republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
22. IZREDNA SEJA
(29. november 2012)
.oblaffl*
a a ""	š z S
ti # *
w
^«niaos^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 22. izredna seja (29. november 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2013
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/21. izredna seja
DNEVNI RED 22. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2L), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 684-VI
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2I), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 662-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2F), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 663-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA FINANČNE STORITVE (ZDFS), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 701-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1 H), DRUGA OBRAVNAVA,
EPA 681-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 730-VI
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/21. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2L), DRUGA OBRAVNAVA, EPA
684-VI......................................................................................................................................................6
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ........................................................................................................................6
PATRICIJA ŠULIN..................................................................................................................................7
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-
2I), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 662-VI................................................................................................8
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ........................................................................................................................8
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK............................................................................................8
JOŽEF HORVAT.....................................................................................................................................9
ALOJZIJ POTOČNIK..............................................................................................................................9
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................10
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................10
ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................11
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................11
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2F), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 663-VI..................................................................................................................12
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................12
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................12
ALOJZIJ POTOČNIK............................................................................................................................13
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................13
MIRKO BRULC ..................................................................................................................................... 14
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................14
ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................15
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................15
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 16
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................17
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................17
SREČKO MEH......................................................................................................................................17
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................17
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................18
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA FINANČNE
STORITVE (ZDFS), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 701-VI...................................................................18
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................18
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................19
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1H),
DRUGA OBRAVNAVA, EPA 681 VI....................................................................................................20
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................20
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................20
BOJAN STARMAN...............................................................................................................................21
ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................21
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................22
4
DZ/VI/16. izredna seja
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................22
ALOJZIJ POTOČNIK............................................................................................................................23
6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 730-VI..............................23
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................23
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................24
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................25
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................26
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................27
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................28
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................28
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................28
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................29
SAMO BEVK.........................................................................................................................................29
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................30
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................31
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................31
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................31
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................32
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................32
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................32
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................32
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................32
4.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................33
6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................33
5
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/21. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
22. izredna seja
29. november 2012
Predsedujoči: dr. Gregor Virant Jakob Presečnik..
Seja se je začela 29. novembra 2012 ob 9. uri.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Začenjam 22. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Melita Župevc, mag. Dejan Židan, Borut Pahor, Roman Jakič in Rihard Braniselj. Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade. Lepo pozdravljeni! Vse vas lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 22. izredne seje. Predlog dnevnega ste prejeli v četrtek, 22. novembra 2012, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel, zato Državnemu zboru predlagam, da določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Zdaj bomo glasovali o dnevnem redu, zato vas prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 44 poslank in poslancev. Lahko ponovimo glasovanje? Bodite pozorni, prosim.
Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 46 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti nihče.
(Za je glasovalo 44.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 22. izredne seje določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in sedaj dajem besedo ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču za dopolnilno obrazložitev.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovane poslanke in poslanci, gospod predsednik!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini uvaja nekaj pomembnih sprememb zlasti za gospodarstvo,
.......predsednik Državnega zbora
podpredsednik Državnega zbora
in sicer uvaja možnost tako imenovane pavšalne obdavčitve. Gre za to, da bodo zavezanci, če se bodo tako sami prostovoljno odločili in če nimajo več kot 50 tisoč evrov letnega prometa, ugotavljali davčno obveznost na osnovi normiranih stroškov. Predlagamo, da se priznajo normirani stroški v višini 70 % prometa in da se na razliko odmeri davek v višini 20 % kot dokončni davek pri osebah, ki opravljajo dejavnosti in pri samostojnih podjetnikih. Tukaj gre, prvič, za določeno zmanjšanje davčnega bremena pri večini zavezancev. Danes, kot veste, se ta razlika oziroma njihov dohodek obdavči s progresivno stopnjo dohodnine. Druga zadeva, ki je morda še pomembnejša, gre za administrativno poenostavitev. Voditi bo treba veliko manj evidenc. In gre tudi za povečanje gotovosti davčne obveznosti. Ko je ta davek, ki je cedularen, enkrat poravnan, je dokončen in ni več možnosti, da se ugotovi še kakšna dodatna obveznost, za razliko od situacije, ki je danes. Ustvarjamo enostavnejše, predvidljivejše in tudi davčno spodbudnejše okolje za male zavezance; za ljudi, ki opravljajo neko dejavnost, bodisi samostojno, bodisi kot samostojni podjetniki oziroma samozaposleni.
