— Parole so res že stare, pa še veljajo in bodo še veljale! Karikatura. ANDREJ NOVAK m. n 90 DELAVSKA r\I W) 8 sJ ‘F ■ «Ti I |\f ( | I MOTNOST E obeta, 20. no vembra 1966 SL 46, leto XXII REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV, REPUBLIŠKI ODBORI IN »DELAVSKA ENOTNOST« ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE! e« eemiieestta*BaeBeH»ee«HBeonHa*HeeeiBi*B»eeBHHBe»aii*eeeaBBaeeEEBere Dr r\ Kted našim največjim praznikom — pred dnevom 'republike. Enaindvajsetič ga. bomo praznovali v svobodi, v svobodni, federativni skupnosti jugoslovanskih narodov, ki združeni gradijo socialistično družbo. Praznovali ga bomo na različne načine: uradno, svečano, z govori in zastavami, praznovali pa ga bomo tudi vsak zase — z zasluženim nekajdnevnim počitkom v krogu družine, ali pa skupaj s prijatelji doma, na izletih. Tako ali drugače pa bomo v teh prazničnih dneh pomislili na to, kaj nam je dalo teh enaindvajset let življenja v naši skupni hiši, katere temelje smo položili sredi vojne vihre in kateri smo postavili smrečico na strehi 29. novembra leta 1945. Enaindvajset let! Za našo mlado generacijo, rojeno že v svobodi, so povojna leta vse, na kar se lahko spominja. Socialistična družba zanjo ni nekaj, za kar se je morala boriti; dobila jo je na dar od svojih tovarišev in zato se ji zdi vsakdanja — nekaj, kar je še kar v redu, vendar pa ima tudi pomanjkljivosti, ki ji niso nič kaj všeč. Za nas starejše, ki smo bili priče porajanja naše republike in ki smo pomagali vsak po svojih močeh, da se je rodila, pomeni teh enaindvajset let v Titovi Jugoslaviji mnogo več: najlepša leta našega življenja, najlepša leta vkljub temu, da jim ni manjkalo trdega dela, odrekanja Razi ms a nj e pred praznikom in skrbi. Tudi mi vidimo, da ima naša državna hiša marsikatero pomanjkljivost. Toda vidimo tudi tisto, kar smej imeli nekdaj. In ko to primerjamo s tem, kar imamo zdaj, gledamo s trdnim zaupanjem na tisto, kar bomo imeli jutri. Vedno, kadar mislim o našem dnevu republike, se spomnim na njegovo rojstvo pred enaindvajsetimi leti. Življenje je naneslo tako, da sem tiste dni prišel v Beograd in tako sem 29. novembra popoldne stal pred parlamentom, kjer so sklepali o naši bodoči državni ureditvi. Mraz je bil in med košavo je naletaval droben sneg, toda bilo nas je vedno več, ki smo čakali na rojstvo Republike In ko so ga oznanili, nam ni bilo več mraz: objemali 'smo se, vzklikali in peli in tako toplo in dobro nam je bilo! Šele pozno zvečer sva s prijateljem odšla spat v hotel Beograd pred železniško postajo. Ko sva se zjutraj zbudila, so bile najine odeje pokrite s snegom, ki ga je kosava nanesla skozi okno, razbito še iz vojnih časov ... V Beogradu, v'našem glavnem mestu, sem nato živel dolgo vrsto let in videl sem ne samo, kako iz dneva v dan Izginjajo sledovi vojne, temveč tudi to, kako raste vsak dan bolj v širino in v višino, kako vedno bolj postaja mesto, dostojno središča nove Jugoslavije. Podobno kot Beograd so rasla vsa naša mesta: postajala so iz dneva v dan lepša in vsak dan so lahko nudila več ljudem, ki so v njih živeli in delali. In tako je bilo Povsod širom po naši deželi: ni nam bilo lahko, marsikdaj nam, je bilo celo zelo težko, toda vsak dan smo bili bo-Satejši in samozavestnejši. Pred vojno sem kot otrok stanoval v delavskem naselju, ki smo ga na kratko imenovali barake. Spominjam, se še, kako sta oče in mati bila srečna, ko smo dobili enosobno stanovanje v teh barakah, ki resda ni imelo nobenih pritiklin, ki pa je imelo dve veliki prednosti: bilo je suho in poceni. Štirje smo bili, v sosednih, prav tako enosobnih stanovanjih pa so bile tudi družine z desetimi člani. Otroci iz barak smo mislili, da večerja pomeni belo kavo in kruh, saj drugačne nikoli nismo imeli. Počitnicet Imeli smo tudi počitnice, bosi v gozdu za barakami. O morju smo slišali, toda predstavljati si ga nismo znali. Te barake stojijo še danes, vendar pa niso več barake: dobile so vse, kar potrebujejo zdrava stanovanja. Precej sten so podrli in tako se družine ne stiskajo več na kupu kot sardine. Televizijskih anten na strehah nisem štel, vendar pa vem, da jih je lepa vrsta in tudi avtomobilov pred hišami ne manjka. Nekaj mojih tovarišev iz otroških let še stanuje tam, večina od njih pa stanuje drugod — y svojih hišah, ali pa v stolpnicah in blokih. Poleti hodijo skupaj z družinami na morje; tovarna, kjer delajo, jim omogoča lep in cenen dopust. Včasih pripovedujem svoji hčerki o življenju v barakah, o tem, kako smo živeli med vojno, in o trdem življenju v prvih povojnih letih. Nekajkrat se mi je zazdelo, da so ji oči postale vlažne, toda vedno se je kmalu zopet začela smejati. Mladost ima svoje pravice: pravico 7Ja smeh, pravico, da od življenja pričakuje drugačen, miši delež, kot ga je imela generacija, ki jo je rodila. In prav je tako! Vsem nam je Republika dala več, kot pa smo nekdaj Weli, predvsem pa nam je dala možnost, da kot svobodni ladje krojimo naš današnji in naš jutrišnji dan. MILAN POGAČNIK i7\ * I: KS . jj 1 n 9 STR. 2: 1 OSNOVNA s ' ■s- IZHODIŠČA ZAKONA NISO DOSLEDNO 1 IZPELJANA @ 1 9 STR. 3: 1 X PO DRUGAČNIH 1 POTEH NAPREJ STR. 4: NASELJE NAD PROGO »ZAKAJ BI CEPILI MOČI« igiiiiiiiiiii ***! • STR. 6: O LJUBLJANSKI TOVARNI »VEGA« @ STR. 8: KAKO GOSPODARIJO V KRANJSKEM MERKURJU iiliilii^iililiM}Btfmi)iiiiAiiii;iUH!i!iiaiiiii;iinjiiiiiitiiiii!iiiiiiiiiiaaiiiiiJ:ii!iiii][|iHm;i:)it, 9 STR. 9: SAMO VSI SKUPAJ NEKAJ VELJAMO! • STR. 10: g NI IŽANCEV ČEZ PRAVE IŽANCE uoiiinuiniiitfliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiujiiiaiijmiuiiminiiiiiiiiiiiHuiiiiNiiiiuuujutiuiiiiHitiiiHiHiupMi REZERVIR * Franc Dimeč predsednik 10 sindikalnega odbora Cestnega podjetja Celje: • Kako pripravah nik? je vaš sindikat sodeloval pri za prehod na skrajšani delav- Naš sindikat se je, najbolj na kratko povedano, osredotočil predvsem na dvoje. Eno je bilo sodelovanje sindikalnih delavcev pri pripravljanju raznih analiz. Drugo in morda še važnejše pa je obveščanje članstva o tem, kaj pravzaprav želimo in kako naj bi tisto dosegli. Cestna služba ima namreč številne specifičnosti, med drugim sezonski značaj dela, tako imenovano zimsko službo in še nekatere druge. Naše ljudi je predvsem zanimalo, kako naj bi prišli do prostih sobot, da zavoljo tega ne bi trpela kvaliteta dela. Ljudem smo pojasnili, da se naše rezerve skrivajo predvsem v organizaciji dela in v nadaljnji mehanizaciji, tako da ne bo potrebno dodatno fizično naprezanje. Sezonskemu značaju dela in drugim obveznostim, ki od nas terjajo daljša dežurstva, nadure in podobno, pa bomo odpomogli s tem, da bomo podaljšano prisotnost na delu kompenzirati z dodatnimi dnevi dopusta, tako da se bodo ljudje dejansko odpočili, v letnem povprečju pa tudi delali le po 7 ur dnevno. Za poskušajo smo s prvim septembrom uvedli po eno prosto soboto v mesecu, v celoti pa prehajamo na skrajšani delavnik po novem letu. Ze zdaj ugotavljamo, da se rezultati in kvaliteta dela niso poslabšali, čeprav še nismo opravili vseh analiz in izvedli vseh predvidenih ukrepov, o katerih sem prej govoril. Jore Prpič predsednik 10 sindikalnega odbora SGP »VEGRAD«, Velenje: • V čem vaši delavci najbolj občutijo vlogo in pomen sindikalne organizacije? Najbolj direkten odgovor na vaše vprašanje bi bil naslednji: mislim, da naš 800-članski kolektiv sindikat najbolje občuti v tem, kako pomagamo pri skrbi zb osebni in družbeni standard. Prav na stalno pritiskanje sindikata je podjetje v minulih treh letih zgradilo dva samska domova s skupno 500 ležišči. Sobe so komfortno, skoraj hotelsko opremljene, imajo tudi toplo vodo. Ne veste, kaj to za nas gradbince pomeni... Uredili smo fudi menzo, ki lahko daje tisoč obrokov dnevno. Delavec plača za hrano, za tri obroke dnevno po 23 tisočakov na mesec, medtem ko povprečni osebni dohodki, računajoč tudi terenski dodatek, presegajo 90.000 S dinarjev. Že leta nazaj je sindikat pri nas hkrati tudi glavni organi-' zator raznih izletov in športnih tekmovanj. Letos, ko regresov za dopuste nismo dajali, smo ta denar porabili za organizacijo eno in dvodnevnih brezplačnih izletov po naši ožji domovini. Dobrih 60 % naših delavcev je že bilo na izletih, ostali pa še pojdejo do konca leta. Skrbeli smo za to, da bi naši delavci iz posameznih enot, oziroma gradbišč vsaj enkrat kam šli, kar je še*toliko važne je, ker je med nami precej sodelavcev iz drugih republik, ki pa Slovenije ne poznajo. Vencelj Vodnik predsednik sindikalne podružnice Tovarne sanitetnega materiala, Domžale: • Ali prispevate v vaši delovni organizaciji tudi po "sindikalni liniji« k boljšemu gospodarjenju, ali živite morda v prepričanju, da so za ta vprašanja odgovorni »oni« iz uprave...? Nočem se hvaliti, toda ker ste me izzvali, naj povem, da je sodelovanje samoupravnih organov v naši delovni organizaciji in pa vseh tistih vodilnih uslužbencev, ki »sede« v pisarnah, povsem zadovoljivo. Celo več. Naša sindikalna podružnica je stalno na tekočem z vsemi problemi svoje delovne organizacije, zato prihajamo na sestanke pripravljeni, kar je pogoj za pametno besedo in koristne sklepe. Prav zaradi dobrih notranjih odnosov prihaja na sestankih do sproščene izmenjave mnenj in tudi do kritike, ki nam prej koristi kot pa škodi. Na zadnjem sindikalnem sestanku smo posvetili precej časa našim notranjim rezervam. Zelja sindikata namreč je, da bi dal sleherni član kolektiva na delovnem mestu od sebe čim več, da bi sleherni vložil v svoje delo kar največ truda. Naša »roba« je sicer zelo iskana na domačem trgu, vendar imamo kljub temu določene probleme s proizvodnjo, predvsem glede kvalitete in natančnosti. Zato iščemo danes notranje rezerve predvsem v večji prizadevnosti. Janez Hribar predsednik sindikalne podružnice Tovarne jedilnih in tehničnih olj »Sončnica«, Vir: s • Stagnacija potrošnje jedilnega olja in nesorazmerje med določeno ceno surovega ter rafiniranega jedilnega olja povzroča oljarski industriji precejšnje težave. Zanima me, kako v Sončnici rešujete svoje probleme in kakšno vlogo igra pri vsej stvari vaš sindikat...? »Oljarska industrija se je po gospodarski refprmi dejansko znašla v dokaj nezavidljivi situaciji. Cene surovin so porasle, cene jedilnega olja pa se v bistvu niso spremenile. Ne morem razumeti, zakaj ima na primer naša delovna organizacija le 25 S dinarjev za predelavo enega litra olja, trgovina pa samo od prodje iste količine približno trikrat toliko? Danes iščemo rešitev v sodelovanju z oljarno iz Zrenjanina. Prav te dni se pogovarjamo o pogojih, zbor delovne skupnosti pa bo v najkrajšem času izrekel svoj »da«, oziroma »ne«. Kakšna je vloga sindikata pri vsem tem...? Z veseljem moram poudariti, da med upravo in sindikalno podružnico ni v naši delovni organizaciji nikakršnih skrivnosti. O sleherni stvari se skupno pogovorimo in potlej tudi skupa] ukrepamo. Vem, da ni povsod tako. Vendar je ta metoda dela pri nas že tako ustaljena, da se nam to zdi tudi edino normalno. Ob tem ne smem zamolčati, da bi lahko marsikatero kočljivo vprašanje rešili bolje, če bi pokazali naši ljudje malce več interesa za določene probleme. Takole med delom slišim veliko konstruktivnih pripomb na račun našeš delovne organizacije, sestanki sindikalne podružnice pa so večkrat slabo obiskani. STALIŠČE PREDSEDSTVA RS ZS SLOVENIJE K PREDLOGU ZAKONA O FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA:_______________ OSNOVNA IZHODIŠČA ZAKONA NISO DOSLEDNO IZPELJANA ■ ■ ■ ■ S ■ 5 ■ ■ e E ■ ■ ■ ■ 1 e š S a ■ : ■ e 5 a a a j a a a a a a V korist šolstva bi tudi morali takoj prestrukturirati proračunsko potrošnjo Občasna komisija za obravnavanje sistema in financiranja izobraževanja Republiškega sveta je predložila predsedstvu RS v razpravo pripombe k predlogu zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki sta jih na seji dne 16. novembra skupno izoblikovala predsedstvo RO sindikata delavcev družbepih dejavnosti in omenjena komisija. Lahko zapišemo, da je razprava predsedstva na ponedeljkovi seji potrdila upravičenost in umestnost že izoblikovanih pripomb. Se z mnogimi dodatnimi argumenti je opozorila na to, da pozitivna temeljna načela v konkretnih rešitvah zakonskega predloga niso izpeljana dosledno, zato tudi predlog zakona ni ostal zvest lastnim sistemskim načelom. Sindikati so zainteresirani, da ta sistemski zakon v Sloveniji čim prej sprejmemo, s tem pa seveda ni rečeno, da niso zainteresirani, da bi zakon nakazoval kar najboljše rešitve. Temeljna izhodišča zakonskega predloga, ki izhajajo iz že sprejetih stališč v splošnem zakonu, pomenijo vsekakor novo kvaliteto. Samostojna in stabilna materialna osnova, ločena od proračuna, omogoča povezovanje interesov občanov, delovnih organizacij in izobraževalnih dejavnosti. Vir sredstev za vzgojo in izobraževanje, odvisen predysem od osebnega dohodka zaposlenih, pa v načelu omogoča porast sredstev za izobraževanje, skladno s povečanjem produktivnosti in rastjo narodnega dohodka. To odpira nove možnosti samoupravljanju, uveljavitvi dohodka in delitve po delu tudi v izobraževalnih dejavnostih. Toda v čem — po mnenju sindikatov — ta osnovna dobra izhodišča niso v konkretnih določilih zakonskega predloga dobro izpeljana? IZRAČUN SREDSTEV ZASNOVAN NA PRORAČUNSKI TEHNIKI Namesto ovrednotenih pedagoških normativov, je izračun sredstev še vedno zasnovan na proračunski tehniki, ki pa ne uporablja točnih podatkov. Gradi na podatku, da je udeležba vzgoje in izobraževanja 65. leta v narodnem dohodku s 4,8 odst., osnutek družbenega plana raz- voja do 70. leta pa navaja kot isti podatek 4,7 odst. Izračun predvideva za prihodnje leto porast ND za 7,1 odst., republiški predlog zakona za limitira-nje stopnje v zdravstvenem za- Nova člana predsedstva RS ZSS V naši zadnji številki se nam je- v poročilo o razširjeni seji RS ZSS vrinila neljuba pomota. Poročali smo namreč, da je za novega člana predsedstva RS ZSS bil izvoljen — razen tov. Jožeta Marolta, predsednika MSS Ljubljana— tudi tov. Pavle Pe-, čar, kar pa ne drži. Tovariš Pečar, predsednik ObSS Koper, je bil izvoljen za novega člana plenuma RS ZSS, za novega člana plenuma in hkrati tudi predsedstva RS ZSS pa je bil izvoljen tov. Stane Božič, predsednik ObSS Kranj. Bralcem se za to neljubo pomoto vljudno oproščamo! UREDNIŠTVO varovanju pa ta podatek označuje z 8,3 odst. Tudi letošnja potrošnja ne more biti edina osnova za izračun, saj so zlasti osebni dohodki prosvetnih delavcev v osemletkah ponovno padli. V korist šolstva bi zato takoj morali prestrukturirati proračunsko potrošnjo in selektivno zmanjšati investicije. Doslej tudi kljub večkratnim zahtevam še ni prišlo do racionalizacije šolske mreže v korist učinkovitejših naložb sredstev za izobraževanje. S tem, da predlog za-kona zagotavlja samo 77,8 odst. stroškov za izobraževanje v prihodnjem letu, pa ne realizira v celoti načela o stabilnih sredstvih. NEZADOSTNO OBLIKOVANA FUNKCIJA DRUŽBENO DOGOVORJENE CENE Uvajanje cene, kakor je pozitivno, se lahko sprevrže v svoje nasprotje, dokler ne vemo, kaj je to »zagotovljena cena«. Verjetno so to lahko le družbeno ovrednoteni stroški izobraževanja (na učenca ali oddelek), ki pa morajo poleg pogojev, ki jih že našteva predlog zakona, upoštevati tudi pogoje, ki jih terja izvajanje učnih programov in predmetnikov in zakon o za-(Nadaljevanje na 7. strani) V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE >u SREČANJE V BREGANI Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta Samobor, SRH, smo se dogovorili za srečanje predstavnikov delovnih kolektivov oz. sindikalnih podružnic občine Samobor in občine Brežice. To tekmovanje smo organizirali v počastitev dneva republike in 25-letnice revolucije jugoslovanskih narodov. V nedeljo, 13. novembra 1966, na dan srečanja, je Občinski sindikalni svet Brežice organiziral prevoz z avtobusom v Bregano, saj smo tekmovali v šestih disciplinah. Za to srečanje je bilo zanimanje z naše strani, še večje pa z njihove strani. Za tekmovanje so dali tiskati posebne plakate, da bi obvestili širšo javnost, ki je tudi z zanimanjem spremljala tekmovanje. Bratsko tekmovanje med delavci dveh sosednih republiK — sodelovalo pa je« čez 100 tekmovalcev — je potekalo v športnem borbenem duhu. Lahko zapišemo, da smo cilj srečanja dosegli. Bil je v tem, da se delavci zbližajo, da navežemo tesnejše stike in s tem krepimo bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi. Da bi to enotnost izrazili z vidnim znakom, smo se dogovorili, naj bi vsako leto zmagovalci občine« prejeli prehodni pokal "bratstva in enotnosti«. Letos je prehodni pokal osvojila zmagovalna vrsta občine Samobor. Prihodnje leto bo tako srečanje v počastitev dneva republike v Brežicah. Storili bomo vse, da vrnemo letošnjemu gostitelju prisrčen sprejem, ki je na vse sodelujoče napravil globok vtis. Bill smo zadovoljni, kljub temu, da je prehodni pokal ostal letos v Samoboru. To zavezuje tekmovalce Brežic, da se temeljito pripravijo za srečanje v letu 1967. Na kraju pa je treba dati vse priznanje organizatorjem tega srečanja in Občinskemu sindikalnemu svetu Samobor, ki je to pobudo sprožil. Ob tej priložnosti pa gre zahvala tudi vsem sodelujočim iz brežiške občine, predvsem pa vodjem posameznih ekip: Božu Kerinu, Ivanu Krošlju, Marjanu Recer-ju, Lopatiču, Leopoldu Rovanu in Pavlu Bajdetu. S tem tekmovanjem so tudi delavci sosednih republik pri-k svečanemu proslav-tega, za jugoslovanstte tako pomembnega spevali 1 jan ju narode dneva. I. 2. V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bil v ponedeljek ustanovni občni zbor medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev za področje občin Celje, Žalec, Velenje in Šmarje pri Jelšah. Novo ustanovljeni odbor naj bi strokovno. organizacijsko in po potrebi tudi kako drugače pomagal pri razčiščevanju problemov v sindikalnih podružnicah delovnih organizacij gradbeništva, industrije gradbenega materiala ter Cestnega podjetja Celje (ki so se priključile na lkstno željo, čeprav sicer sodijo v okvir sindikata delavcev prometa in zvez). Hkrati pa naj bi medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev v Celju nastopal kot koordinator pri delu včlanjenih sindikalnih podružnic in kot posrednik med njimi in višjimi sindikalnimi vodstvi. Sindikalni delavci, zaposleni v gradbeništvu, industriji gradbenega materiala in v Cestnem podjetju Celje namreč menijo, da so višja sindikalna vodstva, tako občinski sindikalni sveti kot republiški odbor sindikata gradbenih delavcev preveč oddaljeni in prezaposleni z drugimi problemi, da bi njihova pomoč lahko bila bolj učinkovita, kot pa je zdaj. Za predsednika novega odbora so delegati izvolili tovariša Ludvika Arnuša, ekonomista v Industrijskem gradbenem podjetju INGRAD Celje ter predsednika gospodarske komisije pri RO sindikata gradbenih delavcev. Podrobneje o tem ustanovnem občnem zboru medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev v Celju bomo poročali v naslednji številki našega lista. Na sliki: skupina udeležencev občnega zbora. -mG Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV 9 ČRNOMELJ: Na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju so obravnavali gibanje gospodarstva v občini v devetih mesecih letošnjega leta in se pogovorili o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic v črnomeljski občini. V analizi letošnjeg- gospodarstva ugotavljajo ugodno naraščanje proizvodnje in storitev. Zlasti industrija je bila v obravnavanem obdobju izredno akumulativna, ker se je zaradi specifičnih pogojev proizvodnje najlaže prilagodila novim gospodarskim razmeram. Nasprotno pa so kljub povečanemu družbenemu proizvodu ter povečani dinarski vrednosti izvoza in povečanim cenami delovne organizacije nekaterih gospodarskih panog v občini, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo, zaključile tričetrtletno bilanco na meji rentabilnosti. V črnomaljskem gospodar- stvu pa se poraja še druga težava. Zaradi občutnih zalog reprodukcijskega materiala in nedokončane proizvodnje pa tudi zalog gotovih izdelkov se namreč čedalje bolj zaostruje problem obratnih sredstev. Vendar sodijo, da so prevelike zaloge posameznih surovin in materialov zaradi nezadovoljive oskrbe na domačem trgu pogosto nujne. Še večji problem je z reprodukcijskim materialom iz uvoza. Kljub vsemu pa so na osnovi podatkov iz periodičnih obračunov delovnih organizacij zaključili, da ima gospodarstvo občine Črnomelj letos realne možnosti doseči predvideno finančno realizacijo, da pa fizični' obseg proizvodnje ponekod ne bo dosežen. Nedoseganje planiranega obsega proizvodnje v industriji ima svoje vzroke v delni spremembi asortimenta in povečanju stopnje obdelave, kar je npr. v kovinski industriji vplivalo na zmanjšanje tonaže. Pri posameznih podjetjih pa je vzrok za to tudi v nerealnem planiranju in precenjevanju lastnih zmogljivosti. R. Š. • MURSKA SOBOTA: Pred dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje predsednikov in tajnikov ObSS Pomurje ter predsednikov odborov strokovnih sindikatov in komisij. Osrednja tema razprave je bila reorganizacija strokovnih odborov sindikata v Pomurju. Udeleženci posvetovanja so menili, da terja nadaljnje utrjevanje in uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih vsebinsko bogatejše in bolj odgovorno delo. Da bi k temu prispevali svoj delež tudi sindikati, je potrebno delovanje sindikatov prilagoditi tem na- -logam, videti, v čem so slabosti, kajti delo sindikatov ni dovolj učinkovito. Poudarili so, da reorganizacija ne bo sama po sebi prinesla izboljšave, če ne bomo dela sindikatov temu primerno zastavili- Udeleženci posvetovanja so se zavzeli za to, da bi za območje Pomurja (občina Murska Sobota, Ljutomer, Radgona in Lendava) ustanovili