANJU, FILM IZ IZRAELA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 JUAN DE NOVA - OTOK KORAL, FRANC. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 
18.40 
LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 

19.55 
VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 


23.30 GLASBENI VEČER, 0.55 JUAN DE NOVA - OTOK KORAL, PON., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 18.02.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 SOBOTNO POPOLDNE, 
15.10 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.40 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 
18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.40 HARMONIJE EVROPE: ČEŠKA, 
20.00 
GLAS: POSTATI INTIMEN -MOŠKI GLAS, ANG. DOK. SER., 

21.00 
STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA 


RESNIČNOST, 22.50 BEŽIMO!, AM. FILM, 0.25 INFOKANAL   * * * 
TOREK, 19.02.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 JUAN DE NOVA - OTOK KORAL, FRANC. POLJ. ODD., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREM, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: ROBINSON CRUSOE, RIS., 16.10 MEDVEDKI: SKRIVNOST SRN, ČEŠKA DOK. NAN., 16.15 ZOJA KAJETO: LOLA, SUPERBEJBA, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, DOK. SER., 
18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PRGIŠČE ŽALOSTI, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ENOSMERNA VOZOVNICA ZA ZSSR, FRANC. DOK. ODD., 0.00 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, PON., 
0.25 ONSTRAN ZAKONA, AM. FILM, 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL 
TOREK, 19.02.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, PON., 12.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 13.45 OSEBNOST PRIMORSKE 2007, 15.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.00 STUDIO CITY, 16.55 NA OBISKU, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 MISIJA MOGOČE, DOK. FELJTON, 18.30 GLASNIK, 19.00 MARJANA LIPOVŠEK, PORTRET MEZZOSOPRANISTKE, 20.00 MUZIKAJETO: JUŽNA AMERIKA, IGR.-IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 IMPRESIONISTI, ANG. NAD., 22.05 HUCKABEES, AM. FILM, 23.45 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.35 INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 20.02.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KNJIGA MENE BRIGA, 10.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.10 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, DOK. SER., 11.40 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 PODOBA PODOBE, 14.00 PRGIŠČE ŽALOSTI, DOK. MES., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 SKALE KOT ODPRTA KNJIGA: O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA,18.40ULICA SANJ,RIS.,19.00DNEVNIK,VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 MOŽ BREZ OBRAZA, AM. FILM, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 VZPOREDNA ŽIVLJENJA, DOK. DIPTIH, 0.45 SKALE KOT ODPRTA KNJIGA, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 
SREDA, 20.02.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 OD ENE DO DRUGE, 
14.15 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 16.20 HRI-BAR, 
17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠKRABEC, 19.55 ROKOMET, CIMOS KOPER - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 21.30 FRANZ XAVER KROETZ: MOŠKA ZADEVA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 22.45 BLUES POSTOJNA 
-SONNY RHODES (ZDA), 23.30 VISEČI VRT, ANG. NAN., 1.15 
INFOKANAL         * * * 
ČETRTEK, 21.02.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 SKALE KOT ODPRTA KNJIGA: O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOK. ODD., 11.25 VZPOREDNA ŽIVLJENJA, DOK. DIPTIH, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 
13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.10 MEJŠJANGINA OBLJUBA, IGRANI FILM IZ KITAJSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 
18.40 IN TO JE VSE, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 HITLER IN MUSSOLINI -SUROVO PRIJATELJSTVO, ANG. DOK. SER., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 TRI SESTRE -MADE IN GERMANY, NEMŠKI TV FILM, 
1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
ČETRTEK, 21.02.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 5-SPEV-NIH LET: KONCERT ANSAMBLA SPEV, 14.25 GLOBUS, 14.55 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 15.50 PRVI IN DRUGI, 16.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 16.40 POMAGAJMO SI, 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 
17.45 POROČILA, 17.55 HOKEJ NA LEDU, ZM OLIMPIJA - KAC, 
20.15 
SP V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 

21.15 
4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 21.55 NE GANI SE, IT. FILM, 23.55 ČE ..., ANG. FILM, 1.40 INFOKANAL 



Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 
Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo 
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: 
ČASOPIStel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
ISSN 1218-7062 Madžarskem.