Druge spremembe, ki so še v zakonu, predstavljajo spremembe, ki so bile v zadnjem času predlagane. Na področju prostovoljstva širimo oziroma dajemo prijaznejša določila in pa zmanjšujemo določene olajšave, predvsem za študentsko delo. Zadnji predlog z amandmajem je, da se zmanjša za četrtino - to je odbor tudi potrdil. Umaknili smo predlog, da se odpravi olajšava za čezmejne delovne migrante zato, ker je ta olajšava trenutno v ustavni presoji, ker so tudi predstavniki zavezancev dali drugačne predloge, kako naj bi se to uredilo. Počakali bomo na odločitev ustavnega sodišča in na preučitev teh drugih možnosti in potem, če bo potrebno, prihodnje leto predlagali kakšne spremembe na tem področju. Kar je še pomembno je, da se s tem zakonom med dohodke, ki so obdavčeni s cedularno obdavčitvijo, uvršča tudi dohodek od oddajanja premoženja v najem. Ta stopnja je, kot veste, 25 %. Po novem gre za sistemsko ureditev, saj so vsi ostali dohodki od kapitala, torej dohodki, ki
6
DZ/VI/16. izredna seja
ne izvirajo iz opravljanja nekega dela, v sedanjem sistemu dohodnine že obdavčeni s tako imenovano cedularno obdavčitvijo. Glede na to, da je tudi dohodek od oddajanja premoženja v najem dohodek od kapitala in ne dohodek od dela, predlagamo, da se tudi ta dohodek uvrsti oziroma obdavči enako kot ostali dohodki od kapitala.
S temi spremembami, ki sem jih že uvodoma omenil glede na izhodiščni predlog Vlade, je predlog zakona doživel tudi podporo na Odboru za finance. Mislim, da je zlasti pavšalna obdavčitev nekaj, kar je bilo splošno sprejeto kot nekaj pozitivnega, zato Vlada predlaga, da izkoristimo poslovniške možnosti in danes, v okviru te seje in skupaj z drugo, opravimo tudi tretjo obravnavo tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo, zato dajem besedo gospe Patriciji Šulin za predstavitev poročila odbora.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim!
Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo je na 38. nujni seji, 27. novembra letos, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada. O predlogu zakona je bila na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora opravljena splošna razprava, ki jo je Državni zbor opravil na 20. redni seji, 15. novembra letos, in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predstavnik predlagatelja, minister dr. Janez Šušteršič, je v dopolnilni obrazložitvi predloga zakona izpostavil spremembo ugotavljanja davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost z upoštevanjem normiranih odhodkov. Določa se višji limit prihodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer v višini 50 tisoč evrov. Poleg tega se višina normiranih odhodkov dviguje na 70 % davčno priznanih prihodkov. V nadaljevanju je poudaril, da predlog zakona odpravlja sistemsko nedoslednost v veljavnem zakonu, in sicer v sistem cedularne obdavčitve vključuje tudi dohodke iz oddajanja premoženja v najem. Pri določanju davčne osnove se bodo priznali normirani stroški v višini 10 %, ali dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja v najem za navedeno premoženje plačuje sam davčni zavezanec. V zvezi s predlogom o ukinitvi olajšave za čezmejne migrante je poudaril, da predlagatelj podpira vloženi amandma, ki predlagano rešitev umika. Glede predlaganega znižanja davčne olajšave za študentsko delo za 50 % pa je
podprl kompromisni predlog in amandma, ki to olajšavo zmanjšuje zgolj za četrtino. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, Andreja Kurent, je poudarila, da je v zvezi s pripombami v mnenju Zakonodajno-pravne službe predlagatelj v pretežni meri podal ustrezna pojasnila, prav tako določene pomanjkljivosti odpravljajo predlagani amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. V razpravi je bil k 15. členu obrazložen amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki nasprotuje predlogu, da se normirani stroški ob cedularni obdavčitvi prihodka iz naslova najemnin znižajo iz 40 na 10 %. Vlagatelji amandmaja so predlagali rešitev v obratni smeri, da se pri določanju davčne osnove priznajo normirani stroški v višini 60 %. V povezavi s tem amandmajem je bil vložen tudi amandma k 35. členu, v katerem je bila predlagana progresivna cedularna obdavčitev, s katero bi bili zavezanci za dohodnino, ki oddajajo manjše nepremičnine, obdavčeni efektivno manj od tistih, ki ustvarjajo višje dohodke od oddaje nepremičnin. Poudarjena je bila bojazen vlagatelja obeh amandmajev, da se bo ob ohranitvi predlaganih rešitev v obeh členih predloga zakona povečal delež oddajanja nepremičnin na črno, stroški višjega davka pa prenesli na najemnike. V zvezi s 25. členom je bilo izraženo nasprotovanje Poslanske skupine Pozitivne Slovenije glede predlaganega nižanja davčne osnove za dohodke od študentskega dela, saj študentsko delo po njihovem mnenju predstavlja pomemben socialni korektiv, dikcija o predlogu zakona pa pomeni izenačevanje študentskega dela s pogodbenim. Glede predlagane ukinitve davčne olajšave za čezmejne migrante, v 25. členu predloga zakona, pa je pri večini članov odbora prevladalo mnenje, da se omenjena olajšava ohrani v skladu s tem, da je bil sprejet tudi ustrezen amandma. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 4., 10., 12., 19., 21., 25., 31., 35. in 39. členu; Poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke, DeSUS in Nove Slovenije k 25., 27. in 29. členu; Poslanske skupine SD k 25. členu; poslancev Gašpar Gašpar Mišiča in Branka Ficka k 25. členu. Odbor ni sprejel amandmaje Poslanske skupine SD k 15. in 35. členu, in Polanske skupine Pozitivne Slovenije k 25. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predlogih zakona skupaj in jih ... / znak za konec razprave/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zakon obravnavamo po rednem postopku. Že na 20. izredni seji smo opravili splošno razpravo o predlogu zakona, zato predstavitev stališč poslanskih skupin danes ni možna.