medobčinske strokovne odbore sindikatov. Vendar bodo o tem predlogu seznanili celotno članstvo, ki naj da pri tem odločilno besedo. Doslej so delovali 3 strokovni odbori sindikatov le na področju Ob SS Murska Sobota, pri ostalih občinskih svetih pa so delovale komisije. Po novem bi pa bilo 6 medobčinskih strokovnih odborov. Za ustanovitev medobčinskih strokovnih odborov so imenovali iniciativne odbore, ki naj pripravijo vse potrebno za sklicanje ustanovnih občnih zborov. Delo bo potekalo vzporedno s pripravami na občne zbore sindikalnih podružnic. Horvat Anton . PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE § m m o PO DRUGAČNIE POTEH NAPREJ Na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije so razpravljali predvsem o nalogah sindikatov pri nadaljnjem razvoju samo-upravljanja in delitve dohodka po delu v gradbeništvu. Sklepna misel vseh razprav izzveneva v vprašanju, kaj pravzaprav storiti, da ne bi venomer samo govorili, ugotavljali vedno ista dejstva ter ponavljali že neštetokrat prej potrjena stališča in sklepe. Podatki o gospodarskih gibanjih v Sloveniji in v državi kažejo, da se po reformi edinole v naši republiki držimo napovedi o splošnem zmanjšanju investicijske potrošnje. Zato se je bistveno zmanjšal obseg del, -s tem Pa tudi število zaposlenih. Posledica tega pa je, v primerjavi s podatki za jugoslovansko gradbeništvo kot celoto, da v času Po reformi slovensko gradbeništvo dosega za 17 %> nižji celotni dohodek, za 16 % manjši neto produkt in da je naposled tudi dohodek za razdelitev za 19 »/o manjši. Ti podatki opozarjajo, da so gradbinci v naši republiki reformo resno občutili. Vendar pa to še ne pomeni, da so delovne organizacije gradbeništva v Stotniji v celoti doumele, kaj Pravzaprav pomeni gospodarska neforma in na kaj vse bi morate biti pripravljene. Obstajajo namreč še drugi Podatki, ki pričajo o tem, da so slovenska gradbena podjetja izrazito neprilagodljiva, toga in tudi. nerodna pri svojem poslo-vanju, čeprav imajo velike komparativne prednosti v primerja-1 H s podjetji iz drugih republik. ■Produktivnost, merjena po vrednosti proizvodnje na efektivno Pro, namreč kar za 33 °/o preseda jugoslovanska povprečja. Navzlic vsem težavam, predvsem Opiranju v lokalne meje, tq Vseeno"pomeni veliko ali'pa vsaj Zadostno prednost Za resnejši Prodor izven republiških meja, ^'rorna na tuje. Vendar pa so a Primer lani vsa slovenska Ali veste. ■ • • da so raziskave pokazale, da imamo v naših Pasmah govedi odličen genetski potencial — po glavi 5000 kg mleka letno oziroma prirast 1200—1500 gramov dnevno, kar lahko z velikim pridom uporabi naša selekcijska strokovna služba... ... da je zdravstvena služba v 1963. letu ugotovila 3.400 rakastih obolenj v Sloveniji, kar pomeni, da je ta nevarna bolezen napadla vsaj 210 prebivalcev na vsakih 100.000. X7 tujini je stanje še slabše; na 100.000 ljudi je 300 raka-5tih bolnikov ... slovenska podjetja realizirala le 4,8 % vsega dohodka pri delih izven republiških meja. V osmih mesecih letošnjega leta vrednost teh del sicer presega 13%, ven- Slovenije in Biro gradbeništva Slovenije karkoli res učinkovitega storili za boljšo organiziranost gradbeništva v naši republiki, predvsem pa za hitrejši razvoj integracije, kar bi samo olajšalo »prodor-« izven republiških meja. V tem je kritika delovnih organizacij gradbeništva na račun »zunanjih vzrokov« nedvomno utemeljena. Vendar pa izgovarl janje na tovrstne težave ne bi smelo vplivati na hitrejše razreševanje problemov znotraj posameznih podjetij. Prav to pa se, O Skladi socialnega zavarovanja so zaradi velike potrošnje v precejšnjih škripcih. Prav gotovo čakajo novo republiško skupščino, ki je naš najvišji samoupravni organ zavarovancev, odgovorne in težke naloge, kako uskladiti izdatke z dohodki. Sredstva, ki jih dajemo zavarovanci od svojega dohodka za socialno zavarovanje, prav gotovo niso majhna. V zadnjih desetih letih se . je udeležba potrošnje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja v narodnem dohodku stalno povečevala. Zlasti potrošnja zdravstvenega zavarovanja je rasla veliko hitreje kot narodni dohodek. Kljub temu pa je ostala na področju socialnega zavarovanja vrsta stvari nerešenih ali zelo slabo rešenih. Naj omenim le problem ljubljanskih bol-, nišnic in neodgovarjajoče pokojnine za nekatere vrste (zlasti starejših) upokojencev. V bodoče ni mogoče več računati na povečanje potrošnje socialnega zavarovanja ne glede na ustvarjena sredstva in bo zato treba postopno toda dosledno odstranjevati vse ovire, ki preprečujejo bolj gospodarno ravnanje s sredstvi socialnega zavarovanja. Tu imam v mislih tako spremembe s tega področja, kot tudi prizadevanja za boljšo in racionalnejšo organizacijo dela zdravstva in zavodov socialnega zavarovanja. Skupščine vseh skupnosti socialnega zavarovanja so predstavniki zavarovancev Franc Urevc, diplomirani pravnik, zaposlen pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije kot predsednik Komisije za gospodarstvo, je bil pred kratkim izvoljen za novega predsednika Skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja Slovenije in morajo to pri, svojem delu imeti ves čas pred očmi. Zavarovanci pa terjajo, da z njihovim denarjem, ki ga dajejo za socialno zavarovanje, gospodarimo čim bolj skrbno, tako da bo potrošnja socialnega zavadovanja ostala v mejah naših možnosti, da pa pravice zavarovancev vseeno ne bodo bistveno okrnjene. dar ima zaslugo za to povečanje v glavnem le podjetje Sloveni j a-ceste. Tudi v inozemstvu so slovenska podjetja letos prevzela samo za 3,7 milijarde S-din naročil, medtem ko so si podjetja iz sosednje hrvatske zagotovila za približno 116 milijard S-di-narjev takih del. Z drugimi besedami: čas bi sicer že bil, da bi Gospodarska zbornica SRS, Gradbeni center žal, še vedno dogaja in na tem temeljijo poglavitni zadržki sedanjega zaostajanja slovenskega gradbeništva za jugoslovanskim, oziroma gradbeništva kot celote v okvirih vsega gospodarstva. ZA BOLJŠE USPEHE IN BOLJŠI STANDARD DELAVCEV Brez dvoma pa drži, da osnovna naloga sindikatov tudi v delovnih organizacijah grad- beništva temelji na prizadevanjih, ki naj bi pripomogla do povečanih poslovnih uspehov podjetij, s tem pa tudi do hitrejšega razvoja neposrednega samoupravljanja in splošnega izboljšanja življenjskega standarda zaposlenih. Upoštevaje tako isjhodišče je plenum RO sindikata gradbincev med drugim poudaril, da mora sindikat gradbenih delavcev kot celota, oziroma vsaka podružnica še posebej in v bodoče bolj kot doslej skrbeti za uveljavljanje samoupravnih odnosov, vendar ne samo na področju delitve, pač pa tudi na področju planiranja, politike cen in povsod tam, od česar je v končni posledici odvisno oblikovanje dohodka v delovnih organizacijah. Ob vedno bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja namreč ni več mogoče trpeti samovolje, odločanja v ozkem krogu, oddvojenosti samoupravnih organov od kolektivov in podobnih pojavov, ki se najbolj odražajo pri politiki cen, o čemer pa večina podjetij še vedno ukrepa »na pamet«, ker nimajo dovolj učinkovitih strokovnih služb. Plenum tudi meni, da bi odgovorni posamezniki morali sproti dajati tako samoupravnim organom kot kolektivom v celoti pojasnila o vsebini in posledicah sklenjenih pogodb. Pri tem ne gre zgolj za obveščenost, marveč predvsem, za pritegnitev kar največjega števila zaposlenih v neposrednejše upravljanje in odločanje o konkretnih in o perspektivnih poslih. Eno od nadaljnih stališč ple-numa je bilo, da ie treba hitreje uveljavljati že znana stališča RS ZSJ in plenuma RO sindikata gradbincev glede delitve osebnih dohodkov in dohodka po delu v delovnih enotah. Zavoljo nujnosti naglejšega razvoja samoupravnih odnosov naj bi republiški odbor . organiziral posebno posvetovanje o pomenu znanstvenega in raziskovalnega dela s posebnim ozirom na razvoj samoupravljanja, po svojih močeh pa tudi 'pospešil razvoj integracijskih procesov v gradbeništvu. Tako naj bi, med drugim, v nastajajočih poslovnih združenjih organizirali koordinacijske odbore sindikata gradbenih delavcev. Ta stališča v bistvu niso nova. Dobivajo pa novo vsebino in večjo težo, če jih upoštevamo v luči še naslednjega sklepa: začeti je treba z javno razpravo o vlogi in soodgovornosti gospodarske zbornice SRS, Biroja gradbeništva Slovenije in Gradbenega centra Slovenije pri razvijanju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah in organiziranosti gradbeništva kot celote. Tak sklep je pravzaprav nujen, čeprav malo pozen, kajti sindikat se kot politična organizacija ne more in ne sme spuščati v operativne posle, za katere so zadolženi (in plačani!) drugi. -mG §§g % ' *■ Izobraževanje rudarjev liti H! Na posvetovanju predstavnikov rudnikov črne in barvne metalurgije, ki je bilo te dni v Centralnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva, so ugotovili, da bi se zelo slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih v teh rudnikih lahko znatno izboljšala, če bi prišlo med njimi do tesnejšega sodelovanja. Mimo tega, da je pretežna večina rudarjev nekvalificiranih, ali samo polkvalificiranih, je med njimi, tudi mnogo nepismenih — povprečno prek 30%, v nekaterih rudnikih pa se celo več kot polovica rudarjev ne zna niti podpisati. Vsi rudniki želijo dati rudarjem možnost šolanja, toda vsi nimajo enakih možnosti za to. Medtem ko imajo na primer v rudniku Vareš na Voljo za šolanje rudarjev samo okoli 100 milijonov starih dinarjev na leto, daje borski bazen za ta namen letno okoli milijardo dinarjev. V Boru imajo sedemletni »perspektivni načrt kadrov« in so zato ustanovili Uidi velik, sodoben center za izobraževanje, v katerem bi se lahko šolali tudi rudarji iz drugih rudnikov. To pa je otežkočeno tudi zaradi tega, ker ima vsak rudnik posebne zahteve glede profila kvalificiranih delavcev. Medtem ko tehnologija zahteva vsega nekaj čez 200 različnih profilov, jih imajo v. devetih rudnikih, ki jili je zajela posebna analiza., kar 513 profilov kvalificiranih delavcev. Sedaj rudarji čakajo, da bo »nekdo« napravil skupno nomenklaturo poklicev v rudnikih, ki bi omogočila tesnejše sodelovanje pri njihovem izobraževanju ... Struktura delegatov , Zbor samoupravljavcev iz zagrebških gospodarskih organizacij je po splošnem mnenju izredno uspel, njegovi organizatorji pa se sedaj, sprašujejo, kako naj ocenijo strukturo delegatov, ki so jih zagrebške gospodarske organizacije izbrale, da jih predstavljajo na tem zboru. Od skupnega števila delegatov — 615 — je bilo 49 % delavcev in 51 % uslužbencev, pri obeh kategorijah pa so bili v veliki večini visokokvalificirani delavci, oziroma kadri z visoko izobrazbo. Po delovnih mestih je večina delegatov spadala med obratovodje, oziroma šefe raznih služb, 15 % delegatov pa so bili direktorji, pomočniki direktorjev, direktorji sektorjev itd. Ker je bilo med delegati kar 70 % članov samoupravnih organov njihovih delovnih organizacij, se sedaj v zagrebških sindikatih sprašujejo, če omenjena struktura delegatov morda ne pomeni, da so se tehnokratski elementi vsiliti organom upravljanja? Na to vprašanje še niso našli odgovora. Ozadje nesporazuma Nedavno je prek deset vodilnih uslužbencev Kolubarskih rudnikov, skupaj z direktorjem, dobilo ostre partijske kazni zaradi »medsebojnih prepirov in nespoštovanja odločb delavskega sveta«. ...... Prepiri so se začeti po letu 1962 zaradi tehničnih koncepcij v zvezi z rekonstrukcijo obrata sušilnice. Ta rekonstrukcija — o kateri so imeti ljudje iz direkcije in inženirji iz obrata sušilnice zelo različna mnenja — je potekala po planu vse do lani. ko je delavski svet odločil, naj se tempo rekonstrukcije zmanjša, ker so se zmanjšala tudi investicijska sredstva. Vodilne ljudi iz rudnika obtožujejo, da se te odločbe niso držati, oni pa trdijo, da se je niso mogli držati, saj so opremo naročili — in je potem tudi prihajala v rhdnik — na podlagi pogodbe iz leta 1962. Delavci menijo, da vseh teh nesporazumov ne bi bilo, če organizacija Kolubarskih rudnikov ne bi bila tako centralizirana. V obratu dnevnega kopa, kjer so investicijska sredstva prenesli na ta obrat, ni. nobenih prepirov in investicije potekajo v najlepšem redu. Preveč strokovnjakov? V zavodu za zaposlovanje v Tuzli imajo vpisanih okoli tristo mladih ljudi s srednješolsko izobrazbo, večinoma gradbene, rudarske, strojne in prometne stroke.. Tem mladim ljudem zelo težko najdejo zaposlitev, ker podjetja za delovna mesta, na katera bi lahko reflektirali. navadno zahtevajo petletno prakso — brez zaposlitve pa severi nihče ne more imeti takšne prakse. V Tuzli in njeni okolici manjka strokovnjakov in zato je omenjena praksa podjetij toliko bolj čudna. Prek 60 %< delavcev v tem industrijskem bazenu je brez kakršnekoli strokovne izobrazbe, 30 % med njimi, pa je nepismenih To pa pomeni, da bi še kako potrebovali mlade strokovne kadre.., 1><^xXX\XXXXXXXXX\XXXXXXXN\VXXXXXXX\x Pravna posvetovalnica P E vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXX Uj)0.’ VPRAŠANJE: Letos prvega januarja sem bila starostno deja °Jena in sem s tem dnem sklenila sporazum o prenehanju dnemz delovno organizacijo s tem, da sem bila z naslednjim °'stoh *>on°vno sprejeta na delo za nedoločen čas. V mesecu dfj 6tu Pa sem prejela sklep naše delovne skupnosti, da mi UCok .a s Potekom enega meseca delo/ ker sem starostna ipes °',enka. Zanima me, ali je pravilen odpovedni rok enega ep0 Ca’ čeprav imam preko 35 let delovne dobe in zasedam najpome,nbnejših delovnih mest. T. L„ Kranj tevno,0 določilu 1. odst. 106. člena temeljnega zakona o de-čila lh, razmerjih ima delavec, ki mu je delovna skupnost vroči^ sv*eP 0 prenehanju del^ pravico ostati še na delu toliko olov k°hk°r je skladno z merili iz II. odstavka 96. čl. TZDR d°tečU/°' V statutu- Delovna organizacija mora zato ta čas £|oaen0 biesta 1 tako, da ustreza delovnim pogojem, pomenu delovnega t)0s a’ delovni dobi in drugim činiteljem, ki so pomembni za rt)eriVt?ezno delovno mesto. Ta čas znaša skladno z naštetimi 1 °d 30 dni do 6 mesecev. Delovna organizacija v vašem en0 ko imate več kot 35 let delovne dobe in ko zasedate kakn, pomembne.išib delovnih mest pri njej, teh pogojev vse-■ °g: ni upoštevala. ker jJ?* delavki, ki je izpolnila pogoje za starostno upokojitev, lahko 9 n?.d 35 let delovne dobe, vam delovna organizacija sicer »heru Vr°či sklep o prenehanju dela, vendar tudi v takem prinaša ^morete imeti manjših pravic kot drugi delavci glede to ižrp01lk:or imate še pravico ostati na delu, ker bi sicer zakon ^°iikorCn° dol°čal. Delovna organizacija mora določiti ta čas, sklep dlma delavec pravico ostati na delu, ko mu je sporočila S° tehi-J1 imu. ,preneba delo, s svojimi splošnimi akti, ti roki pa ^stonev krajši le v Primeru, da se v delovni organizaciji uvede za njeno odpravo ali prenehanje. Iz vašega vprašanja izgleda, da je delovna organizacija za vaše prenehanje dela posebej določila. »odpovedni rok«, kar bi bilo nezakonito, ker se ta čas, kolikor ima delavec pravico še ostati na delu, ne more določati individualno od primera do primera, temveč morajo biti ti roki določeni s splošnimi akti in bi v vašem primeru, če ima vaša delovna organizacija že sprejete splošne akte, ali v začasne sklepe, ki nadomestujejo te splošne akte, veljali roki, določeni za prenehanje dela delavcev z najdaljšo delovno dobo in zaposlenih na delovnih mestih, ki so po pomenu enaka, kot delovno mesto, ki ga za zasedate. A. POLJANŠEK ® 113. VPRAŠANJE: Na razpis za delovno mesto računovodje sva se javila dva kandidata. Drugi kandidat, ki ni izpolnjeval zahtevanih pogojev po razpisu glede strokovne izobrazbe, je bil kljub temu sprejet na delovno mesto računovodje, dočim sem sam prejel dopis razpisne komisije, da sicer izpolnjujem razpisne pogoje, toda da je bil izbran na razpisano delovno mesto drug kandidat. Zanima me, ali lahko izpodbijam izbiro kandidata s tožbo pred sodisccm m zahtevam, da se me sprejme na delo za računovodjo. ’ j. 2. Ljubljana Po 5. odst. 22. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima vsak, ki se je potegoval za razpisano delovno mesto in misli, da sprejeti kandidat ne izpolnjuje z razpisom predpisanih pogojev, pravico V 8 dneh od prejema sklepa o izbiri kandidata vložiti ugovor. Če organ, ki je pristojen za reševanje tega ugovora, ne ugodi ugovoru ali v 30 dneh od vložitve ugovora ne izda odločbe o ugovoru, ima tak kandidat pravico v 30 dneh vložiti na sodišče splošne pristojnosti tbžbo (8. odst. 22. čl. TZDR), s katero lahko izpodbija, da razpis ni bil izveden po določenem postopku in da je kršitev postopka bistveno vplivala na sklep o izbiri kandidata, ali pa izpodbija, da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Sodišče lahko iz-leče na podlagi take tožbe razpis in sklep o izbiri kandidata za neveljavna ali pa izreče neveljavno le izbiro kandidata. Zakon pa ne predvideva možnosti, da bi lahko s tožbo kandidat zahteval, da se sprejme na delo. tudi če je sicer edini, ki je izpolnjeval pogoje, postavljene v razpisu. Delovna organizacija z razpisom le zbira ponudbe za posamezno delovno mesto m se je dolžna držati z zakonom m svojim splošnim aktom predpisanega postopka, njena pravica pa je, da izbiro izvrši ali ne izvrši, torej sprejme ali ne eno izmed stavljenih ponudb. Delovna organizacija lahko tudi nikogar od kandidatov ne sprejme, čeprav nekateri od kandidatov izpolnjujejo vse razpisne pogoje, in razpis ponovi. S tožbo pred sodiščem zato lahko izpodbijate le izbiro kan-didata, ker ta ne izpolnjuje pogojev, postavljenih v razpisu glede strokovne izobrazbe. A. POLJANŠEK Iz nase družbe DEL JESENIC, KI SO JIH ŽELEZ AR JI ZGRADILI SAMI NASELJE NAD PROGO Jesenice so mesto z delavskimi naselji. Naselja so nastala ob plavžih in valjarnah. Hiše zaradi dima in saj kot starke hitro po sive, dobijo drugačno barvo in se postarajo. Kdo bi naštel vsa naselja, ki so jih na Jesenicah zgradili v senci železarne. Veliko je naselij, ki jih nekoč ni bilo. Veliko je hiš s kopalnicami v delavskih naseljih. Se vedno pa je premalo hiš za vse, ki delajo v železarni in še vedno se nekateri morajo pred delom umivati v lavorju. b predvideni in deloma g že izkoriščeni 22-mili-jardni investiciji v nove • proizvodne obrate je sklep = štorskih železarjev, da do o 1971. leta zgradijo še 135 sta- u novanj za delavce, izraz go- o spodarške samozavesti, hkrati — pa tudi velike nuje, da rešijo vsaj najbolj kočljiva stanc- % vanjska vprašanja in zmanj- £ šajo prevozne stroške, ki so v a Železarni Store zelo veliki. 0 Z izrednimi in rednimi ftv* • tobusi, z vlaki in zasebnimi 3 vozili na nožni ali bencinski ■§ pogon se redno vozi na delo u 61 % članov tega delovnega g kolektiva. Čeprav železarna regresira največ 5000 starih • dinarjev prevoznih stroškov, s je lani izdala v ta namen 44 o milijonov 400.000 starih dinar-jev, sami delavci pa še 19 mi- o lijonov 100.000 starih dinarjev. . Skupno jih je torej stal prevoz na delo 63 milijonov in 5 pol. Ob tako zaobljeni vsoti se £ splača vprašati, ali je prevez- o ni izdatek nujen in gospoda- °-ren. • Številni delavci zaradi ve- s like oddaljenosti od železarne o zelo zgodaj vstajajo in se u pozno vračajo domov. Utrud- o Ijivi poti se pridružuje še pre- — hranski nered, ker pozno po- ® poldne kosijo in obenem ve- 5 čer j a jo. Telesna oslabelost £ vpliva na produktivnost, o zmanjšuje odpornost proti o MODRA | ODLO- ! CITEV : 3 boleznim, tako da prevozi sta- ° ne j o pravzaprav veliko več kot g 63 milijonov in pol. Razen tega je zelo otežkoče- 0 no vsakršno udejstvovanje vo- 5 začev v železarni izven delov- ■§ nega časa. Če delavski svet za- u seda popoldne, plačajo članom g. — vozačem iz skupnih sred-štev kosilo, da jih zadržijo. ® Mnogi delavci sb doma s krhe- J ti j, kjer je od zgodnje pomia- g di do pozne jeseni vedno do- a volj dela... o V boju za večjo produktiv- (g nost in boljšo kakovost izdel-kov, k čemur silijo tudi i?ele- » žarno Štore sedanje vse prej ° kot rožnate tržne razmere, bd g odigral subjektivni faktor — 0 človek — glavno vlogo. Po- • leg strokovnosti je važna tudi a njegova telesna kondicija, nje- ■§ gova delovna zavest, ki je ne- ** dvomno večja pri proletarcih § kakor pri polproletarcih. _ Da železarna naveže delav- * ce čimbolj nase, jim mora J prvenstveno preskrbeti pri- 2 merna stanovanja. Do tega c spoznanja so štorski železarji o že davno prišli, pri denarju pa • se je razprava vedno zatakni-la, ker so pač kljub preštevil- » nim vozačem in polproletar- u cem »dobro živeli in vse pro- g dali, kar so izdelali.« Zavlačevanje stanovanjske 0 gradnje deloma" opravičujejo s s tem, da jim urbanisti niso do- | volili graditi v Štorah, v cel j-' ske stolpnice pa delavci ne bi § šli, ker so stanovanja predra-ga. Vprašanje lokacije je * končno ugodno rešeno. Na Lipi blizu Štor jim je dovo- 2 Ijeno zgraditi tri stolpnice in 0 zraven še individualne manjše o hiše. 0 Temelje za prvo stolpnico bodo Začeli kopati že letos, da » bi bila prihodnje leto vselji- h va. Stanovanja bodo različno g velika in prilagojena željam, potrebam ter plačilnim spo- • sobnostim najpotrebnejših pro- a silcev. Na delavce se bo žele- o žarna ozirala tudi pri gradnji u in notranjem urejanju drugih § dveh stolpnic, da se delavci _ zaradi previsoke stanarine ne ® bi odpovedovali stanovanjem, £ zgrajenim zanje, kakor v ne- 2 katerih drugih tovarnah. a Ma- o DELAVSKA ENOTNOST Jlasilo KepuunSkegc sveta Zi--J ta. Slovenijo izdaja ČZP Delavska enotnost v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/V1. telefon uredništva 31 86 72. 31 24 02 in n 00 33. uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani §t. NB 50M-365 - Posamezna številka stane 50 N-par — 50 starih din — Naročnina je če* kriket n a 8.50 N-din - 650 starih din - polletna 13 N-din — 1300 starih din In letna 26 N-din - 2600 starih din - Rokopisov ne vračamo - Poštnina plačana v gotovini - Tisk In klišeji C7.P »Ljudska pravira« T .lnbHano Naselje nad železniško progo med Javornikom in Jesenicami je jeseniška posebnost, tako značilna, kot je za Kroparje kovaštvo ali za Bohinjce sir. Na prisojni strani, na hribu, kjer je mogoče prešteti vse obrate železarne, so si jeseniški 'železarji zgradili svoje stanovanjsko naselje. Na terasah strmega pobočja stoji 26 hiš, dvojčkov, dvokapnic. PRVI SE JE VSELIL TESAR Pred petimi leti so bili na pobočju, kjer stoji zdaj novo naselje, še pašniki. Potem so lepega dne zakoličili hiše. V dolini je že primanjkovalo pro- stora za gradnje in vsi, ki so hoteli imeti streho nad glavo, so bežali v hrib. Med vsemi hišami, ki so jih v zadnjem času na Jesenicah zgradili, je naselje zadružnih graditeljev jeseniške železarne najvišje. Vsi stanovalci naselja v ulici Toneta Tomšiča so svoje hiše gradili v zadrugi. Prva zadruga, ki je štela 24 članov, je zgradila 12 dvojčkov, ki so že vsi vseljeni. Druga -zadruga, ki ima 28 članov, pa je z deli začela šele letos in je V pičlem letu spravila vseh 14 dvojčkov pod streho. Prihodnje leto se bodo vselili. Tako bo drugo leto na tem pobočju nad železniško progo že 52 družin. Naselje ima zdaj že svojo podobo, ljudje imajo lepa stanovanja, tisti pa, ki so z gradnjo začeli šele letos, pa veliko dela v prostem času. Vsi so s svojimi rokami opravili levji delež. Vse, kar imajo, je plod njihovega truda. V Kemični tovarni v Hrastniku so letos razmišljali o razmerah in stanju v kemični industriji. Njihova panoga je in bo terjala stalen napredek in razvoj.. Potemtakem ne preseneča, če so se v podjetju dokopali do spoznanja, da v nobenem primeru ne smejo računati na dolgoročnejše perspektive, če bi ostali na sedanji stopnji razvoja. Na kratko povedano: kolektiv je spoznal, da je njihov vsakdanji kruh odvisen od tega, kako hitro se bodo vključili v nadaljnji razvoj in tehnološke izpopolnitve, ki jim bodo omogočale večjo in cenejšo proizvodnjo. Sicer pa dajmo spet besedo inž. Krašovcu: — Z lastnimi sredstvi v nobenem primeru ne bi mogli kaj prida storiti. Zato smo se začeli dogovarjati z našimi odjemalci. Le-ti so bili pripravljeni sode- Na prvi terasi vrstnih hiš, ki so že vseljene, stanuje starosta prve zadruge -FRANC LADO. Hodil je na čelu kolone graditeljev, reševal probleme z nakupom gradbenega materiala in skrbel za denar. Frač Lado, ki je nekoč hodil po blatu na gradbišču v težkih čevljih, je našel stik s svetom. Rad pripoveduje, kako je bil kraj, kjer so zakoličili prve hiše, odrezan od sveta: »Ce smo hoteli na tem zemljišču kaj zidati, smo morali pripraviti najosnovnejše pogoje. Imeli smo samo prostor in zrak. Zato smo sami najprej zgradili cesto, po kateri smo'Vozili grad- beni material. Potem je bila na vrsti voda. Tudi vodovod smo sami napeljali, luč pa nam je dala železarna, ki je za nas gradila transformator. Tako smo imeli tri važne stvari, brez katerih ni mogoče graditi: luč, vodo in cesto.« V glavnem so se za zadružno ' grofijonad železniško progo odločili samo delavci, izobražencev med njimi ni bilo. Priskočili ‘so drug drugemu na pomoč, ne-" kateri 'ž nasveti, drugi z’ delom, tretji pa z znanjem. Ko so pri Škotovih, ki je delovni invalid in lastnik hiše na spodnji terasi, betonirali betonsko ploščo, je bilo na gradbišču čez dvajset ljudi iz martinarne. Tesar Skol se je 1949. leta pri delu v mar-tinarni ponesrečil. Z žerjava se se odpel maček, ki ga je udaril S takšno silo, da si je poškodoval ‘ ledvico, zlomil lobanjo in dobil hud pretres možganov, Kaj takšnega se v železjarni zgodi vsakih sto let, Skola so kot tež- lovati pri naši rekonstrukciji. Zato smo z nekaterimi pomembnejšimi strokovnimi partnerji sklenili sporazum o sodelovanju. »Zlatorog« Maribor, ->3a-ponia« Osijek, »Albus« Novi Sad in »Labud« Zagreb so privolili v kreditiranje naše rekonstrukcije. Skupno bodo prispevali približno 1 milijardo 200. milijonov S-din, ostali denar pa bomo zbrali iz lastnih sredstev. V pripravah na referendum so imeli hrastniški steklarji več pot petnajst posvetovanj, sestankov, razgovorov; pripravili pa so celo dokumentacijo, priložnostno razstavo razvoja podjetja. Po 'razvojnem programu in načrtih bodo po rekonstrukciji povečali proizvodnjo tripoli-fosfatoV in fosforne kisline. Računajo, da se bo njihov produkt povečal od sedanjih 3 in pol na približno 6 in pol milijarde S-din. Predvidevajo, da bodo morali eno tretjino opreme kega delovnega invalida premestili na lažje delo. Ko so v železarni začeli z zadružno gradnjo, mu je mojster svetoval: »Zdaj je priložnost, da prideš do -stanovanja. Ne . skrbi, pomagali1 ti bomo, saj Vemo, da sam ne moreš' delati.« . Pri Skolovih se zaradi te odločitve nikoli niso kesali. Prej so stanovali čisto blizu železarne v naselju Stare Save. Tam se je kadilo in smrdelo, ker so nedaleč stran pražili rudo. Večino stanovanj v tem naselju so zdaj že porušili, ljudje pa so se odselili, saj so jim bili tovarniški dimniki preblizu nosa. Znanci iz železarne so jim pomagali, veliko pa so napravili sami s trdno voljo. Skolovi so bili prvi, ki so se vselili v novo delavsko naselje nad progo. PET LET STARO NASELJE Nima luči Žulji, ki so jih graditelji nad progo pri gradnji dobili, so se obrestovali. Vsi imajo sicer še dolgove, toda te dolgove odplačujejo po nizki obrestni meri. Železarni bodo posojilo vrnili v petdesetih letih, občini pa v petindvajsetih. Stvari pa bi se spremenile, če bi kdo pred pretekom petnajst let zapustil jeseniško železarno, ki jim je dala največ denarja. Dolgovi ne kvarijo razpoloženja v novem naselju. Tudi skrbi si zaradi njih ne delajo, saj smo se že vsi navadili, da je zadolženost najpametnejši način življenja. VERA PELC, ki je zaposlena vsak drugi dan po ves dan, je bila ena od redkih žensk, ki v naselju ob mojem obisku ni bila v službi. V naselju vsi delajo. Vseh 24 odraslih moških dela v železarni", pa tudi 17 žensk je zaposlenih, otroci pa so tako v šoli. Seveda vsi problemi še niso rešeni, ko ima človek" stanovanje. Vera Pelc to dobro ve. ljudem ni dovolj stanovanje. Njeno zadovoljstvo je zato nepopolno Rada sicer pospravlja.v hiši, kri pa ji zavre, ko se spomni, kaj vse ji še manjka. Potoži se, ker je prepričana, da ima tisk pri nas močan vpli v: »Predaleč smo od trgovin. Ce hočem kaj kupiti, ■ moram na kolo in v mesto. Vse potrebščine za življenje prinesemo v naselje v cekarjih. Občina nam ni postavila še nobene luči. v naselju, da je ponoči tema, kot v kozjem rogu.« Ljudje v naselju, ki so si ga sami zgradili, so pogosto nerazpoloženi in nezadovoljni. Zdaj, uvoziti, ostalo pa bodo izdelale domače tovarne. Priprave na referendum so razgibale ves kolektiv. Sindikalna organizacija, ki je bila, razen nekaterih komisij in samoupravnega organa, nosilec priprav, je skušala posredovati članom odgovor na vsako zastavljeno vprašanje. Teh pa ni bilo tako malo. Zanimivo je povedati, da so si priložnostno razstavo, kjer so pokazali zgodovinski razvoj podjetja in maketo tovarne po rekonstrukciji, ogledali nekateri dvakrat in celo trikrat. Na razstavi so bili prisotni strokovnjaki, ki so kar v razstavnih prostorih odgovar jali na vprašanja delavcev. Ni pomemben samo izid referenduma, ki je pokazal zrelost kolektiva. Morda je bolj pomembno to, kar je direktor tovarne posebgj poudaril, ko je zaključil svoja izvajanja: — Dejansko smo vsakemu obrazložili, da se z referendumom ne končuje odgovornost kolektiva, ampak šele začenja: To pa pomeni, da bo moral naš kolektiv od prvega do poslednjega zaposlenega sodelovati pri rekonstrukciji, čeprav ne morda s tehnično, ampak moralno odgovornostjo. In prav te zavesti, ki so jo že iv jo še bodo izkazovali naši i ' čajnici, smo najbolj veseli. (mv) ko imajo streho in stanovanje, nastajajo nove skrbi. Nezadovoljstvo pa je manjše od prejšnjega. To nam v naselju pove tudi ANICA SKOL: »Bo že kako šlo. Nimamo še ceste, nimamo razsvetljave, na rokah moramo vse prinesti iz trgovin, dveh sob še nimam opremljenih, pa ne obupujem. Glavno je, da smo prišli do hiše.« Bes -je tudi, da imajo v naselju že pet osebnih avtomobilov in da zanje nimajo ceste. Res je, da sneg plužijo pozimi sami. Res je tudi, da je prva varstvena ustanova za otroke pol ure daleč. Tudi do šole je daleč. Vse je daleč: do trgovine 20 minut, do tržinice 45 minut, do železniške postaje pa pol ure. Res je končno tudi to. da je gradnja preprečila rojstvo. V novem naselju še ni bil nihše na novo rojen. Prvi občan tega naselja Franc Lado na koncu pravi: »Hudournik nad nami, je bil lani zatrpan, letos pa so jašek očistili in zdaj voda ob nalivih leno odteka.« Pa tudi železarji, ki stanujejo nad progo, sproti čistijo nejevoljo, nezadovoljstvo in tisti Vsakdanji stavek, da bi lahko več napravili, če ne bi delali nanak. ZDRAVKO TOMAŽEJ Majda Pibernik, računovodja Sklada za šolstvo občinske skupščine Ljubljana-Center: V organizirano varstvo je vključenih v šestih otroških varstvenih ustanovah od 3.270 1.029 predšolskih otrok. V celodnevno bivanje v šoli pa je zajetih v 82 oddelkih 29 »/o šolarjev. V enem letu smo pridobili štiri odelke za predšolske otroke, s tem pa nijsmo povečali zmogljivosti, kajti odprli smo oddelek za dojenčke. Za šolsko varstvo so odprle osnovne šole trinajst novih oddelkov. Navzlic temu pa ostaja problem varstva še vnaprej zelo hud, saj so letos varstvene Ustanove odklonile 184 prosilcev. Gradnja varstvene ustanove, ki jo predvideva srednjeročni program občine, pa bo, kot je videti, padla v vodo. Pri tem velja poudariti, da je v občini zaposlenih preko 90 'i/n žensk in da je, zlasti za dojenčke, ..zelo skromno odmerjen prostor v varstvenih ustanovah. Anška Gašperšič, v. d. direktorja, Vzgojno varstveni zavod Kranj: V organizirano predšolsko varstvo je zajetih približno 5 odstotkov otrok. V- šestih združenih varstvenih ustanovah pa kar štiri vkljujučejo tudi šolarje, kajti razen na osnovni šoli v Šenčurju šole nimajo urejenega varstva za svoje šolarje. Za celodnevno bivanje otrok v šoli ni pogojev, saj teče pouk povečini v treh izmenah. Izboljšanje smo pričakovali z izgradnjo šole na Zlatem polju, vendar kaže, da se v gradnji nekaj zatika. Prav tako še ni rešeno, ali bomo gradili novo varstveno ustanovo pri vodovodnem stolpu, kjer prebiva veliko število mladih družin in' kjer so potrebe zato toliko večje. Varstvene ustanove so prezasedene, saj je v njih 134 otrok več, kot terjajo normativi, prav tolikšno število prosilcev pa smo zavoljo pomanjkanja prostora morali zavrniti. Najtežje je za dojenčke, saj varuje le ena varstvena ustanova šest. dojenčkov. Znano pa je. da. ma dobra polovica kranjskih otrok zaposlena oba roditelja. SlISIES Oh, ta vsiljivi objektiv ... Slavka Milič, pedagog na Centru za socialno delo v Novi Gorici: Kolikšen odstotek otrok smo zajeli v organizirano varstvo, rie bi mogla povedati, ker tega podatka ni mogoče dobiti- V sedmih varstvenih ustanovah je vključenih 385 predsob 1 skih otrok, medtem ko za dojenčke varstvo ni urejeno. Letos smo dobili prostor za el* oddelek v stanovanjskem bloku, vendar zavoljo tega nisRi° vključili več otrok v varstvo, ker smo razbremenili prenatrpane vrtce. Prav ob 29. novembru pa bomo odprli varstveno ustanovo v Desklah za C® otrok, ki jo je zgradila Cementarna. Že letos pa predvidevamo začeti gradnjo nove varstvene ustanove, ki jo bo gradilo stanovanjsko podjetje. Celodnevno bivanje šolarjev 3e urejeno le na dxreh šolah, medtem ko smo poskrbeli za varstvo vozačev na vseh centralnih šolah. Tončka Lovše, oddelek družbene službe pri občinsk* skupščini Brežice: V občini je le ena varstvena ustanova v Brežicah, ki lahko sprejme 59 otrok. Za šolsk6 otroke varstvo sploh ni ure.i®' no, ker šole nimajo pogoj®^ za celodnevno bivanje otrok. * zadnjem letu je občinska skupščina namenila 10 milijon®* S-din za preureditev in deljž razširitev brežiškega vrtca- r decembrom bodo na osnova1 šoli v Cerkljah odprli en oddelek za 18 predšolskih otrok’ V programu občine je tud1 vrtec v Dobovi, ki bi ga predvidoma začeli graditi čez dv® leti. Varstvo je torej v občih še silno neurejeno, čeprav l’ zaposlenih 40 Vo žensk, večinama mater. Angelca Žiberna, predsednica občinske zveze prijatelj6* mladine Ptuj: V občini je blizu 20.00® otrok do 15. leta starosti. vrtcev pa sprejme komaj predšolskih otrok, t. j. dobre odstotke. Veliko slabše ,ie j šolskim varstvom, saj jih je ® 10.500 šolarjev v varstvu le “J V zadnjih dveh letih smo “h bili dve varstveni ustanovi, jv jim je pomagala na noge 0u činska skupščina, pri gradh^ vrtca v Kidričevem pa je uj*-izdatneje pomagal kolek* TGA Kidričevo. PO VOLJI KOLEKTIVA \j Kemični tovarni v Hrastniku so se z referendumom odločili za rekonstrukcijo podjetja, v katero bodo vložili približno 1 milijardo 880 milijonov S-din • Za investicijska vlaganja je glasovalo 334 ali 90,1 % vseli zaposlenih Ing. Krašovec, direktor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki smo ga zaprosili za kratek razgovor o pomenu referenduma, je med drugim dejal: • Referendum je naravna posledica izvajanja določil samoupravnih aktov našega podjetja. V statutu tovarne smo namreč zavestno sprejeli določilo, da je treba o vseh pomembnejših odločitvah dobiti soglasje kolektiva z referendumom. NI naš namen, da bi to pot prepričevali, kakšna sta vloga in pomen družbene skrbi za otroka v naši deželi. Toda e* bi se hoteli vsaj približati deželam, po katerih se zgledujem0 v skrbi za otroka in zaposleno družino, potlej bi morali uresničiti srednjeročni program, ki predvideva, da bomo d° 1970. leta vključili v organizirano varstvo približno 30 °/» , vseh otrok do 15. leta starosti. Na pragu v to novo obdobje razvoja otroškega varstva pa smo lahko zaskrbljeni, ali bomo lahko uresničili predvide- ’ vanja srednjeročnega programa. O položaju otroškega varstva smo povprašali v petnajstih občinah. Od teh jih dobra polovica ne more povedati, kako se bo razvijalo varstvo v prihodnjih letih — ker nimajo izdelanih prograir.ov. V mnogih občinah pa so povedali, da se zavoljo pomanjkanja denarnih sredstev načrti majejo. Sicer pa prisluhnimo nekateri*11 odgovorom občinskih predstavnikov. Iz naše družbo 1IIIIII1IIEIIIIIIIIIIIIIII Hll'* *Pogovori z upravljavci ® Pogovori z upravljavcilllllllllllllll O dekletu, ki bi rada postala šef gradbišča Mornarica in gradbeništvo od nekdaj veljata za izrazito moška poklica. Da bi ženska postala ladijski kapitan ali pa eden vodilnih delavcev v gradbeni operativi, si še do pred kratkim niti zamisliti nismo mogli. Čeprav razen globoko ukoreninjenih predsodkov in navad drugih zadržkov ni bilo. No, časi se spreminjajo. Najbolj zagrizeni morski volkovi so razumevajoče in iskreno sprejeli, medse prve ženske-oficirje in kapitane. Tudi na naših gradbiščih je vse več deklet in žena-gradbenikov tehnikov in inženirjev. To zdaj niti nevsakdanje ni več, saj na primer polovico dijakov srednje gradbene šole predstavljajo dekleta. Morda jih je v Sloveniji že osem ali celo deset, ki so napredovale do položaja šefa gradbišča ali pa tudi dlje. V podjetjih, kjer so zaposlene, pravijo, da riti po znanju, niti po energičnosti še malo ne zaostajajo za •Hoškimi kolegi. Kandidatko za naš današnji pomenek z upravljavci pa sem izbral za stopničko niže, med tistimi ženskam,i-gradbe-ri-mi tehniki, ki se po komaj končanem šolanju želijo uveljaviti. Tako sem se zapletel v pomenek z Vero VACIK, diplomantko srednje tehnične gradbene šole, sicer pa obračunskim tehnikom v SGP »Gradnja« iz Žalca. »Vaši osebni podatki?« »Zaposlila sem se julija 1964., takoj po šoli, razredov nisem ponavljala, pa izračunajte, koliko sem stara1« »Kako so vas sprejeli? Kako ste se znašli na delovnem mestu?« »O sprejemu v moško sredino lahko povem samo naj-lepše! Drugače pa: znajti sem se morala in navaditi okolja, ki je bilo zame čisto novo. Sprva sem se kar malo skrivala pred ljudmi, nekam nerodno mi je bilo. Potem pa je že delo zahtevalo, če nič drugega ne bi bilo, da sem s strokovnjaki, vodilnimi ljudmi in z delavci navezala takšne stike, ki so potrebni za korektne medsebojne odnose. Končno pa je tole: čeprav sem pripad- lllllll!lllll!l!lllllllllllll!!!i!!i!!!!lllllllllllll!llllllllll!lllllilllllllllllll!l!l!!l!!!!!!!!!lllilllllll niča šibkejšega spola — zakaj se ne bi nasmejala ob kakšni krepki, moški šali, če ni ravno ,premočna’ ali žaljiva? Ob takih stvareh se led najlaže razbija, mar ne?« V njenih očeh se užigajo in ugašajo iskre. Premišljam, da Vera Vacik po naravi šteje med ljudi navihane sorte in da je najbrž zelo prilagodljiva, zaželena v vsaki družbi. Vendar se obema mudi in nadaljujeva najin pomenek. Zdaj govoriva o resnejših stvareh. Zanimalo me je, kako je, njeno podjetje, pri katerem je dobila prvo zaposlitev, občutilo reformo. »Ne bi rekla, da nas je hudo prizadelo,« je zamišljeno odvrnila. »Res je, da smo sprva pomišljali, da bo treba nekaj ljudi odpustiti. So pa vsi ostali, razen tistih, ki so sam: hoteli spremembe. Veste, tako je bilo, da smo s kvaliteto našega dela obdržali naše prejšnje odjemalce in investitorje. bolj premišljena politika glede cen pa je pripomogla, da smo dobili celo nekaj novih. Naše podjetje sicer ni veliko, saj nas je vsega 240, ampak letošnji plan —- 600 milijonov S-din — smo že dosegli. Do konca leta pa ga bomo še malo presegli. Pomembno se mi zdii predvsem to, da v takih težkih časih, kakršni so zdaj nastopili za vse nas gradbince, obsega del ni bilo treba zmanjšati. Naš letošnji plan je bil namreč enak lanskoletni realizaciji. Prav zaradi tega in pa zato, ker bolj gospodarno dela-, mo, ker ne razmetavamo z materialom in ker poskušamo čimveč stvari iz naše vsakodnevne problematike programsko pripraviti, da ne bi bilo nepotrebnih stroškov in zamude časa, pa smo letos lahko tudi osebne dohodke precej popravili. Kvalificiran delavec-Zidar je imel na primer prej 190 S-din kot obračunsko urno postavko, zdaj ima 270 S-din. Podobne premike smo naredili tudi pri ostalih kategorijah delavcev. Tako vendarle dosegamo povprečne osebne dohodke okoli 65.000 S-dinarjev mesečno, kar za naše razmere ni tako slabo. Mislim pa, da bo že kmalu bolje.« »Za konec pa morda še tole1 vaša naj večja želja?« »Osebna?« »Po želji, zakaj pa ne?« » V podjetju imamo enega inženirja ter sedem tehnikov, osmi pa vsak čas pride od vojakov. Šefi gradbišč so pri nas tehniki. Rada bi poslala šef gradbišča... Če se bodo razmere v gradbeništvu vsaj malo izboljšale in če bom opravila strokovni izpit, nanj pa se že pripravljam, potem se mi bo želja najbrž kmalu izpolnila. Morda že naslednje leto.« M. GOVEKAR lllll!III!!i!!!!!!!l!!!!! Illlllll splosna turistična propaganda prvi pogoj za ugoden turistični promet NA PRAZEN TRNEK ŠE TAKO NEUMNA RIBA NE PRIME Slovenija je ustvarila v preteklem letu blizu 20 °k zveznega deviznega priliva iz turizma. Preko Slovenije potuje namreč v naše turistične kraje več kot 90 °lo tujih turistov, zato je naša republika močno zainteresirana za porast inozemskega turizma tudi na drugih področjih naše države. »Visok odstotek tujcev nar e- žel. Države z ugledno turistično kuie našim turističnim delav- tradicijo (Italija, Avstrija, Francija, Švica, Španija) imajo visoko razvito materialno bazo turističnega gospodarstva. Temu primerno je organizirana tudi njihova propaganda in informativna služba, ki s precejšnjimi sredstvi in z znanstveno dognanimi metodami propagiranja stalno povečuje inozemski turistični promet. V zadnjih letih so se začele pospešeno vključevati v svetovno turistično tržišče tudi vzhodne sosede Jugoslavije (Madžarska, Romunija, Bolgarija), ki kljub pomanjkljivosti turistične ponudbe in minimalni tradiciji z velikim poletom gradijo nova turistična središča, na drugi strani pa z izredno nizkimi ce-. nami turističnih storitev že uspešno konkurirajo Jugoslaviji oziroma zmanjšujejo našo konkurenčnost na turističnem tržišču. SKROMNA PONUDBA. SE BOLJ SKROMNA PROPAGANDA Med pomembne naloge splošne turistične propagande šteje v prihodnje zlasti skrb za spremembo strukture turistov, ki obiskujejo Jugoslavijo. Znano je, da je povprečna dnevna potrošnja tujih turistov v Jugoslaviji znatno nižja kot v visoko razvitih turističnih državah. Zakaj ...? »Nizki potrošnji tujih turistov botruje predvsem skromna ponudba turističnih storitev,« meni tovariš Fortuna, »in pa premajhna izbira blaga ter pomanjkanje atraktivnih objektov za rekreacijo in razvedrilo. Seveda predstavlja še vedno šibko točko našega turizma slaba kakovost naših uslug ...« Na prste bi namreč lahko prešteli turistične kraje na našem Jadranu, kjer si je mogoče izposoditi čoln za vodno smučanje, ali na primer opremo za podvodni ribolov. Vsak, ki se želi voziti po morju in uživati sonce in vodo proč od obljudenih plaž, mora imeti svoj čoln. Kdor ga nima, je vezan na majhen košček obale, kjer mu prej ali slej postane dolgčas. Skratka, možnosti za zabavo so za precejšnje število turistov še vedno zelo skromne. V bodoče bo treba torej poskrbeti za bolj pestro in kvali- ^ern, da si prizadevajo čim dlje 2adržati prehodne goste v Slonji in jim istočasno omogoči čim večjo potrošnjo,« meni ±j°JZE FORTUNA, predsednik sindikata delavcev storitve-dejavnosti pri RS ZSS. *Zato pa je potrebna dobro organizirana informativna služba, ki je sestavni del splošne turistične propagande. Še danes namreč vedo inozemci bore hlalo o naši zemlji. Vsaj mnogo premalo, da bi se odločili Preživeti počitnice pri nas. Letos na pomlad, ko smo organizirali v Ljubljani svetovno pr-venstvo v hokeju na ledu, se je ha primer zanimal neki ameriški novinar, če imamo pri nas teleprinter. Ko so mu organizatorji pritrdili, je pričel omejeni človek razlagati, kaj je Pravzaprav teleprinter, ker ni Piogel takoj doumeti, da imamo ka.i takega tudi že v Jugoslaviji ...« SOSEDJE ZMANJŠUJEJO Našo konkurenčnost v Kljub temu, da je v bistvu Sa Slovenija eno samo turistič-Področje, je treba priznati, so prostorske možnosti za jtižvoj turizma v Sloveniji v tiherjavi z ostalimi republika-j'1 (posebno SR Hrvatsko) orne-in je smotrna ter gospo-j t®a izkoriščenost obstoječih bodočih zmogljivosti osnovni da§°j našega turističnega gospo-arstva. Ob tem je nad vse po-embno, kako izrabljamo lta-Vpv^ete izven glavne sezone, za bp.lk del Slovenije pa še posesti' Uvljavljanje zimske turi-tes?ne sezone- Realizacija vsega s ?avPa je možna le ob uspešni Piosni turistični propagandi, ko >^ara'di velikih gospodarskih u risti, ki jih prinaša turizem z je Varjanjem deviznega priliva, j. Za^el širok krog' držav pospe-obs - tui"istično dejavnost in z tu ®zn° propagando privabljati Ln- 6 na svoja območja,« pravi .ie v, Fortuna. »Zanimivo je, da nila na prjmer ge jeta 1953 tetno ponudbo turističnih uslug, istočasno pa usmeriti napore splošne turistične propagande v pridobivanje turistov z višjo kupno močjo, predvsem iz evropskega severozahoda in ZDA. Znano je namreč, da danes obiskujejo našo državo predvsem turisti s tanko listnico, ki potrošijo bore malo. Tako porabijo na primer Avstrijci v povprečju blizu 5 dolarjev na dan, Skandinavci 15, Američani pa kar 35 dolarjev na dan. Kako skromna je še vedno naša propaganda v državah z visoko kupno močjo turistov, naj ilustrira tale podatek: v letu 1964 je porabila Bolgarija v skandinavskih deželah samo za oglašanje svojih turističnih zmogljivosti enajstkrat več sredstev kot Jugoslavija, Romunija pa celo triindvajsetkrat več. Podobna so razmerja tudi na drugih turističnih tržiščih. V ZR Nemčiji je potrošila Jugoslavija pred dvema letoma za propagiranje turističnih možnosti skupno 39.000 DM, Grčija 535.000 DM, Bolgarija 200.000 DM in Avstrija 1,704.000 DM. Skratka, brez ustreznih vlaganj v propagando in v 'informativno službo ne moremo pričakovati od turizma pomembnejših ekonomskih uspehov. Pri tem moramo tudi upoštevati, da je turistično povpraševanje po svoje zelo nestabilno. 2e relativno majhne in na videz nepomembne stvari utegnejo v enem samem letu v celoti preusmeriti pretežen del turistov neke države na povsem drugo turistično območje. Zato je potrebno ie osvojena tržišča nenehno obdelovati in kontaktirati s propagandnim materialom in ponudbo. Na prazen trnek namreč še tako neumna riba ne prime ... A. U. PORTRETI IN SRE z-'! avinjska dolina, od Vranskega do Frankolovega, je X prepletena z mnogimi žicami. Na nobeno pošto m ^ napeljanih toliko žic, kot jih vidimo na njivah v okolici Žalca, kjer so naša največja hmeljišča. Hmelj je tukaj pojem. Ta industrijska rastlina, ki jo v apriiu obrežejo, da v juliju cveti, v avgustu mesecu pa kobuljice ze oberejo, je postala tako gospodarsko pomembna, da so se v zadnjih desetletjih po njeni zaslugi obogatili kraji m prebivalci Savinjske doline. Hmelj ja za Žalec to, kar je za Kuwait nafta. Zlate jame pa ne bi bilo brez ljudi, ki hmelju posvečajo vse svoje strokovne sposobnosti in znanje. Med množico zaslužnih je INŽENIR AGRONOMIJE MARIJAN DROBNE samo eden od 150 inženirjev in tehnikov, ki so zaposleni v kmetijskem kombinatu Žalec in jim je hmelj osnovna delovna skrb. Marijan Drobne je pred šestimi leti končal agronomsko fakulteto v Ljubljani. Kot večina strokovnjakov v kombinatu je še zelo mlad. Star je triintrideset let in je zdaj že šest let zaposlen v obratu Vrbje. delajo dobro, naj tudi zaslužijo tako dobro kot v industriji.« Seveda to načelo še ni popolnoma uresničeno. Povprečja v kmetijstvu so še vedno nižja, čeprav nekateri, ki delajo s plugom in traktorjem, zaslužijo že toliko, kot kovinarji in železokrivci. Drobne je šest let na svežem zraku. Delo se mu zdi zdravo. Z industrijo ga ne pri- Obrat Vrbje nima tistih značilnih napak, ki so pogostne v kmetijstvu. Gospodarsko je najpopolnejša delovna enota v kombinatu. Razvito imajo živinorejo, hmeljarsko in ostalo rastlinsko proizvodnjo. Edina njihova slaba stran so ceste do obrata, ki so bolj podobne blatnemu jezeru kot cestišču. Ob ceste sem se po starem narodnem običaju najprej spo- taknil. Marijan Drobne pa mi ni ostal dolžan: »Pridite čez leto dni, ko jih bomo asfaltirali.« Za uvod v kmetijsko problematiko sem uporabil preizkušeno orožje. Hvalil sem dobre naravne pogoje, ki jih imamo v kmetijstvu. »Kakšna bogata dolina?!« Inženir pa je oporekal: »Vsaka dolina, ki ima plodno zemljo, je bogata. Slabo je samo to, da tega bogastva ne izkoriščamo povsod enako.« Marjan Drobne se z vsemi silami opredeljuje za pametno kmetijsko politiko. Ve, kaj je kmetijstvo. Že pred vojno so doma, ko je živel še pri starših v Celju, gojili hmelj. Veselje do stroke ga ni minilo niti v letih, ko so mnogi menili, da je kmetijstvo samo dekla industrije: »Zdaj smo končno prišli tako daleč, da ljudje niso več vredni, če delajo v industriji. Tudi v kmetijstvu so ljudje lahko koristni in produktivni. Če Šest let na zraku merja. Kmetijski delavci morajo delati pod različnimi vremenskimi razmerami. Ne sme jih motiti neurejen delavnik, saj morajo delo vedno opraviti ob pravem času. Zamud ni mogoče nadomestiti. Tukaj v dolini zelenega zlata pa slišimo tudi samokritiko. Inženir toži: »Nikar ne mislite,, da smo brez napak. Imamo velike težave. Viškov delavcev za kmetijstvo v teh krajih ni. Vsi prihajajo od daleč, domačini pa so odšli v industrijo. Tujci pa so ves čas v teh krajih samo z »eno nogo«. Hmelj pa zahteva ljudi z delovnimi izkušnjami in razvitim čutom. Vseeno jim je, kako ravnajo s sredstvi, ki jih dobijo v roke, da bi laže delali. Odnos do strojev in premoženja je še slab.« Kmetijci v Savinjski dolini počasi snemajo stare naočnike z oči. Brez njih pa počasi spoznavajo. v katerem grmu tiči ZDRAVKO TOMAŽEJ ODDIH IN REKREACIJA ŠTORSKIH 2ELEZARJEV »Zakaj bi cepili moči...?« Izkušnje so pokazale, da se lahko sindikat in telesnovzgojno društvo Partizan odlično dopolnjujeta ^Panija med zadnjimi državami Vropi glede na devi: Sedaj pa je med pr- turizma. Sedaj pa je stia«ln nas ie ze davno preko- siav.ako se danes srečuje Jugo-ti6r_1:i a „ na svetovnem turistič-Oo ,.2'šču z močno konkurenčnega števila drugih de- »Ni dovolj, da vzgajamo ljudi le z lepimi nauki« so pred leti dejali štorski železničarji. »Delavcem je treba nuditi možnosti za razvedrilo in oddih ...« V tem smislu je pred dobrimi šestimi leti razpravljal o športu v svojem železarskem revirju tovarniški komite Zveze komunistov in sklenil, da s prostovoljnim delom zgradijo potrebna športna igrišča in atletski stadion. In če je bilo še pred nekaj leti v Štorah eno od najbolj perečih vprašanj pomanjkanje športnih objektov, je treba danes poudariti, da imajo prav v tem kraju tako lepa igrišča, kegljišče in telovadnico, kakršnih pri nas ne premoremo veliko. Tudi v sami organizaciji razvedrila in oddiha so napravili v tem kraju velik korak naprej. Medtem ko je bilo pred leti športno življenje v Štorah ločeno in se je odvijalo po eni plati v Partizanu, po drugi pa v Kovinarju, danes ni več tako. Bivši športni organizaciji sta se združili v enotno športno društvo »Partizan-Kovinar« Štore, v katero ima pristop sleherni človek, ne glede na starost in kje je zaposlen. Osnovna naloga društva je skrb za živahno športno življenje tako na terenu kot znotraj tovarniškega kolektiva. »Čemu bi cepili moči...?« pravi Tine Veber, profesionalni referent za rekreacijo v Železarni. »Izkušnje so namreč pokazale, da lahko sindikat in Partizan odlično sodelujeta in se dopolnjujeta. Tako ima danes komisija za rekreacijo pri sindikalni podružnici predvsem nalogo usmerjati ter voditi politiko oddiha in rekreacije v Štorah, oddelek za rekreacijo pri podjetju in nekdanji Partizan pa predstavljata nekakšno operativno telo, ki realizira politiko sindikata.« Kot v drugih večjih delovnih organizacijah je tudi v štorski železarni do nedavnega slonelo športno življenje zaposlenih le na medsebojnih tekmovalnjih. >>V začetku nam drugega tudi preostalo ni,« razlaga Tine Veber. »Za kaj drugega smo bili kadrovsko prešibki. Sicer pa. osnovni namen tekmovanj je bila propaganda aktivnega oddiha. Uspeli smo v tem, da smo pritegnili v svoje vrste lepo število novincev, toda po drugi plati nam je postalo jasno, da samo s tekmovanji, pa če so še tako idealno organizirana, nima smisia nadaljevati. Hibe takega načina dela so namreč očitne: kampanjska tekmovanja pogosto posameznikom bolj škodujejo, kot pa koristijo, tekmovanja zajamejo običajno le domačine. Vse to na ni tisto, kar naj bi nudili našim ljudem. Zato smo se odločili, da se bomo pri velikih tekmovanjih nekoliko omejili, kar največ skrbi pa posvetili dnevni in tedenski rekreaciji.« Pogojev za realizacijo načrtov tovarniškega sindikata je v Štorah iz leta v leto več. Telovadnica, atletski stadion, tro-stezno kegljišče in pa Svetina s svojimi smučišči nudijo železar-jem veliko razvedrila, čeprav jim še marsikaj manjka ... »Trudimo se, da bi dali našim ljudem kar največ možnosti za aktivni oddih,« razlaga Tine Veber. »Zelo nasprotujem slehernemu vsiljevanju. Prepričan sem namreč, da mora sloneti re- kreativna aktivnost izključno na prostovoljni osnovi. In ker je ljudi veliko, želje pa so tako različne, nas čaka še veliko dela. No, za zimske športe je na Svetini kolikor toliko poskrbljeno, v poletnih mesecih pa smo še vedno veliki reveži. Precej let se namreč že pogovarjamo o bazenu v Štorah, vendar smo danes še vedno le pri besedah. Kljub temu, da smo zgradili v zadnjih letih veliko novega, nas glede objektov še vedno precej prekašajo kolegi iz Raven in Jesenic.« Tudi na področju letnega oddiha so napravili štorski železar-ji v letošnjem letu velik korak naprej »Medtem ko je preteklo leto organizirano letovalo s svojci 540 železarjev, je letos to število skoraj še enkrat večje. Veliko ljudi letuje po svoje, zato ne vemo natančno, koliko delavcev si je letos privoščilo resnične počitnice. Vsekakor pa več kot lani. Prepričan sem, da bomo prihodnje leto dosegli na področju letnega oddiha še večje uspehe, saj prav te dni sklepamo pogodbe o zamenjavi kapacitet.« A. ULAGA V ljubljanski Vegi, tovarni aparatov in instrumentov, so na najboljši poti dobrega gospodarjenja m m§ NELJUBO »ZAPUŠČINO« PREJŠNJEGA VODSTVA PODJETJA PRENAŠA ZDAJ VES KOLEKTIV VEGE ® TEPEJO JIH PREDVSEM PREOBILNE ZALOGE, NESPAMETNO NAČRTOVANJE PROIZVODNJE IN VISOKE OBRESTI • V VEGI NEKATERI ZASLUŽIJO LE PO 30.000 STARIH DIN • TODA KOLEKTIV TE TEŽAVE RAZUME IN JIH S SKORAJ NEVERJETNO VOLJO IN VELIKIM RAZUMEVANJEM PREMAGUJE ® POT, KI SO JO UBRALI, JE NEDVOMNO PRAVILNA IB fffif alo je manjkalo pa bi lahko pisal o ljubljanski Vegi, kot o tovarni, ki je šla j 'm j P rakom žvižgat. I W || Več je bilo vzrokov za to! Osnovni vzrok pa je bil nedvomno ta, da tovarna od vsega začetka ni imela izdelanega proizvodnega programa. Zavoljo tega tudi samoupravljanje ni imelo nobene veljave. Vodilni uslužbenci z direktorjem na čelu so delali po svoje. Njihova neodgvornost, bodisi pri načrtovanju proizvodnje ali pri najemanju kreditov, medsebojne razprtije in osebne ambicije so gospodarjenje potisnile na rakovo pot. Sploh pa je bila metoda vodilnih uslužbencev, da so pred kolektivom venomer skrivali podatke o tem, kako slabo gospodarijo in vedno iskali krivca za vse na nepravem mestu. Kaj bi še našteval? Kolegica Mariola Kobal jo v Delavski enotnosti o vsem tem že veliko napisala. Dejstvo je, da vse tegobe, to je neljubo »zapuščino« bivših nesposobnih voditeljev podjetja prenaša 680-članski kolektiv Vege, Kajpak se je naš pogovor s tovariši iz Vege sukal o tem, kakšno pot so ubrali, da bi bolje gospodarili in popravili vse tisto, kar jih je speljalo v slepo ulico. Novi generalni direktor, sicer diplomirani.; jurist, tovariš FRANC LAMUT je povedal naslednje:, »Najprej smo zamenjali vodstvo podjetja in poskrbeli, da so zdaj že skoraj na vseh Vodilnih mestih ljudje, ki se spoznajo na svoj posel. Tehnični direktor je zdaj inženir. V komerciali delata dva ekonomista. Se za ko-njunktumo službo moramo enega dobiti, ki smo jo prav zdaj uvedli... Tudi v našem osnovnem obratu optičnih instrumentov in aparatov smo zamenjali celotno vodstvo ,..« »Kot kaže, ste se s strokovnjaki dobro oskrbeli...?« »Druge poti danes res. ni," nadaljuje generalni direktor, »ker le s strokovnim in znanstvenim delom lahko kaj dosežeš. Za to pa potrebuješ strokovnjake. Prav te dni smo razpisali še štiri delovna mesta za inženirje tehnologe. Dva sta že prišla, z dvema inženirjema pa se še pogovarjamo, da bi prišla k nam ...« Generalni direktor je ob tem občutno znižal glas: »,.. Veste, strokovnjake težko dobimo. Res je namreč, da njihovega dela še ne moremo tako nagraditi, kot bi ga morali. Zavoljo tega tudi vsakemu povemo, v kakšnem položaju smo. Marsikdo se ustraši in ni ga več nazaj, potem ko se je prišel prvič predstavit. Toda tisti strokovnjaki, ki so ostali med nami, že vidijo, da pri nas le ni vse tako črno, kot kaže nq prvi pogled. Zavedajo pa se, kot se zavedamo vsi, da bomo morali potrpeti vsaj še leto dni, da se bomo izkopali iz težav. Po tej poti. že gremo... Veste, če riba smrdi pri glavi, je treba najprej glavo očistiti.« OBRESTI ZA TRI »PLAČE« Mimo tega, da se v Vegi trudijo, da bi pridobili za organizatorje proizvodnje kar največ strokovnjakov, jih tepejo, če lahko tako rečemo, dve bistveni napaki prejšnjega vodstva podjetja: nestrokovno načrtovanje Steklopihač v »Vegi« proizvodnje in jemanje posojil pod nemogočimi pogoji. ® Pri vrednosti bruto proizvodnje 2 milijardi 600 milijonov starih dinarjev so imeli v Vegi še aprila letos za nič manj kot milijardo in 300 milijonov starih dinarjev zalog surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. »Za naš kolektiv so omenjene zaloge odločno prevelike,« pribije generalni direktor. »A kaj, ko bi imeli samo zaloge! Tu so še posojila! ® Blizu dve milijardi starih dinarjev posojil imamo na grbi, ki so »zakopana« v zidove... pa še 340.000 dolarjev, ki so jih najeli za opremo tovarne.« »Pa pod kakšnimi nemogočimi pogoji so najeli omenjena posojila,« se jezi tovariš Lamut. »Kaže tako, kot da se prejšnjemu vodstvu tovarne še sanjalo ni, da bo moral kolektiv Vege res vrniti vsa posojila, dinarje v petih, dolarje pa celo v treh letih... In zdaj pomislite, v kakšnih škripcih smo zavoljo preobilnih zalog in posojil. Zanje plačujemo letno obresti, potem pa še obresti od obresti v višini 200 milijonov starih dinarjev, kar za naš kolektiv: pomeni nič manj kot tri mesečne ,plače'. Še dobro, da, smo z banko, ki je odobrila posojilo, našli skupni jezik. Ta nam je podaljšala odplačevanje dinarskih posojil za dobo petnajstih let. Toda da bi podaljšala rok za odplačevanje dolarskega posojila, pa banka še slišati noče.« »Kaj pa zaloge, se jih boste kmalu znebili?« »Ne bi vam vedel trenutno povedati natančnih številk za kolikšno vrednost smo zmanjšali zaloge. Vem samo to, da jih moramo letos zmanjšati za najmanj 250 milijonov starih dinarjev, upam, da bomo to. nalogo izpolnili, saj se na.šh skladišča . vztrajno praznijo. Povem., naj še, da je za nas, v kakršnem položaju smo, uspeh že to, da prodamo vso tekočo proizvodnjo,« UTRDITI PROIZVODNI PROGRAM Tam, kjer je prejšnje vodstvo podjetja padlo na izpitu, si sedanje vodstvo Vege ž novim generalnim direktorjem na čelu toliko bolj prizadeva, da ne bj ponavljalo napak. Zavoljo tega so si že takoj na začetku nove poti zasnovali jasen in preudaren proizvodni program, ki je plod študijskega dela sicer za zdaj še maloštevilnih Veginih strokovnjakov. »Iz proizvodnje smo ,pometali1 štirideset nerentabilnih izdelkov. Že letos smo začeli proizvodnjo specializirati zgolj na tiste optične izdelke, za katere izračunamo, da jih bomo po naši ceni lahko prodali tudi na svetovnem trgu. In kot smo predvideli, bomo specializacijo proizvodnje izpeljali do konca prihodnjega leta,« pravi inž. Franc Pretner, predsednik upravnega odbora tovarne, »Generalni direktor Franc Lamut pa ga še dopolnjuje; »Pomembno je tudi to, da bomo, denimo, nov tip diaprojektorja Velox 150, ali episkop, dvogled in podobne optične izdelke proizvajali v velikih serijah, ki bodo nedvomno močno pocenile proizvodnjo, Mimo Diaprojektor »Velux 150«, izdelek tovarne »Vega« Ljubljana velikoserijske proizvodnje bomo nekatere izdelke, ki jih trg še potrebuje, proizvajali le občasno, Prav taleo bomo po posebnih naročilih še naprej izdelovali zahtevne optične instrumente.« Številke so kajpak najbolj zgovorne, če hočemo prikazati uspeh ali neuspeh takšnih ali podobnih prizadevanj. kom. Tega so v tovarni vsi veselijo, sdj to pomeni, da so na pravi poti. ® In kar je najpomembnejše, uresničili bodo načrt, da že letos prigospodarijo za sklade blizu 110 milijonov starih dinarjev. »S' : J Lojzka Golob, stelilopihalka V Vegi jim je prav specializacija proizvodnje že dala prve pozitivne rezultate; @ Njihov osnovni obrat optičnih aparatov in instrumentov, ki je vse do avgusta letos posloval tudi z več kot 30 milijonov starih dinarjev izgube, je v septembru in oktobru letos že zaključil poslovanje z doblč- »Prihodnje leto mora biti za Vego prelomnica,« pravi generalni direktor, »Dosedanjo vrednost bruto proizvodnje, ki znaša 2 milijardi 600 milijonov starih dinarjev, moramo povečati na najmanj 4 milijarde starih dinarjev in s tem doseči, da bo najnižji osebni dohodek nekvalificiranega delavca znašal naj- manj 60.000 starih dinarjev.« V Vegi imajo pogoje za uresničitev vseh teh načrtov. Kot so povedali, bodo do-končno uvedli drugo izmeno i° začeli uvajati tudi tretjo delo?" no izmeno. »S tem ko bomo skoraj v celoti izkoristili proizvodne zmogljivosti, upam, da si bomo 2 znižanjem proizvodnih stroške? ustvarili solidno osnovo, da lahko dosledno izpeljali tudi nagrajevanje po delu.« NEKATERI ZASLUŽIJO 30.000 STARIH DINARJEV V tem zapisu je že bila beseda o nizkih osebnih dohodkih’ Sicer pa, kaj bi govorili kaf tako na pamet, naj raje spre§°' vori še inž. BORIS BREGANT-predsednik sindikalne organizacije v Vegi: »Kar sram me je povedati' da nekateri delavci v naši tovarni zaslužijo le po 30.000 do 35.000 starih dinarjev. Veste, ne moremo si dosti pomagati, da bi zvišali osebne dohodke, Pa tudi če povečujemo proizvodnji’ Ker ste danes verjetno že nekajkrat slišali, kje so vzroki z® to, jih ne bi ponavljal. Povedal bi le to, da sl naša sindikalna organizacija močno prizadeva, da bi čimprej tudi v naši tovarni dosledno izpeljali nagrajevanje po delu. Nekaj smo na tet*1 že storili, ko smo uvedli cenilce del, toda pokazale so se po' manj kiji vosti tega sistema. Zavoljo tega se trudimo, da bi merila nagrajevanja še izpopolnili’ Če prej ne, že v začetku prihodnjega leta, ko si bomo nabral* tudi dovolj izkušenj.« Predsednik sindikalne orgtF. nizacije v Vegi me je prosil, ikd še zapišem, da rezultati, ki s° jih že dosegli v zadnjem obdob' jv,, niso samo plod prizadevaw nekaterih strokovnjakov na vO' dilnih položajih v tovarni, marveč plod prizadevanj celotne3$ kolektiva, ki se kažejo tudi 0 vse večjem uveljavljanju sai»<> upravljanja. »Še nikoli doslej,« je reke1 inž. Bregant, »niso imeli samo' upravni organi toliko veljave v tovarni, kot jo imajo sedaj. Zlasti obratni delavski sveti v vseh potih ekonomskih enotah so Se posebej uveljavili. Vzemi®0 samo ekonomsko enoto kontrole: Odkar je samostojna, so pošlem v kontroli dosti boli prizadevni in kritični do izdel' kov, ker vedo, da bodo v sluča' ju reklamacij bremena zanj6 Sami nosili. Prej pa so izdelK6 kar tako .spuščali1, samo, da a0 veliko zaslužili, Kdo je pil kdo plačal se pa tako in tako P1 vedelo...« Montaža železniških signalnih svetilk V tem zapis« za marsiko morda nisem povedal nič e vega. Rekli boste nemara: »$ dobne težave imamo tudi * ati pa še hujše. Toda še bolj jih rešujemo kot jih v Vegi • • Naj je morda tudi tako, ve dar sem o Vegi pisal z veliki vesljem kot o tovarni, ki na najboljši poti dobrega S' spodarjenja... MILAN 2lVKOVI<2 Izobraževanje in kultura Republika je po svojih nacionalnih, gospodarskih, političnih in demografskih značilnostih CELOTA, ODGOVORNA ZA RAZVOJ MREŽE ŠOL NA II. in III. STOPNJI Z OBEH STKANI »SANKA« ■ 1 | Res, težko se je opredeliti, če je primer gostilne »Tabor« § 1 v Gorenji Pasi ti Poljanski dolini, kulturna ali gostinska g j tema. M Janez Prevodnik, lastnik gostilne, namreč že dvanajst m H let zbira etnografske predmete — od starega denarja do g I slik in skulptur. S pomočjo kustosa muzeja pa je iz sicer m j že tako in tako prijetne gostilne napravil mali etnografski j | muzej. p Z eno potezo je dosegel dva uspeha: našel je prostor g 1 za svojo zbirko in iz gostilne naredil tako privlačen, celo j M atraktiven prostor, da je redek tisti, ki se v tej gostilni g J ne bi ustavil in užival ob razgledovanju razstavljenih j " v (Nadaljevanje z 2. strani) Le tako bi lahko zago-:0vili enakopraven položaj dedcem, ki so zaposleni v izobraževalnih dejavnostih in razdali dejavnost skladno z družbenimi plani in programi. Skupina SRS bi skladno s tem 111 o r a 1 a zagotoviti manjkajoča Sr®dstva do višine družbeno prstanih stroškov izobraževanja. Povezovanje . gospodarske in izobrazbene sfere ni stimulativno , Financiranje posebnih izobraževalnih skupnosti gospodarstva Oziroma družbenih služb kot načelo sicer sprejeto, toda konkretnih določilih ne zagotavlja tem zavodom enakopravnega statusa, saj njim ne tgotavlja sredstev iz stabilnih krov. Določilo, da tem skupno-sUm gre iz stabilnih virov povprečno le 25 odst. sredstev, poldni tudi neenakomerno obremenitev gospodarstva, ki bo m°ralo dajati za izobraževanje tojih kadrov dvakrat. To ni P°volj stimulativno za gospo-Qarstvo, ki naj bi se povezovalo * izobraževalnimi dejavnostmi, Praši j j vo pa je tudi, ali je celo skladu s splošnim zakonom, r^spodarska zbornica, ki- naj bi * Pooblastilom zbirala dodatna redstva gospodarstva, pa za to akonitih možnosti nima. x Nevarnost nadaljnjega ekstenzivnega razvoja šolske mreže te ^ ,iavni razpravi regionalne rPoljne izobraževalne skupno-ki naj bi financirale izobra- ževanje občanov na vseh stopnjah, niso dobile širše podpore in tudi utemeljitev le-teh doslej ni bila dovolj argumentirana. Sindikati sodijo, da taka organizacija izobraževalnih skupnosti predvsem ne zagotavlja preprečevanja nadaljnjega ekstenzivnega razvoja šolske mreže, ne zagotavlja racionalizacije in skladnega razvoja celotnega šolstva, ker republiška izobraževalna skupnost ne bo imela niti odgovornosti niti dovolj možnosti na to vplivati. Zlasti je nevarna možnost ekstenzivnega razvoja kapacitet že obstoječih šol. Republika pa je po svojih nacionalnih, gospodarskih, političnih in demografskih značilnostih celota in zato ni mogoče v devetih izobraževalnih skupnostih med seboj neodvisno razvijati izobraževanja na II. in III. stopnji. Za učinkovitost naložb v izobraževanje Iz bogate razprave članov predsedstva naj omenimo samo nekatere miiisli. Tovariš Mitja Švab je opozoril, da bi bilo pravilneje govoriti o družbeno priznanih stroških izobraževanja oziroma o kalkulativni ceni. Izrazil je tudi mnenje, da bi izravnalna funkcija republiške skupščine morala biti le prehodno izhodišče, v perspektivi pa naj bi stroške izobraževanja pokrivali le iz stalnih virov. Tovariš Lojz^ Fortuna je izrazil mnenje, da od gospodarstva pričakujemo le manjkajoča denarna sredstva, predlog zakona pa je obšel številne pripombe k temu, da je za povezovanje gospodarstva in družbenih služb z izobraževalnimi dejavnostmi treba najti stimulanse. Ta proces povezovanja lahko namreč najhitreje pripelje do večje ra- cionalizacije šolske mreže, kar pomeni gospodarsko reformo na področju izobraževanja. Tudi tovariš Vinko Kastelic je govoril o ekstenzivni šolski mreži. Kdo bo na primer povedal, če nam je 30 gimnazij res potrebnih. Od prosvetnih delavcev je nesmisel pričakovati, da bodo sami sebi ukinjali delovna mesta. Oni so predvsem dolžni kvalitetno opravljati to, kar jim zakon nalaga. Tovariš Kastelic je tudi opozoril na to, da proračunsko potrošnjo pri nas inflacijsko, optimalno predvidevamo. Tisti, ki troši, pa ne more biti odgovoren za drugo, kot za to, da planirano potrošnjo ne prebija. V skladu z reformo pa je, da bi točneje ugotavljali, kdo danes prebija planirano potrošnjo in kdo je za to odgovoren. Tovariš Milan Pogačnik je dejal, da naše težnje po racionalizaciji ne pomenijo apriori šted-nje z denarjem za izobraževanje, temveč težnjo, da vsak dinar najbolje uporabimo. Tovariš Marolt je izrazil mnenje, da prenašamo odgovornost na temeljno izobraževalno skupnost, ker nam manjka denarja, v bistvu pa le nanjo prenašamo stare nerešene probleme. Zakaj smo sploh pred letom sestavili posebno strokovno komisijo, ki naj prouči mrežo visokošolskih zavodov? In ali lahko pričakujemo, da je devet regionalnih skupnosti postavljenih tako, da bodo vsaj v perspektivi lahko z lastnimi stalnimi viri pokrivale stroške izobraževanja? Tovariš Urevc je med drugim opozoril, da je predlog zakona popolnoma obšel izobraževanje odraslih, ki pa ima sicer V naši družbi priznan enakopravni status. Tovariš Igor Ponikvar je sodil, da smo sindikati z dveh stališč še posebej zainteresirani na tem zakonu: ker je inten-zifikacija in racionalizacija izobraževanja sestavni del gospodarske reforme in ker sindikati povezujejo armado delavcev na izobraževalnem področju, ki jim danes dohodek ne omogoča delitve po delu in enakopravnosti na samoupravnem področju. * Glede prvega, je dejal, lahko rečemo, da so kolektivi in združenja dali že vrsto predlogov za intenzifikacijo izobraževalnega procesa, na kar pa ni odmeva. Glede drugega pa, je dejal, ni mogoče več pristajati na neenakopraven status prosvetnega delavca v našem družbeno-eko-nomskem sistemu. Mimo javne razprave 2e na sestanku 16. novembra kot tudi na ponedeljkovi seji predsedstva RS Smo slišali ostro kritiko na račun tega, da predlagatelj zakonskega predloga ni upošteval nekaterih argumentiranih stališč javne razprave, kakor tudi ne sindikata, ki na svoja stališča ni dobil odgovora. Nihče ni danes proti zakonu, odpor je proti posameznim konkretnim rešitvam zakonskega predloga in proti postopkom. Nemogoče je namreč pristati na tak način dela, ko sse obidejo ljudje, ki jih bo zakon prizadel v prvi vrsti. S. G. predmetov — z obeh strani »šclnka«. Ob tej gostilnici pa Sem se spomnil mnogih naših gostilnic in gostiln, ki se s podobnimi odlikami ne morejo pohvaliti. Prej bi lahko začeli o njih razpravljati, da bi jih zavoljo neokusnosti in nereda zaprli, kot pa da bi o njih zapisali kakršnokoli pohvalno besedo. Kar ozrimo se po nekaterih ljubljanskih lokalih, kako so neokusni. Kar ozrimo Se po nekaterih kranjskih lokalih, ali mariborskih, pa še in še .., Bodimo pa si spet odkriti, da se tudi v slovenjegraških (ne privatnih) gostinskih lokalih najde nekaj takšnega kot v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Tu najdemo ti tamkajšnjem hotelu vrsto kvalitetnih originalnih slikarskih del, predvsem domačih in pa tudi tujih mojstrov. Privatna gostilna »Tabor« v Gorenji vasi v Poljanski dolini in pa (ne privatni) hotel ter tudi nekatere gostilne v Slovenj Gradcu, ki so postali že galerija slik umetnikov ali dragocenih muzejskih zbirk, nedvomno kažejo, kako si nekateri prizadevajo in iščejo koristne načine za povečanje prometa. Včasih res malo kulture ne škodi našemu turizmu in gostinstvu. Z. i!!l!!!!III!lllll!lllllllll lllllll!llllll!ll!li!l!ll!!!!li:,l!ll!ili!llll!!!llllll!lllll!llll!lllllllllllllll!!ll!l!!!!ll!lllllll!ll!lllill!!l!lllllllll!!!llllllllllllli!l!l!!l!llll'l!l!!!llllll!!l!llllll!lllllllll!ll!lll!lllli e bi pod našo sliko zapisali samo to, da prikazuje učence cerkniške osnovne šole pri uri par-1 terne gimnastike, med katero izvajajo vaje za razgibavanje telesa, bi povedali samo polovično ^ ' resnico. Ne bi namreč odgovorili na vprašanje, kje telovadijo cerkniški otroci. Naš posnetek pa žal ni nastal v šolski telovadnici, ampak v avli nove cerkniške osemletke... Kdaj pa bodo zgradili še telovadnico, ne ve nihče, kajti denarja zanjo ni! Foto služba DE .Pismo iz Zasavja knjigo v roki o knjigi pred vhodom.v ljubljansko Delavsko knjižnico KAJ STORITI, DA BO V ŠOLSKIH TORBAH ZASAVSKIH OTROK MANJ STRIPOV IN PODOBNE NAVLAKE T* »vv* i • • Poiscimo zlo pri izvoru rf aneslo je, da so v dveh zagorskih osemletkah učenci f. morali pokazati notranjost svojih šolskih torb. Med berili za četrte, pete in druge višje razrede osnovnih šol so se bohotili stripi, kriminalke in temu podobna šara. Prešeren, Cankar in drugi naši duhovni velikani kot obvezno čtivo, so si bili prisiljeni podati roko z sumljivimi izdelki človeške domišljije. Otroci pa, no otroci niti ^iiso bili kdo ve kaj v zadregi. Čemu? Ko pa v uličnih kioskih, trafikah in celo knjigarnah zelo radi prodajajo tako literaturo, medtem ko včasih starši otrok in otroci sami zaman iščejo nekatere učbenike. Potemtakem nas ne sme presenetiti, da otroci tudi v šoli nič več ne skrivajo stripov in ni bilo prvič, da so učitelji zavzeto obravnavali to ali ono učno snov. prenekateri učenec pa je meni nič tebi nič prebiral strip, ki je na vso moč kratkočasen, tisto, kar pripovedujejo učitelji, pa na vso moč dolgočasno. Ne bijemo plat zvona. Toda prosvetni delavci mislijo, da ta čas ni več daleč. Plaža je na pohodu in zavoljo tega jim je treba pritrditi, da je čas, ko bo treba spodrezati korenine temu zlu pri izvoru. Kakšen paradoks! Pravimo, da bijemo boj za družbeno, ne le za gospodarsko reformo. Šolniki, družbeno-poli-tični delavci in vrsta občanov pa zavzeto iščejo možnosti in vire za izboljšanje materialne osnove razvoja šolstva. Verjetno nam gre za to, da z več denarja izboljšamo, poglobimo vsebino vzgoje in izobraževa- nja. Naši napori gredo celo za tem, da v doglednem času nudimo otrokom brezplačne učbenike. Pri roki imamo povzetke o nekaterih problemih pouka novejše zgodovine na osnovnih in srednjih šolah, ki jih je pripravila posebna komisija strokovnjakov pri Cit ZKS. Ljudje so vložili nemalo časa in naporov, da bi prikazali, kaj vse bo treba storiti, da bo ta učna snov pridobila na svoji tehtnosti :n vsebini. Poznamo nadalje prizadevanja Mladinske knjige, ki izdaja kopico odličnih knjig in beril za najmlajše. Še in še bi lahko naštevali, kaj vse je že bilo storjenega, da bi otroci imeli dovolj resnega pa tudi zabavnega čtiva. Kaže, da pri nas zavoljo nekakšne svobode izražanja, pa prevajanja in svobode izdajanja publikacij, naravnost privajamo otroke, da že v rani mladosti izgube smisel za dobro knjigo. Zato ker smo prepričani, da je blagovna proizvodnja v pogojih socializma nujna, smo to bla-govnost prenesli in preselili tudi na področje prosvete in kulture. Tako in nič drugače trdijo prosvetni delavci, ko se dan za dnem zoperstavljajo vsakovrstni plaži. So pa vse bolj nemočni, saj vse to na veliko prodajamo in. celo propagiramo. V takih razmerah tudi starši ne morejo kaj prida storiti, pa čeprav bi dan za dnem stikali po šolskih torbah ali za zglavniki svojih otrok. Ali ni brionski plenum med drugim, opozoril tudi na razmere na področju kulture in prosvete? Osnovana je bila celo komisija, ki se je začela ukvarjati z nakopičenimi problemi v naši kulturni politiki in kultur- nem življenju. Nihče tako poenostavljeno ne razmišlja, da bi sodil, naj zdaj bodisi ta komisija enostavno administrativno prepove izdajanje in tiskanje plaže. Toda naš vseobsegajoči samoupravni mehanizem bo moral najti možnosti, da vse tiste založniške hiše, ki so prisiljene, da se gredo hkrati še tudi kramarje, dobijd drugačne pogoje za svoje poslanstvo. V prvi vrsti pa kaže spodrezati to dejavnost v tistih več ali manj quasi časopisnih podjetjih in tovrstnih ustanovah, kjer si na račun človeške naivnosti nekateri posamezniki kopičijo nezaslužen ali na lahek način zaslužen dohodek. Ce so doslej o vsem tem vihteli kopje zgolj nekateri naši najvidnejši kulturni in prosvetni delavci, potem jim bo morda v uteho, da sp njihovi napori in njihovi upori proti vsej plaži postali tudi napori čedalje številnejših delovnih ljudi, tudi ljudi za stroji v tovarnah. Ali smemo verjeti, da gre za si.lo, ki bo sposobna vsemu temu napraviti konec .. .? M. V. Kako gospodarimo NOV VETER IN SPOZNANJE V KOPRSKEM IPLASTJ Po tleh je mogoče hoditi, po oblakih pa ne! Ni še tako dolgo, ko je bil kolektiv koprskega podjetja za predelovanje plastičnih mas IPLAS sveto prepričan, da bo njihova tovarna prerasla v ogromen kombinat, ki bo vključeval tudi tovarno terilena in še obrate za proizvodnjo nekaterih drugih, tudi zelo donosnih artiklov. Tako pa je bilo zato, ker so vodilni delavci znali prepričati kolektiv, da je treba verovati v podobe iz sanj, ki naj bi jih uresničili največ s krediti. Odcepitev in osamosvojitev obrata v Podgradu, ki je bila zgolj posledica neurejenih notranjih odnosov v kolektivu, je pomenila prvi signal, da bi le bilo dobro, če bi se iz oblakov spustili vsaj malo proti tlem. ^ Vendar je morala priti reforma, da je lahko kolektiv jasno in glasno povedal vodilnim ljudem, ki bi še kar gradili gradove v oblakih, da od vizij in obljub ne morejo živeti, ko pa hkrati prav zaradi tega, kar naj bi še prišlo v prihodnosti, zanemarjajo tisto, kar že imajo. V tem spopadu mnenj je bil kolektiv močnejši. Iz tovarne sta odšla direktor in tehnični direktor. Kakor zdaj pravijo v Iplasu, sta namesto njiju vslo- Mohtaža visokotlačnih ventilatorjev v obratu za proizvodnjo indu- pila prijetnejša klima in nov sirijske opreme koprske tovarne IPLAS Foto služba DE veter. Kakšna sta in kako se izražata ta dva, vselej in povsod dobrodošla prijatelja? Podrobnosti o tem smo razbrali iz razgovora s tovariši:! Ščukovtom (predsednikom sindikata), Šauperlom (sekretarjem OO ZK) in Klapčičem, predsednikom UO. Uvodno informacijo o sedanjih razmerah v tovarni pa nam je zaupal dežurni vratar, ki je povedal, da vrag še ne bo vzel njihovega podjetja, čeprav se je bil vtihotapil v vežo, pa so ga pognali , nazaj. »Zdaj smo ga lahko, še pred meseci to ne bi bilo mogoče,« je pribil možak s kapo na^glavi, ki pa se, žal. ni hotel predstaviti. »O drugem pa, naj ta višji _ govorijo!« se je opravičil. Torej, kaj se je predvsem NA TEMO: KAKO GOSPODARIJO V KRANJSKI TRGOVSKI HlSl - VELEŽELEZNINI MERKUR? Vse v presežnikih! Trgovsko podjetje Merkur iz Kranju slavi letos 70. obletnico obstoja Blagovni promet so v kranjski vele železnini Merkur v zadnjih desetih letih povečali najmanj za osemkrat. Na vsakih vloženih 100 starih dinarjev so ustvarili lani že 37 starih dinarjev narodnega dohodka. Primerjava s skupino desetih sorodnih jugoslovanskih podjetij, kot so Metalka iz Ljubljane, Željpoh iz Zagreba itd. pa kaže, da je narodni dohodek na delavca lani za 40 ostotkov višji, narodni dohodek na vložena sredstva pa celo za 70 odstotkov višji, kot znaša povprečje v primerjanih sorodnih podjetjih. V delitvi dohodka na sklade pa je podjetje obdržalo v zadnjih petih letih razmerje 50:50. Dodajmo še to, da so lani ustvarili na zaposlenega kar 1 milijon 150.000 starih dinarjev skladov, kar pomeni, da so pri približno 250 zaposlenih ustvarili nad 250 milijonov starih dinarjev. Skladno s tako dobrim gospodarjenjem pa je razumljivo, da so od lani osebni dohodki zaposlenih, ki so znašati blizu 68.000 starih dinarjev, letos v devetih mesecih porasli že na 90.000 starih dinarjev, kar pa je za trgovsko organizacijo izredno spodbudno. POGOVOR ZA »OKROGLO MIZO« Ko so pisca tega prispevka v kranjskem Merkurju seznanili s podatki za »okroglo mizo«, se je vprašanje, kako so dosegli tako spodbudne rezultate, kajpak kar samo ponujalo. rabili več sto milijonov S-din lastnih sredstev. Hkrati pa smo v zadnjem obdobju zgradili znatne površine veleprodajnih skladišč. Vsa skladišča smo primerno opremili, tako da o težkem fizičnem delu skorajda ne moremo več govoriti. Za mani- ggggiaM—— lurgije samo v premajhni proizvodnji železarn, marveč je to pogojeno tudi z odnosom železarn do našega podjetja,« pravi direktor Merkurja. »Če spregovorim konkretno o jeseniški železarni, ki jo imamo tu, pred nosom, ne morem mimo tega, da ............... ........................::.......| mmmmmmMmmmmmmmimmMMmm Sodobna skladišča kranjskega Merkurja ■ V tem razgovoru so sodelovali: predsednik delavskega sveta Anton Malej, član izvršnega odbora sindikata Dragiša Mrkaič, pomočnik direktorja Jože Poljak, direktor Jaka Kolenc, komercialni vodja tovariš Vreček, potem pa še Stane Gantar, vodja računsko gospodarskega. sektorja, in Stane Jeler, šef poslovnicc za široko potrošnjo. »Vse večja proizvodnja in potrošnja sta tudi našemu kolektivu narekovali, da smo močno razširili prodajne in skladiščne zmogljivosti,« je pripovedoval predsednik delavskega sveta. »Toda vedno smo se »širili« le v skladu s našimi možnostmi .. .« ga je na hitro dopolnil pomočnik direktorja, predsednik delavskega sveta pa je nadaljeval: »Predvsem pa smo vse trgovine modernizirali in za to po- pulacijo blaga je na razpolago razen 15.000 kvadratnih metrov skladišč, tudi industrijski tir, speljan v skladišča, ki so opremljena z dvema mostnima žerjavoma. Za nakladanje in razkladanje blaga imamo tudi dva viličarja, medtem ko smo si za prevoz blaga kupili osem tovornjakov in traktor s petimi prikolicami. V vseh skladiščih in.ra-mo še druga pomožna dvigala in transportne vozičke, tako da delo res ni težko...« Nedvomno je vse to pripomoglo, da je podjetje z blagom sorazmerno dobro založeno. Res pa je, kot so povedali udeleženci »okrogle mize«, da še vedno primanjkuje precej blaga, predvsem s področja črne metalurgije. »Vendar, če govorimo za našo trgovsko hišo, ni vzrok za pomanjkanje blaga črne mela- se ne bi vprašal, zakaj je ta železarna sama izbrala le pet, šest trgovskih hiš, ki jim dobavlja svoje izdelke, nas pa so skoraj popolnoma spregledali. To se samo sprašujem, da me morda ne bi kdo napačno razumel. Vi, kot novinar pa se lahko pozanimate v jeseniški železarni, morda boste dobili pojasnilo...« SAMOSTOJNOST POSLOVNIH ENOT Izredno zanimiv pogovor pa je stekel tudi o tem, kako se uveljavlja samoupravljanje v tej trgovski organizaciji, saj iz izkušenj vemo, da samoupravljanje v marsikateri trgovski hiši še ni dovolj razvito. O tem pripovedujeta pomočnik direktorja Jože Poljak in član izvršnega odbora sindikata Dragiša Mrkaič: »V podjetju imamo 33 obračunskih enot, kar pomeni, da za vsako enoto redno mesečno izračunamo dohodke in stroške. S takšnim ugotavljanjem dohodkov in stroškov smo dosegli, da kolektivi posameznih obračunskih enot sproti natančno vedo, kako gospodarijo. Predvsem je za naše poslovne enote pomembno, da vedo, koliko imajo zalog. In če te zaloge ob mesecu zmanjšajo še bolj, kot so si zastavili v načrtu, razlika dohodka ostane njihova in ga razdelijo, kot vedo in znajo. Pa še ta prednost je s popolno samostojnostjo poslovnih enot, da kolektivi teh enot sami odločajo, kako in s kakšnim blagom se bodo založili. To fnorda ilustrira podatek, da naše detajlne trgovine, ki jih imamo osem, jemljejo v lastnih skladiščih le polovico blaga, z drugo polovico blaga pa se oskrbijo pri drugih morda boljših grosistih ...« Stane Gantar, vodja računsko gospodarskega sektorja pa je oba še dopolnil: »Hočem povedati, da imajo vse omenjene enote svoje predstavnike ' v našem delavskem svetu, ki upravlja z ustvarjenimi sredstvi. Prav gotovo ne bo odveč, če tudi povem, da se je naš delavski svet že dve leti zapored odločil, da vloži skoraj vsa prigospodarjena sredstva v obratni kapital, kajti ta je ža naše poslovanje osnovni pogoj. Moram reči, da z obratnimi sredstvi nimamo težav, saj smo jih v zadnjih letih ustvarili že nad 2 milijardi S-din in le za milijardo 700 milijonov S-din imamo kratkoročnih kreditov.« Res dovolj zgovorni podatki o dobrem gospodarjenju. LE SE TRI PROŠNJE za STANOVANJE »Lani sta dva člana kolektiva prosila za stanovanje in oba sta ga takoj dobila,« je še povedal predsednik delavskega sveta. »Letos pa imamo le tri prošnje za stanovanje, ostali člani kolektiva pa imajo že vsi stanovanja.« Inka j ne bi imeli vsi stanovanj, ko pa je podjetje v zadnjem obdobju zgradilo ali kupilo 22 novih stanovanj v skupni vrednosti blizu 100 milijonov S-din. Delavski svet podjetja pa je odobril še 73 posojil za gradnjo vrstnih hišic, ki jih je izkoristilo 58 članov kolektiva. * Vprašanje, na kakšen način zberejo toliko denarja za staho-vanja.se spet samo ponuja. Toda kot so povedali predstavniki Merkurja, je odgovor zelo enostaven. S statutom podjetja so določili, da bodo letno odyoji!i za stanovanja 70 odstotkov sredstev od bruto osebnih dohodkov. To pa znese na leto od 25 do 30 milijonov S-din. Vse v presežkih! O trgovskem podjetju ve’->*n! OBLETNICE POSEBNO SLOVESNE, SE, KAJPAK, Stavimo due ob uspehih, neuspehe pa za ■‘kaznovanje potisnemo ob stran, tako bomo Borili tudi danes, kajti praznik republike, Ki mu je v večji meri namenjena tudi današnja Številka de, je pomembna obletnica, to je dan, Ki naj še posebej podčrta bratstvo in ENOTNOST MED NARODI JUGOSLAVIJE. TAKO UBRANA NAJ K® TUDI DANAŠNJA TEMA, KI PRIČA O USPEŠNEM SODELOVANJU DELOVNIH KOLEKTIVOV OD SEVERA D® JUGA, 00 VZHODA DO ZAHODA NAŠE DOMOVINE. Čeprav je zapis praznično obarvan, velja vseeno povesti, da je sodelovanje delovnih organizacij pospešila gozdarska nuja, ki jo je zaostrila reforma, saj so se že po tovih njenih ukrepih mnogi kolektivi znašli v precejšnjih j^avah. Tembolj, čimbolj so bili zaprti sami vase in čim-^Ij so iskali ugodnosti, ne glede na dejanski proizvodni ^Peh in produktivnost. , Ce so bili v obdobju pred reformo glavni pobudniki za integracijo in sodelovanje družbeno politični faktorji, se Položaj po reformi bistveno spremenil. Pobudniki naj Zličnejših oblik integracije postajajo vse bolj delovni kolektivi sami, kar velja zlasti za industrijo. SAMO VSI SKUPAJ NEKAJ VELJAMO Avtomatični stroj za izdelovanje steklenic v Steklarni Hrastnik * IZ ODVISNIH V NEODVISNE ALI: ClMVEC Kvalitetnih domačih surovin Med prvimi, ki so našli skup-' iszik in navezali tesne pobrile stike, so bili proizvajal-,c 1 surovin in industrijski prede-v0valci. Na to sodelovanje so v n ® lr>dustrije. Predelovalci so dobe - za^n*'eres^ran‘ 23 f dovolj cenenih surovin. V poslovnega sodelovanja začeli z lastnimi sredstvi fi-aneirati razširjanje in razvoj urovinskih virov. Med prvimi bila Tovarna viskoze v Loz~ -Jv-' 'xi si je 0(1 Številnih ^stilnih tovarn po Jugoslaviji polovila sodelovanje v finan-',/anju razvojnega programa. Lenost skupnih investicij,- pri '"pl i*h 50 sodelovali kolektivi ^stilcev, cenijo na 120 milijo-n°v novih dinarjev. d Podobno je sprejela predlog, ’a s svojimi sredstvi pomaga C^ničiti ' program druge faze h^oja Rudarsko topilniškega J^čna v Boru predelovalna in-Barija bakra. S tem si je za-in vila večje količine surovin a boljšo izkoriščenost svojih ne dovolj izkoriščenih <£Bacitet. V tem programu bo-»b, Sodelovale valjarna bakra fo°°°dan Penežič« v Sevojnem, »jfarna kablov iz Svetozarevc, ^?v°kabel« iz Novega Sada, it Salaj« iz Niša, Livarna in pribora, »ELKA« iz Zagreba bav^ge. Veliki proizvajalec da ^ v Boru pa se je obvezal, pozneje, ko bo povečal PoJ^Odnjo, s svojimi sredstvi zanašal razširiti predelovalne Prpj-iivosti omenjenih podjetij. tal^Movaici bakra bodo prav rih s kakimi 700 milijoni stani,, Qlnar.iev sodelovali v iska-JU novih ležišč bakrene rude v da?Slavi3i, ki ga organizira Ru- ^ova 101311 niški bazen v Boru' Že i!.ležišča te dragocene rude ^orL 'io Pri Kranjski gori na au "tiskom, pri Dimitrov gra-tu’j Sčepan polju, na Kosme-n na skopski Črni gori. ionir,Udl Tovarna cementa in sa-Pov a iz Anhovega si je bila s - ,n-lem proizvodnje in bol.1-ta0rOkoriščanjem kapacitet pribe „ana zagotoviti večje količi-l'areLrovln- Zato je dala dorit-Sojij ewiu Podjetju »Dalid« po-rih a- V vlšini 40 milijonov stali^ 'natiiev in skoraj' prav to-Soči Pod-iotju Žica iz Kanala ob Pa i,Razen tega sodeluje tovar- 1^ j * LtrBct »UVIVlUJtr Li_rv ctr itartv Anhovega s 600 milijoni '•ta „ ,d:ln Prl razširitvi Rudni-P^zli °eSta v Petrovem selu pri ahkvJ rudnik bo namreč !a t}o4iPt>vežai svojo proizvodnjo etno q *•’ to ie na 30 tisoč ton 'ietiiiv," to. lnvesticijo oziroma itarna"1 .financiranjem bo to-Anhovo zmanjšala uvoz azbesta za kakih 15 tisoč ton letno. Za steklarje so zadostne količine surovin precejšnja težava. Skoraj vse jugoslovanske tovarne stekla so pripravljene sodelovati pri rekonstrukciji tovarne sode v Lukavcu. Tako je tudi hrastniška Steklarna oddvojila 90 milijonov starih din za kreditiranje rekonstrukcije tovarne sode v Lukavcu. Hrast-niški steklarji so si s tem zagotovili za 2600 ton več sode na leto. Rekonstrukcija njihove tovarne terja namreč tudi večje količine surovin, saj bodo proizvodnjo stekla povečali za 90 odstotkov. Hrastniški steklarji pa iščejo kooperante tudi za proizvodnjo kremenčevega peska. Zanimivo je, da so Steklarni v Hrastniku pomagali poslovni partnerji s posojilom 200 milijonov starih dinarjev, ko se je kolektiv zaradi rekonstrukcije znašel v težkih finančnih škripcih. In še primer Tovarne baterij in suhih elementov »Zmaj« v Ljubljani, ki se je pred dvema letoma znašla v izredno težkem položaju zaradi pomanjkanja mangana. Takrat so namreč še menili, da brez uvoza kvalitetnega mangana proizvodnja ni mogoča. Za uvoz surovin pa ni bilo dovolj deviz. Proizvodnja je padala in pretila je nevarnost, da bodo morali odpustiti delavce. V tako kritični situaciji je kolektiv Zmaja sklenil poskusiti še zadnje: skupaj z ba-njaluškim podjetjem Mermer financirati v Bosni raziskovalna dela. Proti pričakovanjem so bili rezultati zelo zadovoljivi in ovrgli so mišljenje, da je doma- ča manganova ruda siromašna. Zmaj in Mermer sta podpisala pogodbo o izkoriščanju manganove rude za daljšo dobo. V relativno kratkem času je banja-luški rudnik pokril vse potrebe ljubljanske tovarne »Zmaj«. Se več, danes porabi tovarna Zmaj samo še četrtino domačega mangana, medtem ko ostanek skupaj s svojim poslovnim partnerjem iz Bosne prodaja drugim domačim potrošnikom v keramični,. kemični, metalurški in steklarski industriji. Povrhu vsega je manganova ruda iz okolice Banjaluke kvalitetna in za okoli 20 % cenejša od uvožene. V Zmaju še naprej kujejo načrte za nove raziskave na terenu. Menijo, da bi lahKo v nekaj letih proizvodnjo mangana tako povečali, da ga v bodoče Jugoslaviji sploh ne bi bilo treba v.eč uvažati. Vse to sodelovanje, povezovanje finalistov in proizvajalcev surovin se razvija na spoštovanju ekonomskih interesov, na osnovi čiste ekonomske računi-ce. Pri tem morata biti seveda tako finalist, kot proizvajalec surovin soudeležena na rezultatih doseženih uspehov toliko, kolikor vsakemu pripada po vloženem delu. • NIC VEČ: VSI VSE Usklajevanje kapacitet in delitev dela zaradi napredka v proizvodnji je drugi glavni motiv poslovnega sodelovanja. Želja, da bi optimalno izkoristili obstoječe proizvodne zmogljivosti, je nezdružljiva z avtarkičnimi koncepti in težnjo finalizirati proizvode za vsako ceno. Razvoj posameznih podje- tij naj bi gradili na tako imenovani vertikalni graditvi dela, to je specializaciji za velikose-rijsko proizvodnjo tipiziranih delov, ki jih proizvajalci vgrajujejo v posamezne finalne proizvode bodisi za domači trg bodisi za tuje poslovne partnerje. Zato je izredno pomembna pobuda mariborskega kolektiva TAM za sodelovanje in kooperacijo jugoslovanske avtomobil-ske industrije. Iz sedanje delitve proizvodnje avtomobilov med jugoslovanskimi proizvajalci po tonaži, naj bi prešli na delitev proizvodnje po določenih delih in agregatih ter na njihovo tipizacijo. Takole pravijo tamovci: na ta način bo vsem omogočena velikoserijska proizvodnja in uvedba sodobne tehnologije pri istočasnem znižanju proizvodnih stroškov. Pri tako visoko razviti specializaciji in kooperaciji se ni več težko dogovoriti, kdo bo nosilec finalne proizvodnje, ker taka koprodukcija vsem partnerjem zagotavlja ugodne ekonomske učinke. Seveda je za organizacijo take kooperacije potrebno skupno analitično delo na področju ekonomije, tehnologije, projektiranja, izobraževanja ter zaposlovanja strokovnih kadrov in še marsikje drugje. Visoko razvita specializacija in kooperacija je prav tako edini izhod za našo elektronsko industrijo. Tako so v okviru priprav za tesnejše sodelovanje podjetij Rudi Čajevac iz Banjaluke, R1Z iz Zagreba in kranjske Iskre nedavno podpisali v Zagrebu okvirni dogovor o delitvi dela znanstveno raziskovalnih inštitutov vseh treh tovarn. To bo omogočilo racionalnejše izkoriščanje kadrov in materialnih sredstev, ker v bodoče ne bodo istih problemov proučevali v dveh ali treh institucijah, kot je bilo neredko doslej. Razen tega bodo vsi trije inštituti s sprejemanjem enotnih odločitev na področju tehnologije, standardizacije in tipizacije materialov itd. prispevali ne samo k ekonomičnemu delu inštitutov, temveč tudi k rentabilnejšemu delu proizvodnih oddelkov vseh treh podjetij. V omenjenem dogovoru omenjajo tudi vključitev drugih znanstveno raziskovalnih inštitucij, ki se ukvarjajo s problemi elektronike in avtomatizacije. Kooperacijski in integracijski odnosi med celjsko Emajlir-ko, kruševskim, »Veselinom Nikoličem« in zemunskim podjetjem »Ikarus« zagotavljajo vsakemu od teh kolektivov specializacijo in možnosti za velikose-rijsko proizvodnjo. Emajlirci so na primer prepustili proizvodnjo kadi Veselinu Nikoliču in Ikarusu. Drugi ima velike in moderne stiskalnice za izdelovanje kadi, ki jih bodo emajlirali v Kruševcu. Celjski kolektiv pa, ki’ ima razvitq trgovsko mrežo v tujini, bo nastopal kot izvoznik in skrbel za uvoz potrebnih surovin. S takim sodelovanjem treh tovarn se bo proizvodnja kadi povečala v naslednjem letu na 60 tisoč kosov, v letu 1968 pa na 90 do 100 tisoč kosov. • TISOČERO MISLI JIH POVEZUJE Kaj pa tekstilci? Tudi kolektivi tekstilne industrije imajo vedno več poslovnih vezi rned seboj. Tako je tovarna V Tovarni emajlirane posode Celje Svilanit iz Kamnika pomagala tovarni frotirk iz Delčeva v Makedoniji. Ne samo, da so v Kamniku usposabljali makedonske delavce, strokovnjaki iz Svilanita so za tovarno iz Delčeva prevzeli tudi vso razvojno službo, planiranie asortimana, organizacijo proizvodnje, prodajo in izvoz frotirk. Mekedon-ski poslovni partner pa mora upoštevati iste tehnične norma- tive za kvaliteto, ki veljajo v Kamniku, in zagotoviti potrebne količine prediva. Tudi tekstilni tovarni iz Ajdovščine in Omiša sta podpisali dogovor o dolgoročnem sodelovanju. Kolektiv iz Omiša je zagotovil partnerju iz Ajdovščine 300 milijonov starih din za naslednjih osem let, tako da bi tovarna v Ajdovščini lahko razširila svoje kapacitete v opleme-nilnici, ki je sedaj »ozko grlo« proizvodnje, saj lahko oplemeniti le. 60 % : tega, kar naredi njihova tkalnica. Po končani rekonstrukciji bo ajdovska tovarna lahko finalizirala vso svojo proizvodnjo in s tem povečala vrednost proizvodnje od 4,5 na 6 milijard starih din. Ajdovska tovarna pa se je obvezala, da bb podjetje za proizvodnjo pletenega perila v Om.išu zalagala s prejo, na, kvaliteto katere bo lahko poslovni partner sam vplival. Razen tega sta se oba kolektiva sporazumela, da bosta med seboj izmenjavala tehnične in druge izkušnje. Potreba po tesnem sodelovanju se kaže vse bolj tudi v naši prehrambeni industriji. Z liofi-lizacijo (moderni postopek za konzerviranje hrane) se ukvarja nekoliko podjetij v Jugoslaviji. Poljedelsko industrijski kombinat Pomurka uspešno vakuumsko suši zmrznjene prehrambene proizvode in sodeluje s kemičnim inštitutom Boris Kidrič iz Ljubljane. Pol-industrijsko opremo za liofili-zacijo sta kupila tudi Kolinska tovarna v Ljubljani in zagrebško podjetje Sljeme. Podobne želje imajo Podravka, Gavrilo-vič, Jugodietetika in drugi. Uresničitev teh teženj bi pomenila drobljenje sredstev in moči strokovnjakov, ki jih že itak primanjkuje, saj je naša prehrambena industrija šele v povojih. Zaradi tega je Gospodarska zbornica Slovenije dala predlog za koordinacijo raziskovalnega dela vseh podjetij, ki se v Jugoslaviji ukvarjajo z lio-filizacijo. Tako bodo z usklajenim delom dosegli večje uspehe za vse delovne kolektive. * Nanizali smo samo nekaj primerov poslovno tehničnega in proizvodnega sodelovanja gospodarskih organizacij na jugoslovanskem prostoru. Že iz teh primerov pa lahko zaključimo, da postaja ekonomsko sodelovanje objektivna nujnost in to toliko bolj, kolikor bolj bo tržišče vplivalo na oblikovanje cen posameznih proizvodov. Delovne organizacije vse bolj spoznavajo, da jim integracija in kooperacija odpirata doslej neslutene možnosti razvoja, da postajata pogoj za kvalitetni skok v nadaljnjem razvoju našega gospodarstva, za uspešno uveljavljanje gospodarske in družbene reforme in pogoj za vključitev v mednarodno delitev dela. NENA LUZAR Notranji transport v Tovarni cementa in salonita v Anhovem L. *■! ! I ■ 1. Nadvse me veseli, da se Ižancem ne bom zamerila s pisanjem. Ti koprivasti ljudje so zelo kratki. Če katero preveč rečeš, se baje mimogrede znajdeš v bolnišnici. Cvet Ižancev je pa ravno v Kovinski industriji Ig, ki sem jo obiskala. Devet direktorjev so odslovili v treh letih, ker niso bili zadovoljni z (dovolj, da je poslal tovarniški kamion na svojo pest po drva zase, je že šel), zadirčnega varnostnega tehnika so zvabili v gostilno in ga pretipali do kosti, »uvoženemu-« komercialnemu so zagrozili s pretepom, če se ne preneha plesti z domačinko... Resda se je vse to dagajalo pred leti, toda kri ne zvodeni na hitro. Sploh se pa še zmeraj pretepajo, le njihova srboritost je požlahtnjena s tem, da se ne klestijo po gostilnah, ampak v jugoslovanski in mednarodni gospodarski areni. Seveda s uspehom, drugače ne bi bili Ižanci... Kupcev imajo, kolikor hočejo. V INI na Reki, nekdanji rafineriji nafte in njihovi najzvestejši stranki vprašajo: »Ižanci, povejte, koliko bitumenskih sodov ste sposobni izdelati ža nas.« Tristo tisoč jih bodo potrebovali prihodnje leto. Pred sedmimi leti, se pravi takrat, ko je Kovinska industrija Ig po triletni ekspresni rošadi direktorjev sprejela Srečka Žerjava. pa je taisto reško podjetje z velikimi težavami izterjalo od Ižancev 31 milijonov starih din. Poslali so jim pločevino, iz katere naj bi zanje izdelali sode, Ižanci so jih pa drugim prodali, da so imeli za »plače«. Od vseh jugoslovanskih em-balažistov Ižanci edini izvažajo ‘sode ha področje čvrste valute — v Avstrijo in na Norveško. Edini izvažajo čepe za sode. Na mednarodni razstavi embalaže v Parmi, pred kakim mesecem, so se kupci zanimali za njihove samnnostrežne regale in sode ... Nič ne de, če so se surovine podražile, Ižanci si že znajo tako pomagati, da so .med jugoslovanskimi konkurenti najcenejši, na mednarodnem trgu pa — solidni. Cankarjeva mama zaleže za poldrugo mlado delavko, zato ne varčuje z besedami, če ji ni kaj po volji Lepa tovarnica in stroji, ki so si jih omislili s svojimi prihranki, še diši po novi barvi, ko se v nekdaj zaprašene tovarniške sklade stekajo novi milijoni. Ti gospodarski liliputanci srečno vozijo preko vseh zaprek gospodarske reforme. »Kdor zna, zna,« se muzajo in v dokaz svoje gospodarnosti omenijo, kako so nedavno zavrnili prošnjo krajevnega odbora Ig za dvomilijonsko dotacijo. Zanje, ki imajo ob 2 milijardah in 300 milijonov dohodka letno v skladih 248 milijonov S-din in že ceio svojo kuhinjo in higienske prostore, sta dva milijona malenkost, vedeti pa hočejo, čemu jih bo krajevni odbor porabil. Naj jim pošlje predračune, potem bo pa delavski svet odločil... Za kanalizacijo ali druge komunalne zadeve so pripravljeni prispevati naprošeni denar, za pokopališko ograjo pa ne. Vsi Ižanci naj jo udarniško' naredijo, kakor so jo kovinarji okoli nove tovarne. Še manj pa so pripravljeni plačati podiranje cerkvenega obzidja. V stari tovarni (kjer zveneča firma ni mogla zakriti proizvodne revščine) jim je bilo to obzidje v napoto. Prosili so. če ga smejo podreti, da si povečalo skladiščni prostor, pa niso bili uslišani. Kogar zdaj moti. naj sam plača podiranje. ŠE DIREKTORJEVA VEDNO NE OBVELJA, ČEPRAV MU ZAUPAJO Kar si kovinarji vtepejo v glavo, drži. Srečo Žerjav, sedanji direktor Kovinske industrije Ig. se navdušuje, da bi tovarno še malo povečali, pa zaenkrat ne bo nič iz tega. »Direktor, zdaj' smo mi na vrsti,« je nekdo dejal na delavskem svetu, vsi zbrani so potegnili z njim in ... direktor se je moral ukloniti. Prihodnje leto ne bo nihče . več manj zaslužil kot šestdeset tisoč starih dinarjev.. Brez skrbi, skladov zato ne bodo zajedli! Letošnje kolektivno povprečje se suče okoli 85.000 starih dinar- jev, pa jim ostaja 50 odstotkov čistega dohodka za sklade. Prihodnje leto bodo skladi mogoče malo manjši, mogoče pa tudi ne, kajti strokovne službe jim vsak mesec sproti zračunajo rentabilnost posameznih izdelkov. Pločevinasti sodi, ki so nekoč preživljali ves delovni kolektiv, živijo samo še tiste, ki jih izdelujejo, življenjski sok tovarne so čepi za sode, rezervoarji za mazut, prodajne police s 40 do 50 % rentabiliteto... In prototipi raznih izdelkov, ki jih še nobena jugoslovanska tovarna ni osvojila. Upravičeno se bijejo po prsih kot dobri gospodarji, vendar v intimnem razgovoru le priznajo, da — no ja — najbrž ne bi v zadnjih sedmih letih tako napredovali, če ne bi dobili »pravega direktorja«. »CE GA NIKDAR VEČ NI V TOVARNO, ZASLUŽI, DA GA ŽIVIMO« Takole je rekel neki delavec o Srečku Žerjavu. »Pravi direktor« je vesel, da so ga Ižanci, ki tujcev ne vidijo radi med seboj, osvojili. Z lepimi besedami jih ni pridobil. Ko Kadar se dela, -se dela , se je delavskemu svetu predstavil in-' s poštenim namenom obljubil, da jim bo pomagal iz revščine (vsa osnovna sredstva so bila vredna 70 milijonov, dolžni so bili 56 milijonov S-din) ga je Anton Intigar, takratni predsednik delavskega sveta in sedanji predsednik sindikalne podružnice na kratko »zabil«: »Nehajte, nehajte! Vsi pred vami so takole sadili rožce, naredili niso pa nič.« Zaupanja pa si niso zapravili samo nesposobni direktorji pri ižanskih delavcih, ampak tudi podjetje pri kupcih. Predolga je zgodba o tem, kako so si ga povrnili. Novi direktor je moledoval, osebno prosil za delo, sam je iz stare naprave za centralno gretje izdelal napravo za notranje loščenje pločevinastih sodov (Ižanci so jih prvi vrgli na trg) in z njimi pomagal ustvariti devet . milijonov čistih dinarjev po dolgoletnih kroničnih primanjkljajih ... Potem je noči in noči prebedel nad papirjem in skiciral —- čep za pločevinaste sode. Vsaj 30.000 jih je zrisal, preden je projektiral tega, ki kovinski industriji Ig vrže sedaj mesečno okoli deset milijonov čistega dohodka, od 1962. leta pa je naši skupnosti prihranil 507.500 dolarjev. »Jezilo me je, ker smo imeli z uvozom čepov vedno večje težave, prosjačil sem večje emba-lažarje, kot sta zagrebški LIM in novosadski LIM — Produkt, naj jih začno izdelovati, ko mi je bilo dovolj čakanja, sem se pa sam lotil dela, čeprav se svoj živ dan nisem ukvarjal ne s tehniko ne izumiteljstvom,« zdaj zadovoljno obuja spomine Srečo Žerjav, ki je svoj patent prodal Ižancem za 6 milijonov S-din, čeprav so mu v Lim-Produktu ponujali dvanajst milijonov. Prav ta čep je Kovinski industriji Ig odčepil zlato jamo zaslužka, ki zalaga z njimi vse večje rafinerije na svetu. Ameriška firma Tri-sul je začutila v Ižancih najresnejšega konkurenta. Trisulovi strokovnjaki so priznali, da je ižanski čep bolj praktičen, enostavnejši in cenejši, novatoirja so poskušali podkupiti... Toda ižanski čep že prodira v svet. Avstrijski trgovci ' so jih za prihodnje leto naročili 20.000, skupno pa je v naročenih že pol milijona garnitur. S tem čepom je Srečo Žerjav zaključil izumiteljsko kariero, vendar je ostal za eno izkušnjo bogatejši: kamorkoli gre sam ali kdorkoli iz strokovnih služb, išče pločevinasto embalažo, ki je ni na našem trgu in bi jo,Ižanci lahko izdelovali s sedanjimi stroji. Tako si pač pomagajo, ker se jim lastne konjunkturne službe ob 210 zaposlenih ne splača organizirati, o skupni pa se predvsem — govori... CIM MANJ BESED Na splošno ižanski kovinarji cenijo predvsem delo, ne besed. Zdajle so ravnokar skrajšali delovni teden s 45 na 42 ur. Brez vsakih strokovnih analiz. Diši po primitivizmu, ali ne? Ni pa čisto brez soli. Letni plan so že izpolnili. Kdor hodi z odprtimi očmi po novi tovarni, pa vidi, da kljub tekočim tra- Boznarjeva Minka je bila letos skupno prikrajšana najmanj za efl6 »plačo« zaradi'slabe organizacije dela v lakirnici registrskih tabli1 Žal ji je, da je tako dolgo potrpela, kajti precej, ko se je na sestal1' ku delovne enote zagnala zoper nered, so napake odpravili kovom, ki so urejeni za večino izdelkov, le tu in tam slaba organizacija dela uklepa notranje rezerve. Zato so zelo na kratko zahtevali, naj jih strokovnjaki — sprostijo. Tako, kakor bi rekli ženi doma, naj bolj direktor vprašal, kdo je pripravljen prevzeti odgovornost, da bo v 42 urah ravno toliko narejeno kakor doslej v 45, nakar sta se prostovoljno javila tehnična vodja priprave dela. Namesto po pisarnah sta hodila po tovarni, priskočila, kjer je zaškripalo in ... vsi oddelki dosegajo in presegajo normo. CANKARJEVA MAMA JE ZADOVOLJNA Cankarjeva mama, pri kateri sem merila temperaturo razpoloženja med delavci, je pokazala vse zobe, ko mi je odgovorila: »Se kar gre pri nas. Zame je petinšestdeset tisoč, kolikor zaslužim, kar zadosti. Če se še enkrat ne omožim. Vdova sem. In veste, kaj se je zgodilo? Na strokovnem kolegiju je na gosto posadi krompir, da ga bo več. veste, zaležem pa vsaj za poldrugo dekle v tovarni. Ja, če mi ni kaj po volji, pa odkrito povem, kdor pridno dela, se mu ni treba nikogar bati.« Tudi pri drugih delavkah in delavcih sem dobila vtis, da ostanejo za stroji — Ižanci. Vročekrvni, srboriti, ampak pošteni in delavni. Franc Zupančič, nekdanji podpredsednik delavskega sveta in sedanji vodja najmočnejše proizvodne delovne enote, za katerega mi je direktor rekel, da je »precej oster«, me je odpeljal v lakirnico, kjer so delavci več mesecev slabo zaslužili. Ustavil se je pa pri Božnarjevi Minki, če sem med ropotom prav ujela njen priimek. Mlada delavka se je vedla, kakor da naju ne vidi. Tisto svojo desko s sveže pobarvanimi registrskimi tablicami za motorna vozila je odnesla'v peč, ne da bi naju pogledala, dokler je ni Zupančič nagovoril, naj mi pove, zakaj se je na zadnjem sestanku tako razjezila. »Saj veste, zakaj. Bolj ko delam, bolj sem pod normo. Vsaj eno plačo sem letos zgubila zaradi slabe organizacije dela. Nekaj časa potrpiš, potem ti pa prekipi...« Malo vstran je stal vodja priprave dela. Med pogovorom z barvarjem registrskih številk je ujel Minkin sršenasti pogled in je brž stopil k nam: »Ni zdaj bolje,, Minka?« jo je pomiril, »normo dosegate že dva dni...« Minka pa je še vedno jezL gledala predse. Najbrž še 3 čisto zadovoljna. Kdo ve, če a bo na naslednjem sestanku 'L? spet povzdignila glasu ali pa, c ga dolgo ne bodo sklicali, v nabiralnik za anonimne Pr!" Norvežani so zadovoljnejs* j, ižanskimi sodi kakor Iža.I\jl Včasih so jih sodi preživU-V zdaj jim pa drugi izdelki v »vržejo« tožbe kakega lističa ... Direfc*^ predsednik delavskega sveta ,, upravnega odbora najdejo ves6 krat kakšnega notri, čeprav ,6 Ižanci tudi v tovarni najt3, pomenijo iz oči v oči. _ Takšni so ti gospodarski V.jti putanci, ki se tujih industrij®1*™ Guliverjev ne bojijo, kaj s^, »svojih ljudi« in nekakšne spodarske reforme, ki je za?1 prazen bsv-bav... , a | I I B 1 a Občinski sindikalni svet Domžale Občinski sindikalni svet Novo mesto Občinski sindikalni svet Velenje TFUMETNI brus 1 in ieko¥ime PROIZVAJAMO: • umetne bruse in segmente vseh vrst za obdelavo umetnega in naravnega kamna ter kovin v magnezitni in šelakovi vezavi • razne vrste mlinskih kamnov za žitarice, luščenje oljaric in mletje paprike, kave in za ostalo živilsko industrijo • Nekovine dolomit, mlete za potrebe steklarske industrije in kot polnila za barve in gumo ZA VSE INFORMACIJE SE OBRAČAJTE NA NASLOV: »COMET« umetni brusi in nekovine Zreče — Slovenija telefon: Zreče 7 — telegram: Zreče »Comet« Universale T 0 VI R N JI KLOBUKOV, SLAMNIKOV IN KONFEKCIJE B&mžttie OBRTNO PODJETJE BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE GRADBENO PODJETJE ELA NOVO MESTO BEGRAD »GRADNJA« ČRNOMELJ ŽALEC 1 Autopromet — tuzem. špedicija GORJANCI Novo mesto — Straža javor; Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva , ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA Lesna industrija »JAVOR«, Pivka PROIZVAJA TUDI KVALITETNO PRIZNANE VEZANE IN PANEL PLOŠČE e plemenite in slepe furnirje ® lepljene sedeže in naslone 9 lesno embalažo • žaga mehki in trdi les se priporoča ža cenjena naročila vseh vrst prevozov z jamstvom za hitro in solidno izvršitev LESNA INDUSTRIJA KRANJ Crevarna Ljubljana, Poljanska 95 TRANSPORT KRŠKO TOVARNA BARV IN LAKOV j» MEDVODE DELAVSKA ENOTNOST - Št. 46 - 26. novembra 1866 - \N 1* F » , . „ j. »n«;:;:«:::;: r - .v j j NAČRTNA KREPITEV GOSPODARSKE MOČI OBČINE LAŠKO | Pomembno področje - krepitev turizma Čeprav nikakor hi mogoče zanikati uspelega razvoja vseh gospodarskih dejavnosti na področju občinske skupščine Laško, pa vendar lahko zapišemo, da turizem kot pomembno področje, za katerega ima Laško s svojo okolico najboljše pogoje, še ni zaživel v takem obsegu kot bi lahko. Danes sicer ne bi mogli trditi, da turizem kaj veliko prispeva k narodnemu dohodku občine, tega se občani tudi zavedajo, zato vlagajo vse sile v napredek turizma na njihovem področju, saj narava in druga prirodna bogastva ne skoparijo s svojo pomočjo, to pomoč pa je nedvomno treba izkoristiti. Skratka, naravnih lepot je dovolj za še tako zahtevnega turista. Izviri termalne vode, ugodni klimatski pogoji, številne kulturne in zgodovinske znamenitosti, bogata lovišča, vse to in še marsikaj lahko nudijo turistu* kar pogojuje možnosti, da postane turizem ena prvih gospodarskih dejavnosti pri ustvarjanju narodnega dohodka v občini. Vendar poleg vseh pogojev, ki smo jih našteli in ki lahko nedvomno veliko prispevajo h krepitvi turizma na področju občine, pa ima le-ta še mnogo drugih priložnosti, ki lahko skladno s prvimi pripomorejo tako k razvoju turizma kot k razvoju posameznih gospodarskih dejavnosti. V občini so namreč močno zastopana mnoga podjetja z zanimivo dejavnostjo, med katerimi je najbolj razvita industrija, ki pa nikakor ne kvari naravnih lepot tega kraja, temveč jih dela še privlačnejše. USPEL RAZVOJ INDUSTRIJE Čeprav industrijskih »podjetij, kot smo že zapisali, po številu ni veliko, pa vendar le-ta ustvarjajo glavni delež narodnega dohodka v občini. Od skupno 22 milijard S-din brutto narodnega dohodka ustvarijo industrijska podjetja okrog 17 milijard S-din. Zanimiva je ugotovitev, da industrijska podjetja dobro gospodarijo in jih ukrepi gospodarske reforme niso zatekli nepripravljene. Že pred uveljavitvijo gospodarske reforme, so namreč podjetja sprejela vrsto ukrepov (boljša delitev na sklade, ukrepi za iskanje notranjih rezerv, zman-šanje potreb po raznih investicijah itd.) kar se je vse. pozitivno odrazilo v njihovem poslovanju. Tudi znotraj delovnih organizacij so marsikaj spremenili, prekvalificirali so delavce, izboljšali notranji transport in na sploh organizacijo dela, skratka storili so vse, kar je bilo v moči posameznih kolektivov in njihovih samoupravnih organov, da dosežejo' če ne najboljšo pa vendar vsaj zadovoljivo stopnjo razvoja in solidnosti poslovanja. Da so industrijska podjetja in njihovi kolektivi res posvetili vso skrb razvoju in doseganju boljših proizvodnih rezultatov, nam povedo mnoge številke. Omenimo jih le nekaj. Obseg industrijske proizvodnje so leta 1965 povečali za 17,2 odstotka. Ne glede na to, da ima pri tem precej zaslug povečana proizvodnja v tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah, kjer so v tem letu nabavili nov stroj, ki je pripomogel k povečanju proizvodnje za 52 odstotkov, pa vendar uspeha podjetij v celoti ni mogoče zanikati. Indeks izpolnitve plana (vrednostno) je bil v industriji dosežen s 109,9, medtem dobju lani) po obsegu kar za 30 odstotkov. Seveda sta vplivali na tako močan porast v glavnem dve podjetji in sicer: Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah, ki je dosegla za 118 odstotkov večjo proizvodnjo kot v enakem razdobju lani ter Pivovarna Laško, ki je prav tako v isti časovni primerjavi povečala proizvodnjo za okrog 30 odstotkov. Manjši obseg proizvodnje je . bil zabeležen le v Rudniku rjavega premoga Laško, kjer so zaradi težav morali nekoliko zmanjšati proizvodnjo, vendar pa so v tem času dogradili plavnico in cementarno, kar bo, če ne letos pa v prihodnjem letu, vplivalo na povečanje ustvarjenega bruto dohodka. Naj torej gledamo ustvarjene rezultate na področju industrije iz te ali one strani, vedno bomo ugotovili, da je prizadevnost kolektivov, sa--moupravnih organov in političnih organizacij v industrijskih gospodarskih organizacijah bila vedno usmerjena v zagotavljanje ekonomizacije proizvodnje in napredek podjetja. Toliko torej o industriji nasploh, več pa bomo spregovorili o tem, kako živijo, s kakšnimi nalogami se srečujejo ih kakšne uspehe so dosegli kolektivi sami. TRGOVINA. GOSTINSTVO IN OBRT Nedvomno je kmetijstvo v občini pomembna dejavnost, čeprav je to višinsko področje, kjer za kmetijstvo niso najboljši pogoji. Kljub temu je videti iz podatkov, da odpade na celotno površino občine precejšni del obdelovalne zemlje in tudi kmečkega prebivalstva. Spodbudno je tudi dejstvo, da so letošnji rezultati boljši tako na področju poljedelstva, sad- Z letošnje prireditve Cvetje in pivo« ko so le pri 4 odstotnem povečanju zaposlenih povečali fizični obseg dela za 12,6 odstotka, kolikor niso dosegli v nobeni drugi dejavnosti v občini. Prav gotovo pa bi lahko obseg dela še povečali, če ne bi prišlo do manjših zastojev pri nabavi reprodukcijskega materiala in deloma pri nakupu embalaže. Vendar, kot smo že napisali, ukrepi gospodarske reforme niso prizadeli industrijskih podjetij, o tem dovolj povedo doseženi rezultati v preteklem letu in letošnji v prvem polletju. Industrija je v šestih mesecih letos povečala celotni dohodek skoraj v takem obsegu kot celotno gospodarstvo, čeprav ne bi mogli trditi, da težav niso imeli. Industrijska podjetja so torej sledila načelom gospodarske reforme in povečala industrijsko proizvodnjo (rezultati prvega polletja primerjani z rezultati, doseženimi v istem raz- jarstva in živinoreje, ki je hkrati naj pomembnejša dejavnost v kmetijstvu. Da pa je kmetijstvo,- prav v zadnjih letih vidn^e napredovalo ima največ zaslug edina delovna organizacija kmetijske dejavnosti — Kmetijska zadruga Laško. O njenem delu bomo še pisali. Trgovska mreža je v občini dokaj slabo razvita, poleg tega pa predstavljajo razmeroma neugodne prometne komunikacije pri preskrbova-nju občanov precejšen problem. Dokaj zadovoljivo je sicer rešeno vprašanje preskrbe potrošniških centrov, toda manj pa oddaljenejših krajev, kamor je dovoz blaga težji. Seveda ne smemo prezreti težav, ki spremljajo trgovska podjetja pri njihovem delu — to je — neustreznosti sedanjih trgovskih prostorov, ki so v vel’ki večini potrebni preureditve, in deloma tudi pomanjkanja strokovnega kadra. Glede na pomanjkljivosti v trgovini so si tudi občinski organi povsem na jasnem, da bo treba v perspektivnem obdobju do leta 1970 zagotoviti ustrezne prostore, sedanje adaptirati, predvsem pa pripraviti trgovska podjetja k večji pozornosti do potrošnika in povečanji izbiri blaga tako v centrih kot izven njih. TURIZEM V PERSPEKTIVI NAJPOMEMBNEJŠA GOSPODARSKA DEJAVNOST Že uvodoma smo napisali, da turizem, kljub ugodnim razmeram tega kraja, še ni dosegel tiste stopnje razvoja, ki bi ga lahko postavljala pred vse druge gospodarske panoge, pa čeprav taki pogoji so. Tega se dobro zavedajo odgovorni na občinski skupščini, kjer so skupno s turističnim društvom (zlasti v zadnjih letih) storili marsikaj za razvoj in afirmacijo turizma v občini. Značaj krajev tako Laškega kot Rimskih Toplic narekuje potrebo predvsem po razvoju zdraviliškega turizma. Zlasti v Laškem, medtem ko je v Rimskih Toplicah razvoj onemogočen, ker zdravilišče zaseda jugoslovanska armada. Prav tu pa stojijo turistični delavci pred precejšnjo nejasnostjo. Po eni strani bi bilo nujno razširiti nočitvene zmogljivosti v tem kraju, kar je lahko doseči le z gradnjo novih objektov, po drugi strani pa obstoja bojazen (zaradi nejasnosti položaja zdravilišča v bodoče), da bi z nenadno sprostitvijo sedanjih zmogljivosti (Zofijin dvorec) dosegli nasprotni učinek — prekoračitev zmogljivosti in nesmotrno vložen denar. Seveda pa narava in druga bogastva dajejo široke možnosti razvoja turizma tudi na ostalih področjih. Idealni so pogoji za ribolov (Gračni-ca, Sopota in drugi pritoki Savinje), lovni turizem itd. Čeprav se turistični delavci močno trudijo, da bi dosegli čimboljše uspehe v turizmu tudi z raznimi tradicionalnimi prireditvami, kot je »Cvetje in pivo«, ki privabi široke množice ljudi iz vseh krajev Slovenije, s prirejanjem javne tombole, ki naj bi postala tradicionalna, organiziranjem »kmečke ohceti« v okviru prireditev »Cvetje in pivo«, pa njihovo delo le ni tako uspešno, kot bi želeli. To niti ni čudno, saj spremlja razvoj turizma vrsta težav, ki se zlasti kažejo v slabih prometnih zvezah (zlasti cestah). Skratka vsi se dobro zavedajo, da za razvoj sodobnega turizma še ne zadostne nastanitvene zmogljivosti, potrebne so tudi dobre ceste, gostinske storitve, seveda pa mora biti poskrbljeno tudi za kulturno in zabavno življenje. No. in če na kratko ponovimo, potem lahko zapišemo, da primanjkuje dobrih cest, da je gostinstvo v občini na dokaj nizki ravni in da tudi trgovska mreža ni najbolje razvita niti založena, skratka pomanjkljivosti je dovolj. Vendar vedno manj, kajti lahko tudi zapišemo, da kljub težavam, ki spremljajo razvoj turizma, ne manjka uspehov in požrtvovalnosti turističnih delavcev, društva in občine, ki vsak po svojih močeh prispeva k razvoju tiste gospodarske dejavnosti, za katero so vsi prepričani, da ima vse pogoje, da v perspektivnem obdobju postane ena najbomembneiših gospodarskih dejavnosti v občini. Panorama SMER PROIZVODNJE JE SPECIALIZACIJA INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO je v razvoju napravila ogromen korak, ki je bil zlasti vidnejši od leta 1961 dalje. Čeprav je podjetje po vojni imelo na razpolago le stare stroje in slabe delovne pogoje, si je kolektiv z vztrajnim in požrtvovalnim delom počasi urejal in moderniziral proizvodnjo in jo vse bolj usmerjal v določeno, specializacijo proizvodov. Res je sicer, da so se cesto morali prilagajati zahtevam trga, zahtevam mode itd., vendar kljub težavam, ki spremljajo spreminjanje proizvodnje in asortimenta — so vse bolj uspevali. V tem času so osvojili proizvodnjo blaga iz sintetičnih vlaken, seveda pa so zato morali v marsikaterem obratu zamenjati dotrajane ali zastarele stroje, ker so le tako lahko šli v korak z zahtevami trga. Morda je prav leto 1962 tisto leto, ki predstavlja za tovarno večji pre-okret v1 proizvodnji. Tega leta so namreč pričeli s proizvodnjo specialnega izdelka — helance, opuščali so proizvodnjo mikane tkanine in vse bolj osvajali proizvodnjo česane tkanine. Več kot 50 % od celotne proizvodnje odpade danes na proizvodnjo helance in česanih tkanin, medtem ko ostali odstotek odpade na pol česane in mikane tkanine. Kolikšno specializacijo so že dosegli, nam najbolje povedo tile rezultati: Leta 1962 so v svojem proizvodnem programu imeli še okrog 30 artiklov, medtem ko je danes proizvodnja usmerjena predvsem v 4 glavne artikle, med katerimi prednjači — he-lanca. Da pa ne bi prezrli tudi uspeha, ki so ga dosegli pri povečanju proizvodnje, naj napišemo, da so leta 1962 izdelali 366.500 tekočih metrov blaga in zaposlovali okrog 500 delavcev, letos pa bodo proizvedli 550.000 tekočih metrov blaga s 480 zaposlenimi delavci. Nedvomno ti rezultati kažejo n? uspeli razvoj tovarne, ki, si je skozi vrsto let prizadevala modernizirati proizvodnjo in jo utrditi tako na domačem kot tujem trgu. Cesto je bilo težko za kolektiv, vendar, zavedali s o se, da jim prav napredek v proizvodnji lahko omogoči boljše osebne dohodke. Novi stroji, statve, nova kotlarna na mazut, vse to in še marsikaj je plod razumevanja kolektiva, ki je dobršen del ustvarjenega dohodka namenil za sklade in manj za osebne dohodke. Kar so kupili ih zgradili novega, so plačali z lastnimi sredstvi. In danes imajo to, kal so želeli — moderno tovarno, ure j e-no proizvodnjo in dobre delovne po-• goje. Seveda težav ne manjka, zlasti pri uvozu nekaterih surovin, pa čeprav (posredno) letno izvozijo za okrog 100.000 dolarjev blaga, so vendar ustvarjena devizna sredstva še vedno majhna za kritje potreb i2 uvoza. Vendar, stanje se izboljšuje, kajti z boljšo kakovostjo proizvodov si ustvarjajo vedno boljše pogoje prodaje na tujem trgu. ^VXNXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXX\XXVXXVVXXXXXX\X\XX'^.XXVWX>XXXXXXXX>XX>SN Iz apreture tovarne »Volna« Laško ,XXXXXXVsXSXXV.XXXXXXXNXXXX>XXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXV,XXXXX\XX\\XXXXXXXX>XWS® ^\\\\\\\\\\\\\\\VCi\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\^^^ XN Rast proizvodnje ob boljši kakovosti piva Čeprav ima Laško že 400-Ietno tradicijo v varjenju piva, segajo prvi zametki PIVOVARNE LAŠKO šele v leto 1932, medtem ko je leta 1938 Pričela redno obratovati sedanja tovarna, Zmogljivosti tovarne so bile Za takratne razmere dokajšnje, saj is znašala proizvodnja 20.000 hektolitrov piva. Po letu 1945 so bile razmere v tovarni, glede na to, da je bila tovar-na med vojno močno porušena, zelo Neugodne, in so od kolektiva terjale Polno požrtvovalnega dela. Kot je Vsak začetek lahko težak in konec boljši, je temu bilo tako tudi v laški Pivovarni. S sredstvi, ki jih je zbral kolektiv, in s kreditom jim je uspelo Pripraviti prve načrte za rekonstrukcijo tovarne. Leta 1960 so torej Pričeli z deli. Namen rekonstrukcije je bil v prvi vrsti — osamosvojitev z osnovnimi surovinami, sladom. Vse do takrat je namreč tovarna bila odvisna od uvoza te surovine, za kar so letno porabili 380.000 $. S tem, da so dogradili novo sladarno, so se Povsem otresli potreb po uvozu osnovnih surovin, zaključili pa so tudi Prvo fazo rekonstrukcije, katero so končali leta 1965. Vendar ne glede na dokončanje Prve faze rekonstrukcije je kolektivu pivovarne Laško v kratkem času Uspelo pričeti z izvajanjem druge teze, to je, povečanjem zmogljivosti Pivovarne. Od prvotnih 50.000 hi so Povečali zmogljivost na 200.000 hi ^varjenega piva. Toda napačno predstavo bi imeli, če bi menili, da je 5 tem rekonstrukcija ali bolje: razvoj tovarne že končan. Nasprotno, perspektivni program razvoja je mnogo Pbetajoč, zlasti še, ker računajo, da bo proizvodnja naraščala skladno 5 Potrebami trga, domačega in tujega, kajti namen imajo doseči svetov-P° kakovost piva in razširiti izvoz. Ustna proizvodnja zvarjenega piva Po takrat znašaia 600.000 hi. Željo, da bi dosegli tudi na tujem trgu dober plasma laškega piva, ?e nekaj et realizirajo. Letos je namreč tretje eto, ko izvažajo pivo v Švico in Itabo. izvažajo pa tudi kalčke kot krmilo v Avstrijo. Čeprav izvoz piva n' dosegel želenega obsega, saj so sredstva, ki jih ustvarijo z izvozom, se vedno premajhna in ne zadovoljujejo niti potreb, ki jih imajo pri Pabavi reprodukcijskega materiala, tar pomeni, da je devizni efekt še vedno manjši od potreb uvoza (izvoz ne dosega večjega odstotka v celotni proizvodnji piva), pa vendar kažejo rezultati, da izvoz iz leta v leto narašča, predvsem zaradi vedno boljše kakovosti piva. Skratka, uspehi, ki jih je dosegel kolektiv pivovarne, so očitni, pa naj si bo to glede na nenehno rast proizvodnje ali kakovosti, ki jo dosegajo. S takim delom jim je nedvomno zagotovljena pot napredka, zlasti še, če bodo sledili svojemu glavnemu cilju — razširitvi asortimenta (na močnejša piva) in doseganju boljše kakovosti piva, ki bo enaka (ali celo boljša) kot na svetovnem trgu. Pivovarna Laško — varilnica pivo I Z NAČRTNIM DELOM - DO KAKOVOSTNE PROIZVODNJE TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE PRI ZIBANEM MOSTU je nedvomno ena tistih tovarn, katerih začetna dejavnost sega daleč nazaj v preteklost. Prve zasnove segajo skoraj v leto 1700. Vendar ni naš namen pisati o preteklosti, pač pa o sedanjosti. Začetki proizvodnje po vojni so bili spremljani z mnogimi težavami, saj je okupator pustil le stare ali skoraj nerabne stroje, medtem ko je bil porušen tudi del tovarniškega poslopja. Začetki proizvodnje so bili torej skromni, pač v okviru možnosti. Vendar, prizadevanja celotnega kolektiva so kaj kmalu dala pozitivne rezultate. Proizvodnjo, ki je najprej znašala okrog 10 ton papirja dnevno, so povečali danes na 20 ton, k čemur je največ prispeval novi papirni stroj III. Skratka, z rekonstrukcijami v letu 1965 so dosegli znatno povečanje proizvodnje, in sicer vrednostno kar za 60,5 odst., (letos v prvem polletju v primerjavi z istim razdobjem lani). V tovarni dokumentnega in kartnega papirja pa izkazujejo tudi visok znesek ustvarjenega narodnega dohodka na zaposlenega, saj so le tega letos povečali (v isti časovni primerjavi) za 3,5 odst. Uspeh v proizvodnji so dosegli kljub mnogim problemom, ki so spremljali proizvodnjo, ' zlasti "jim je povzročalo preglavice pomanjkanje smrekove celuloze, deloma celuloze listavcev, klejarin škroba. Pred večjim problemom so se znašli tudi zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, katera so' potrebovali za nakup reprodukcijskega materiala. Skratka, težav je bilo precej, vendar so kljub težavam uspeli med drugim povečati proizvodnjo, izboljšati kakovost proizvodov in tako' doseči boljši plasma svojih proizvodov na' tujem trgu. Že dalj časa namreč izvažajo svoje proizvode v države Zah. Evrope, medtem ko se prav- letos dogovarjajo za izvoz tudi v nekatere vzhodne države, zlasti v SZ. Kolektiv meni, da bodo izvoz v prihodnjih letih povečali, seveda pa bo le-ta močno odvisen od kakovosti osnovne surovine — celuloze. Poleg dejstva, da primanjkuje boljših vrst celuloze, jim precej težav povzroča slabša kvaliteta domače celuloze, zlasti sedaj, ko želijo s kakovostnimi izdelki še bolj prodreti na tuji trg. Seveda, če pa hočejo doseči večji izvoz, mora biti temu primerna tudi kakovost izdelka. Odgovarjajočo kvaliteto pa,lahko dosežejo le na osnovi boljših surovin' (celuloze), za kar imajo tudi večjo potrebo po uvozu te surovine. V ospredju: IZVOZ „T tovarna lesne galante- «IJE v RIMSKIH TOPLICAH je ena med redkimi tovarnami, ki iz-Važajo več kot 90 odstotkov celotne Proizvodnje. Uspeha torej ni mogoče ^Pregledati, saj je v Jugoslaviji le ° takih podjetij. teriala in boljši finančni uspeh že v letošnjem letu, kar jim zagotavlja uspeh tudi v bodoče. Če na kratko spregovorimo še o perspektivnem razvoju tovarne, potem naj zapišemo, da je razvoj usmerjen predvsem v doseganje čim-boljše kakovosti dokumentnega in kartnega papirja, kar jim v največjem obsegu zagotavlja uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Na velikem stroju za proizvodnjo papirja :jk? Smer proizvodnje — otroška konfekcija ,. y podjetju že dalj časa priprav-lajo proizvodni program, ki naj bi ‘k čimbolj standarden, istočasno pa kiišajo asortiment proizvodnje čim-°0li skrčiti, hkrati pa omogočiti večji oseg proizvodnje standardnih izdel-*0v- Toda ker je področje lesne galanterije močno odvisno tudi od ‘Uhavosti trga, mode in zahtev kup-vsekakor proizvodnjo usmer-Po takih in podobnih zahtevah v Jto^ažni del proizvodnje izvažajo n ^družene države Amerike in Ka-do, nekaj malega v Avstrijo in ancij°_ Največ izvažajo noge za t^tvo, lesene dele za svetlobna st ®Sa> stoječe obešalnike, noge za dela Naj omenimo, da tovarna t0v~ v tako imenovani kooperaciji s ^ arno »Novoles« iz Novega mesta. ,, Peracija je namreč v tem, da toijt1 tovarni izdelajo (za izvoz) prav Sala st°lov, kot so v Tovarni lesne dterije pripravili nog. riož,°lektiv 3e v zadnjih nekaj letih 5atv Vse sile (in sredstva) za izbolj-delovnih in proizvodnih pogo- db stružnici v Tovarni lesne galanterije Laško Med mnogimi gospodarskimi organizacijami v občini je nedvomno podjetje KONFEKCIJA »KOKA« RADEČE eno naj mlajših, saj je bilo ustanovljeno šele prvega januarja lani. Prej je bil namreč to obrat obrtne delavnice »Obnova«. Z osamosvojitvijo se je močno povečal obseg proizvodnje in sicer — otroške konfekcije. Obseg proizvodnje so povečali tudi zaradi velikega povpraševanja po tovrstni konfekciji, kar niti ni čudno, saj pošiljajo svoje izdelke. po vsej Sloveniji pa tudi v vse kraje sosednih republik. Nedvomno je podjetje v tako kratkem času obstoja doseglo zadovoljiv razvoj, ta pa bi bil lahko še večji, če ne bi imeli, težav s pomanjkanjem delovnih prostorov, deloma s podražitvijo materiala (cene za njihove. standardne proizvode so namreč pod kontrolo zavoda za cene) d el orna pa tudi zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Računajo sicer, da bodo problem kadra v kratkem rešili, manj upanja pa imajo pri reševanju pomanjkanja delovnega prostora, pa čeprav jim ugodna delitev na sklade, vsaj za bodoče daje nekaj upanja. b0v.kupili so več novih strojev, iz--- 'lsali tehnološki postopek dela, to.edtem ko prav sedaj iščejo notra- tudi v mehanizaciji tiie „ tri rezerve to fPorta- Menijo namreč, da prav in lahko dosežejo znatne prihranke kra j'aci°nalizacijo proizvodnje. V sp. . err> pričakujejo tudi 4 nove ki bodo omogočali kvalitet-0b,S° Proizvodnjo in večji fizični dela. Ni bojazni, da bi zaprli rudnik p0v^ Prihodnjih letih bodo, kot vedo čirn v kolektivu, skušali doseči 1 specializacijo, kar pomeni, - Dl, Proizvodni program vseboval haiveč 4 artikle, medtem ko jih da- Proizvajajo najmanj 10. čui^d težavami, s katerimi se sre-p6r kolektiv, naj omenimo le najbolj 6utr>Ce' Pr6dvserh jih bremeni ob-tem P povečanje cen surovinam, med-k0v ko cene njihovih finalnih izdel-rn0g °vSta.iajo iste (na tujem trgu ni -j ■ ce cen nenehno spreminjati), delon anuiteteneZatiostni 0,3ratni krediti in klj^T-12 Preteklih let. Vendar bous- težavam računajo, da bodo z la ' 01 tehnološkim postopkom de-oseglf boljšo izkoriščenost ma- Čeprav je danes gospodarski položaj rudnikov nasploh pereč in je že nekaj rudnikov v Sloveniji ustavilo proizvddnjo — te bojazni ne zadevajo RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA LAŠKO, čeprav morda premogovne zaloge trenutno niso najboljše. Vendar v kolektivu rudnika upajo, da bodo premogovne zaloge povečali, saj bodo že letos in pa v. prihodnjem letu deloma modernizirali proizvodnjo istočasno pa pričeli z odkrivanjem novih rudnih polj. Veliko upanja namreč polagajo v odkop premoga pod nivojem glavnega rova, kjer so namreč že odkrili večje (nove) zaloge premoga. Dosedanji izkop je bil namreč usmerjen predvsem na izkop nad glavnim rovom že drugo leto pa računajo na pomoč novega izvoznega stroja, ki jim bo omogočil odkop premoga tudi pod nivojem glavnega rova. Vendar so poleg omenjenih zalog odkrili tudi nekatera nova premogovna polja oziroma opravljajo še raziskave na Tomaž polju, Klara polju in Jožefa polju, kjer pa zaloge premoga niso več tolikšne kot pred leti. Lani so tudi odkupili va$ Govc, kjer teren še raziskujejo. Skratka, bojazni, da bi rudnik moral prenehati obratovati zaradi pomanjkanja premogovnih zalog ni in jih vsaj še nekaj let ne bo. Tudi splošna kriza, ki je prizadela vse rudnike, saj se jim zaloge kopičijo, se rudnika rjavega premoga Laško ni dotaknila. Kot vedo povedati v rudniku, premoga do sedaj niso deponirali. Uspeh pripisujejo dobremu • gospodarjenju, pa tudi' dejstvu, da je njihov premog najboljši v Sloveniji, saj vsebuje le 0,3 odstotka žvepla in 10 odstotkov pepela, kar pomeni, da je izredno kaloričen. Vendar naj kot posebnost napišemo, da ima rudnik tudi stransko dejavnost, kar pove, da mislijo na bodočnost, zlasti za primer, da bi zaradi pomanjkanja premogovnih zalog morali zmanjšati proizvodnjo. S proizvodnjo v dveh gramoznih jamah zadovoljujejo potrebe celotnega celjskega bazena1, imajo pa tudi lastno plavnico (sedaj čakajo na novo opremo), kjer dobivajo "glino, ki se uporablja v fino-keramični proizvodnji (zidne plošče, keramika itd.). V tej dejavnosti računajo doseči celo izvoz, seveda pa bodo morali prej proizvodnjo modernizirati. Skratka, položaj rudnika je zadovoljiv, pa čeprav osebni dohodki niso najboljši, vendar računajo, da bodo tudi te z dobrim in smotrnim gospodarjenjem v kratkem izboljšali. Kooperacija pred lastno proizvodnjo KO je edina* delovna organizacija kmetijske dejavnosti na • področju občine Laško. Njene meje segajo od Liske, Radeč, Jurkloštra do Rimskih Toplic, kjer imajo tudi svoje kmetijske enote, medtem ko dejavnost delijo po strokah in sicer imajo: enote za lastno proizvodnjo, za kooperacijsko proizvodnjo, za predelavo mesa, za odkup kmetijskih pridelkov, enoto pa avtopark in enoto za upravljanje lastnih stanovanjskih zgradb. Po obsegu dejavnosti prednjači enota za kooperacijsko proizvodnjo pred enoto za predelavo mesa. To tudi pomeni, da je kooperacija prav na področju živinoreje najbolj razvita, nameravajo pa to sodelovanje še okrepiti. Seveda program razvoja kmetijske zadruge Laško predvideva tudi krepitev kmetijstva, zlasti sadjarstva, saj računajo, da bodo zasadili s sadnim drevjem okrog 50 do 60 hektarov zemlje. Predvsem pa bodo tud) v bodoče še več pozornosti posvetili nadaljnjejnu razvoju kooperacijskega sodelovanja s tamošnjimi kmeti. Kolektiv kmetijske' zadruge je letos v prvem polletju dosegel zelo dobre uspehe, saj so celotni dohodek v primerjavi z doseženimi rezultati lani v prvem polletju povečali za 68.8 odstotka. Ker pa porast porabljenih sredstev v celotnem dohodku ni bil tako očiten kot v industriji, so povečali tudi narodni dohodek na zaposlenega (v isti časovni primerjavi) za 55,2 odstotka. Naj na koncu zapišemo, da ima kolektiv zadruge zelo ugodno delitev celotnega dohodka in sicer v korist skladov. To pa jim zagotavlja možnost nakupa modernejše mehanizacije in potrebnega reprodukcijskega materiala, kar zagotavlja širše možnosti kooperacijskega sodelovanja. Celotna proizvodnja za prihodnje leto prodana TA« RADEČE bo v kratkem praznovalo že 40-letnico obstoja. Čeprav je bila vseskozi osnovna dejavnost podjetja — izdelovanje pet, pa lahko zapišemo, da so pomembnejši preo-kret v proizvodnji dosegli leta 1961, ko so poleg izdelovanja pet v proizvodni program vključili tudi izdelovanje lesenih galanterijskih in raznih pohištvenih in kovinskih izdelkov. že od vsega začetke .preobrata v proizvodnji se uspešno vključujejo v mednarodno delitev dela, saj na primer računajo, da bodo letos izvozili za okrog 104 tisoč dolarjev. Zanimivo je, da ima kolektiv prodano že celotno proizvodnjo predvideno za prihodnje leto, kar pomeni, da jim je povsem uspelo doseči tako kakovost, ki zagotavlja uspešno prodajo. Seveda ni uspeh odvisen samo od kakovosti, temveč precej tudi od . prizadevnosti celotnega kolektiva, ki stremi za doseganjem čimboljše'prilagoditve zahtevam trga oziroma kupcem. . Naj na koncu zapišemo, da izvažajo okrog 60 odstotkov celotne proizvodnje ter da so z lastnimi sredstvi povsem obnovili strojni park, katerega vsako leto še dopolnjujejo. Pričeli so s serijsko proizvodnjo Začetek dejavnosti MIZARSKO GALANTERIJSKEGA PODJETJA »BOR« ie bil dokaj skromen, zlasti če primerjamo začetke s sedanjim razvojem. Pretežno individualni način proizvodnje so povsem preusmerili na serijsko proizvodnjo ter se tako uspešno vključili v proizvodnjo stavbnega pohištva, oken in vrat, medtem ko so del proizvodnje namenili pohištvenemu mizarstvu. Vendar so se glede na potrebe trga in na boljšo perspektivo podjetja lani odločili za preusmeritev proizvodnje v izdelovanje otroškega pohištva: posteljic, stajic in drugega otroškega pohištva. S tem da so opustili proizvodnjo stavbnega pohištva so del zmogljivosti namenili tudi za izdelovanje drobnega pohištva: likalnih miz, klubskih miz, mizic za televizorje. letos pa so se z uspehom vključili v proizvodnjo kavč qmar in raznih kuhinjskih elementov. Da so njihovi uspehi vidnejši, nam dokazuje ustvarjeni bruto dohodek, ki je znašal leta 1964 145 milijonov S-din. letos pa računajo, da bodo ustvarili okrog 243 milijonov S-din bruto dohodka. Uspelo prilagajanje proizvodnje potrebam trga, jim nedvomno zagotavlja uspeh tudi v bodoče, tega se kolektiv zaveda, zato v svojem programu razvoja do leta 1970 predvidevajo predvsem prilagoditev proizvodnje potrebam trga, seveda tako. da bodo v proizvodni program vključili čimveč standardnih elementov. n H tz H K > 01 g O O e X H O 2 F o h o r: > o> o „ _ _ -J- « %£ : J® v. : , t1 U ■'' ¥T „ H T. T ■ 1 JEk ZS* Jje Jr U.JD Ju JL JV I . w,:: __________■. ■"' :: V' : ■ - .'■"•■• .. ■'. Slaščičarna — kavarna KRANJ §!* SE PRIPOROČA ZA OBISK! ^ CESTNO PODJETJE MARIBOR ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE 1 Splošno gradbeno podjetje »GRADNJE« Postojna R K A tovarna zdravil NOVO MESTO CESTA KOMANDANTA STANETA ŠT. 19 . / • IZDELUJE FARMACEVTSKE IN KEMIČNE IZDELKE Gozdno gospodarstvo se pridružuje čestitkam za praznik - 29. november -DAN REPUBLIKE Kovinsko podjetje Ribnica Po dogovorih z »Agrotehniko« Ljubljana bomo skušali V letu 1967 pla-, sirati naše kmetijske izdelke za izvoz. Po demonstraciji naših izdelkov na letošnjem novosadskem in zagrebškem velesejmu lahko trdimo, da je za naše izdelke veliko zanimanje širom po naši državi in da imamo perspektivo, da se vključimo v izvoz, predvsem v vzhodne države. Poleg naše lastne proizvodnje pa sodelujemo s prostimi kapacitetami še s kooperanti »SKIP« Ljubljana, »Vozila« Nova Gorica in »Itas« Kočevje pri izdelavi zvarjencev, gradbenih dvigal in prikolic ž '.'....V... t S -...'. RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA z obratoma Litija in Vesna — Maribor PROIZVAJAMO: rafiniran svinec Mežica 99,99 °/i> svinčeno pločevino, cevi mehke, trde in specialno trde Si-bre, svinčene zlitine, cinkov koncentrat in akumulatorje »Vesna« za vsa motorna vozila in poljedelske stroje Akumulatorji »Vesna« so izdelani po sodobnih metodah tehnoloških postopkov — kvaliteta naših akumulatorjev je plod dolgoletnih izkušenj — naših servisov za akumulatorje se lahko poslužujete po vsej državi Gozdno gospodarstvo LJUBLJANA TRŽAŠKA 2 s svojimi gozdnimi obrati — poslovnimi enotami proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov ® opravlja ‘gozdno gojitvena dela © gradi gozdne ceste ter osnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade m*— 2 ' ; n « # ii *t ¥ *r ** v* ,T iaB P R A Z N I K R EPU B ■ "■ 'L‘/UV':v . -.- U,1 :■ v-. L ■ ' . Vi ,,/J./ LUL ■ ' v. ' ' ^ELA"N7QTr a T?TVOT>TO«T _ g{ OPRAVLJA ZNANSTVENE IN RAZISKOVALNE NALOGE NA PODROČJU GEOLOGIJE, GEODEZIJE, GEOFIZIKE IN SORODNIH VED, PROJEKTIRA IN IZVAJA VRTALNA, RUDARSKA, HIDROGEOLOSKA, GEOTEHNIČNA IN DRUGA RAZISKOVALNA IN KONSOLIDACIJSKA DELA TER KONSTRUIRA IN IZDELUJE STROJNO IN DRUGO RAZISKOVALNO OPREMO Papirkonfekcija INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE Krško © vam nudi usluge v papirni konfekciji, tiskarski © dejavnosti in embalaži Gradbeno podjetje Litija v Litiji EXOTERM kemična tovarna KRANJ KOVINARSKA TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO VINOCET KONZERVIRANJE POLJSKIH PRIDELKOV IN PROIZVODNJA KISA LJUBLJANA-VIČ LESNA OBRT GORNJI GRAD se Se nadalje PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA TRGOVSKO PODJETJE Delikatesa LJUBLJANA, Trg mladinskih delovnih brigad 12 Oglejte sii bogato izbiro kvalitetnih mesnih izdelkov v naših poslovalnicah Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv TOVARNA SUKNA Kočevje NOVOTEHNA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO se priporoča za obisk in nakup v vseh svojih poslovalnicah v Novem mestu, Krškem in Trebnjem Postrežba hitra in solidna Kemična tovarna Podnart 9 POSLUŽUJTE SE NAŠIH GALVANSKIH IZDELKOV • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJE ŽIMNICA IZDELUJE VSA TAPETNIŠKA DELA: tako spalne kot raztegljive kavče, divane, vzmetnice in žimnice, vse vrste foteljev POSEBNA NAROČILA KAKOR TUDI POPRAVILA Posebej opozarjamo investitorje poslovnih in stanovanjskih zgradb, podjetja in ustanove, da imamo v sklopu podjetja poseben oddelek, ki se ukvarja specialno z oblogo tal in sten z različnimi plastičnimi materiali ŽIMNICA — Ljubljana, Tobačna ulica 3 AGROSTROJ PODJETJE ZA IZDELOVANJE IN POPRAVILO GOZDARSKE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE DRAGA pri Ljubljani Geološki zavod Ljubljana k IfilllPlM |ll!!lll|l||i#l!lll|l||!ll!llli!l|l!!»l!lll||iillllllll IlliEliElfflI« .........II...... ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM, VSEM SAMOUPRAVLJAVCEM Z ŽELJO, DA BI SVOJA SAMOUPRAVNA PRIZADEVANJA NA DO- Občinski sindikalni svet Maribor-Tabor SEDANJIH USPEHIH IN IZKUŠNJAH V BODOČE ŠE BOLJ UVELJAVLJALI TER DOSEGLI KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV Občinski sindikalni svet Maribor-Center Z VSEM SINDIKANIMI PODRUŽNICAM Impol INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV SLOVENSKA BISTRICA Proizvaja pločevino, trakove, rondeJe in rondelice, palice, cevi in profile, žico, varilno žico in pletene elektro-vodnike, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije iz aluminija in vseh strandardnih aluminijskih zlitin ZA DAN BPPUBIAKE — 29. NOVEMBER ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM Dravske elektrarne Maribor S SVOJIMI OBRATI IN DELOVNIMI ENOTAMI: — Elektrarna Dravograd — Elektrarna Vuzenica — Elektrarna Vuhred — Elektrarna Ožbalt — Elektrarna Fala — Elektrarna Mariborski otok — RTF Pekre — RTF Laško — LEOV Laško — Skupne službe DEM — Enota za usluge članom kolektiva Z redno proizvodnjo, racionalnim koriščenjem zmogljivosti in nadaljnjo izgradnjo želimo zagotoviti vsem potrošnikom redno dobavo električne energije Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA, TITOVA 37 se priporoča z uslugami: • projektivnega biroja • elektromontaže in montaže toplovodnih naprav ter sanitarnih in klimatskih naprav • proizvodnje naprav šibkega in jakega toka, visokofrekvenčnih naprav ter proizvodnje opreme za toplotno tehniko in regulacije Kolektiv 1 r- ZZ ”57/^0 a* MARIBOR - JURČIČEVA 5 s svojimi poslovnimi enotami v DRAVOGRADU in POLJČANAH ČESTITA IN SE PRIPOROČA S SVOJIM BOGATIM ASORTIMENTOM V SVOJIH SKLADIŠČIH V MARIBORU, DRAVOGRADU IN POLJČANAH VSE BI)AQO PRODAJA DIREKTNO POTROŠNIKOM V SVOJIH PRODAJALNAH, KI SO DEDNO SPECIALIZIRANE, DELNO PA MEŠANEGA TIPA fin PODJETJE ZA SERVISNA POPRAVILA, ZAMENJAVO SKLOPOV IN REMONT TOVORNIH VOZIL AVTOOBNOVA LJUBLJANA, TITOVA 136 ČESTITA VSEM KORISTNIKOM KAMIONOV IN AVTOBUSOV £A PRAZNIK REPUBLIKE TER SE JIM PRIPOROČA S SVOJIMI USLUGAMI, KI JIH OPRAVI PIITRO - KVALITETNO IN PO ZMERNIH CENAH, V SVOJIH NOVIH DELAVNICAH V LJUBLJANI, TITOVA 136 (Tel. 31-05-94 ali 31-18-43) Specializirano trgovsko podjetje LJUBLJANA - KURiLNIŠKA 16 a ČESTITA VSEM SODELAVCEM ZA DAN REPUBLIKE! [jll1l|fllllllllllllllllllll[llllllll|ipilllM ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM Ob praznovanju DNEVA REPUBLIKE želimo vsem poslovnim prijateljem, jT ^ - ■ ; sodelavcem in vsem delovnim ljudem mnogo zadovoljstva in mnogo delovnih uspehov! Iliiipiiiiiiiiiiililllllll! jiuiEnniiiiiiipH]iiiisipiii|iifNppiiiiHU|||siiNHHiyiuiiNiHiniiišiHifliilllPiniiinu!ii!HiN|iii[i!niiiiiiiiiii|iii!ui]iituiijipiiiiipipiiHiU|ii!!iiiui!^iiif|jNiiinHinHi!igini ^ "■ XXX>XXXXXX'^XXXXXXXXXXX>XXX'XXXXXXXXXXVvXXX>XVXXX'XXX>X>^XXXXXX'XXXXX'WXX>XWXXXXXX>XXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXV««, Trgovsko podjetje MURKA Lesce pri Bledu ^ Prepričajte se o bogati izbiri in solidni postrežbi! V naših cvetličarnah dobite vse vrste cvetja. Prozivajamo kvalitetna okrasna drevesa in cvetlice, urejamo in vzdržujemo parke Za naročila se priporoča kolektiv PODJETJA ZA PROIZVODNJO CVETJA UPEJANJE PARKOV hARIBOR, JURČIČEVA 5/1 Zavarovalnica Postojna v Postojni \ SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA DAN REPUBLIKE Splošno gradbeno podjetje JESENICE Mil GORENJSKEM AVTOSERVIS DRŽAVNIH ORGANOV IN ZAVODOV Ljubljana, Vodovodna cesta 93 • opravlja vsa popravila osebnih avtomobilov • redne in preventivne tehnične preglede motornih in priklopnih vozil • opravlja prevozne usluge z osebnimi in tovornimi avtomobili in gara-žira ter parkira vozila v novih garažah v Šubičevi ulici, ki so opremljene z najsodobnejšo pralnico in negovalnico vozil Kovinsko podjetje MX0 Ljubljana, Kamniška 41 Komunalno podjetje Ljubljana-Vič KOLEKTIV Vodovodne N skupnosti Ljubljanica-Sava SE PRIDRUŽUJE !| ČESTITKAM ZA DAN REPUBLIKE LJUBLJANA ČRTOMIROVA 4 Čestita ZA PRAZNIK REPUBLIKE DINOS LJUBLJANA, PARMOVA 33 S SVOJIMI POSLOVALNICAMI ŠIROM PO SLOVENIJI Čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE VNAVXA/\ZXZ\y\^Z\Z\/\A/\AV\AVXAV\ZVXA^V'VN/'VNyNAV,VV\/V\A/SZV,VVN/V MARIBORSKA f/K A\ 't PROIZVAJAMO: ~~ stiskane in vlečene palice in profile bakrenih zlitin ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER ČESTITA VSEM CENJENIM KUPCEM, DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV Sladkogorske ® tovarne kartona in papirja SLADKI VRH - ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH ~~ kontinuirane lite palice, cevi in profili Cu-zlitin ~~ ulitki v kokile Cu- in Al- zlitin ~~ ulitki pod pritiskom Cu-, Zn- in Al-zlitin — odkovki Cu- in Al-zlitin blok metal Cu-, Al- in Zn-zlitin KONČNI PROIZVODI: — vodovodne armature — sanitarne armature — parne armature se z vsemi sindikalnimi podružnicami pridružuje čestitkam za DAN REPUBLIKE Občinski sindikalni svet Maribor-Tezno 'VvXXXXX\\XXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVvVXXXXXX'XXXXXXX'XVvXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV^.XXXXXXX\XN.«t ¥ w ir w ’¥. • TOVARNA USNJA iskreno čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ob DNEVU REPUBLIKE _________________________ in jim želi veliko nadaljnjih uspehov_____________ IZDELKI: JEKLENI ULITKI VALJANI PROFILI ODKOVKI IN KOVANE PALICE iz ogljikovega, legiranega in visoko legiranega jekla — BRZOREZNO ORODJE krožne žage za hladno rezanje kovin, strugarski noži, spiralni svedri, lito brzorezno orodje — PNEVMATSKI STROJI vrtalna in odkopna kladiva, kladiva za čiščenje, dletenje in zakovičenje, ročni brusilni stroji itd. Z rezervnimi deli — INDUSTRIJSKI NOŽI za kovinsko, lesno, papirno, tobačno, tekstilno in usnjarsko industrijo — KOLESNE DVOJICE za jamske in gradbene vagonete — VALJI ZA HLADNO VALJANJE KOVIN — VZMETI — listnaste in Spiralne za avtomobile in vozove — GRELNA ŽICA (Ravnin in Ravnal) USLUGE: — MEHANSKA OBDELAVA — groba in fine za naročene ulitke in odkovke — POLNJENJE JEKLENK S KISIKOM GLEJTE NA FIRMO IN ZNAK KVALITETE: Z NAD 300-LETNIMI IZKUŠNJAMI IZDELAVE ŽLAHTNIH JEKEL / “°,£«,vo »ROŽNIK« Ljubljana, Rožna dolina ČESTITA ZA PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA NAROČILA FERRALIT - Žalec NUDI: VSE VRSTE ODLITKOV IZ SIVE LITINE IN BARVASTIH KOVIN TER OPRAVLJA USLUGE »TAPETDEKOR« Ljubljana - Bežigrad ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV Hano5 trgovsko podjetje na veliko in malo POSTOJNA z OBRATI Postojna, Koper, Portorož, Buje, ČEbar, Sadje-zelenjava Koper, Hladilnico Dekani in Predstavništvo Beograd ČESTITA VMM DELOVNIM LJUDEM IN VABI K NAKUPU V SVOJE ŠTEVILNE POSLOVALNICE Z A P RA Z NIK R E PUB L I K E ■imieiii J Na Savi lio trela zgraditi nove elektrarne Integracijski procesi v našem gospodarstvu in temeljni zakon o elektrogospodarstvu so botrovali ideji, ki jo je narekovala potreba, da se je formirala ena izmed najmlajših elektrogospodarskih organizacij na tako imenovanem »centralnem območju Slovenije-« — SAVSKE ELEPITRARNE. Podjetje je nastalo z združitvijo nekdanjih samostojnih elektrarn Moiste (pri Žirovnici) in Medvode. Združitev omenjenih dveh podjetij je bila dejansko izvršena 1. januarja 1965 na osnovi sklepov obeh delavskih svetov na skupnem zasedanju dne 23. 11. 1964 in v soglasju s pristojnima občinskima skupščinama Ljubljana—Šiška - in Jesenice. Osnovni cilj te združitve je bila racionalizacija poslovanja, predvsem pa združitev sil in sredstev v veliko nalogo: izgradnjo novih elektrarn na reki Savi in njenih pritokih. Medtem pa je šel proces s hitrimi koraki dalje. Na osnovi 7. 4. 1965 objavljenega temeljnega zakona o elektrogospodarstvu je prenehala obstajati elektrogospodarska skupnost Slovenije — bivši ELES — in uveljavil se je na temelju decentralizacije elektrogospodarstva v Sloveniji pojem — proizvodno-prenos- Transformatorska postaja Kleče pri Ljubljani na podjetja. Savske elektrarne oskrbujejo z električno energijo centralno območje, ki je elektroenergetsko skrajno pasivno v proizvodnem smislu. Ima pa izredno interesanten, močan odjem električne energije, ki znaša več kot eno tretjino celotne proizvedene energije v Sloveniji, medtem ko ima lastne proizvodnje komaj 3,6 % od vse v Sloveniji proizvede- ne energije. Ta veliki energetski deficit se danes izravnava tako, da se primanjkljaj uvaža iz tistih predelov, ki imajo presežek električne energije, tj. od Drave, Šoštanja in Soče. Ta »uvoz« bo v 1. 1966 znašal okroglo 853 milijonov kWh nasproti lastni proizvodnji v elektrarnah Medvode in Moste, ki znaša skupaj 185 milijonov kWh. Že v 1. 1971 pa bo primanjkljaj električne ener- gije na centralnem področju znašal okroglo milijardo kWh. Razen, če se v tem času ne bi lotili izgradnje proizvodnih objektov na centralnem območju, bo treba to energijo »pripeljat}-«. Že samo to dejstvo, če ne upoštevamo, da pri taki situaciji prihaja do občutnega odliva finančnih sredstev iz centralnega na druga območja, nalaga Savskim elektrarnam mnogo študija, finančnih naporov pa tudi premagovanja dosedanjega napačnega gledanja na energetsko problematiko centralnega območja. Savske elektrarne teritorialno pokrivajo- približno obrise bivšega okraja Ljubljana. Oskrbujejo mrežo distributivnih podjetij Elektro Ljubljana, Elektro Kranj in veleod jemalca Železarno Jesenice. V sklop energetskih objektov Savskih elektrarn sodi poleg prej omenjenih elektrarn Moste in Medvode še 110 kV RTF Kleče z razdelilno trafo postajo Črnuče in 110 kV delom trafo postaje Novo mesto. V izgradnji je še 220 kV trafo postaja v Klečah, ki bo preko 220 kV daljnovoda Kidričevo—Kleče povezana z Dravo predstavljala v bodočnosti osrednje energetsko vozlišče v območju Savskih elektrarn. Illlllllllllllll!lll!lilll!l! Illllll!l!i:il!ll!ll![:!!lll!llllllllllll|!i|!!!l!llllllilliil!:ii:!! lllliiliiiH VELETRGOVINA erco Import - Export Ljubljana razpisuje JMKI NATEČAJ za znak podjetja Znak podjetja mora kazati na dejavnost podjetja in mora vsebovati ime podjetja v njegovi modri barvi in karakteristični obliki, s tem, da je dopustna njena likovna'izboljšava. Znak podjetja naj bo čimbolj enostaven in izdelan tako, da bo možna njegova vsestranska uporabnost v vodoravni in navpični legi; za napisne table, v reklamne namene, kot blagovna znamka oziroma storitveni znak za predpakirano blago, kot oznaka na grafičnih listih, štampiljkah ipd. Znak podjetja mora biti prilagojen za izdelavo v vseh materialih (papir, kovina, steklo, les, svetlobna reklama in podobno). Natečaja se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Predloge za znak podjetja bo ocenjevala in izbirala 5-članska komisija, ki jo je imenoval centralni delavski svet podjetja iz vrst delavcev podjetja in zastopnikov likovnih umetnikov ter Poslovnega združena za trgovino v Ljubljani. Komisija je pooblaščena odkupiti šest najboljših znakov in sicer: 1. za 3.000,00 N-din 2. za 1.509,00 N-din 3. za 1.000,00 N-din 4.—6. za 500,00 N-din Na podlagi predloga komisije bo centralni delavski svet podjetja izmed odkupljenih znakov dokončno izbral znak, ki ga bo uporabljalo podjetje. Z avtorji odkupljenih znakov bo podjetje sklenilo pismeno pogodbo za trajen odstop avtorskih pravic. Odkupni znesek se šteje kot dokončno plačilo avtorskega honorarja. Predloge za znak sprejema podjetje do vključno 17. decembra 1966 do 12. ure. Predlogi morajo biti šifrirani, naslovljeni na Veletrgovino »MERCATOR«, Ljubljana, Aškerčeva 3. V posebni zaprti ovojnici morata biti priloženi šifra in naslov avtorja. rolliiiiiSl Vedno in ob vsaki priliki skodelico kave ercaio VELETRGOVINA MERCATOR EKP0RT - IMPORT LJUBLJANA Z VSEMI SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE VSEM POTROŠNIKOM iiičiainiiii !!liH!lllil!!!ll!lll!!!!!!!ll 11111111881 y^y^ySAAyVNZS/v^yv^^zsz^AAZ^AZs/v^zv