Amandmajev k dopolnjenemu predlogu zakona nimamo, zato zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
7
DZ/VI/16. izredna seja
Glasovanje o predlogu zakona pa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v okviru glasovanj v petek.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB.
Predlog je v obravnavo predložila Vlada, zato dajem besedo ministru Šušteršiču.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dohodek pravnih oseb, podobno kot sem prej razložil pri dohodnini, uvaja sistem pavšalne obdavčitve -za mala podjetja na enak način kot pri dohodnini, pogoj je, da nimajo več kot 50 tisoč evrov letnega prometa - in ugotavljanje davčne osnove z normiranimi stroški, 70% normiranih stroškov. Razlika je v davčni stopnji, ker se tukaj uporablja enaka davčna stopnja, kot sicer velja za davek od dohodka pravnih oseb. Letos je to 18, prihodnje leto 17, 16 in 15. Ta predlog zakona tudi zmanjšuje možnost koriščenja olajšave oziroma prenašanje izgub iz preteklih let v prihodnja leta, to pravico zmanjšuje do polovice dobička ugotovljenega v tekočem letu. Ne gre za to, da bi s tem želeli dodatno obremenjevati podjetja, ampak gre za to, da vsakdo, ki ustvari dobiček, bo vsaj nekaj davka od tega dobička plačal. Osnovo bo lahko zmanjšal za polovico, če je v preteklem letu ustvaril izgubo. To izgubo bo lahko uveljavljal tudi še v naslednjih letih, ampak v nobenem letu pa več kot polovico tiste davčne osnove, torej dobička, ki bo ugotovljen v tistem letu. S tem zmanjšujemo eno od olajšav, ki pa jo še vedno puščamo v pomembnem obsegu, še vedno bo to neka pomoč podjetjem v času, ko začnejo pozitivno poslovati. Glede na to, da je finančni učinek takšne olajšave lahko okoli 25 milijonov, pa smo ocenili, da glede na druge ugodnosti, ki smo jih letos že dali pri tem davku - znižali smo stopnjo, kot sem prej omenil, povečali olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj za investicije -, da pa lahko tukaj to ugodnost zmanjšamo. Tako dobimo sistem, ki je na splošno ugodnejši, ker je nižja stopnja, in spodbuja s ciljnimi olajšavami zlasti tista podjetja, ki dejansko vlagajo v investicije, v raziskave in v razvoj.
Glede na potek obravnave tudi na odboru, tudi za ta zakon predlagamo, da se hkrati z drugo na tej seji opravi tudi tretja obravnava. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko.
Za predstavitev poročila dajem besedo mag. Damjani Petavar Dobovšek.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Prav lep pozdrav predsedujočemu, ministru za finance in predstavnici z Ministrstva za finance! Spoštovani poslanci in poslanke!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 38. nujni seji, 27. novembra, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Poleg mnenj Zakonodajno-pravne službe in Komisije Državnega sveta za turizem, obrt in finance se je odbor v okviru dodatnega gradiva seznanil tudi s predlogi za amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in z amandmajem Poslanske skupine Socialnih demokratov. Zakonodajno-pravna služba je predlog proučila v okviru svojih pristojnosti in je podala konkretne pripombe. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v okviru kratkega povzetka na ta opozorila pisnega mnenja tudi izjavila, da pisno izhaja, da amandmaji koalicijskih strank sledijo posredovanim pripombam. V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je finančni minister posebej izpostavil uvedbo sistema pavšalne obdavčitve z ugotavljanjem davčnih odhodkov na podlagi normiranih odhodkov, ki malim davčnim zavezancem omogoča formiranje davčne osnove z normiranimi odhodki v višini 70 % izkazanega prometa z aplikacijo stopnje predpisanega davka na nastalo razliko, kar hkrati predstavlja bistveno poenostavitev postopka. Ob obravnavi posameznih členov je bila v besedilu izražena tudi podpora ob izrecnem poudarku ustreznih predhodnih usklajevanj z zainteresiranimi inštitucijami, tako z Gospodarsko zbornico kot tudi z Zbornico računovodskih servisov.
V nadaljevanju se je razprava odprla v zvezi z uveljavljanjem izgube iz preteklih let v obravnavi 3. člena predloga, in sicer predloga Socialnih demokratov za črtanje drugega odstavka tega člena. Minister za finance je ob tem poudaril, da predlog nedvoumno zasleduje ciljne, to je stimulativne, usmeritve gospodarskega področja. V zaključku je bilo v odgovoru na zastavljeno vprašanje v zvezi s predlogom Trgovinske zbornice glede uvedenih rešitev pavšalne ureditve z upoštevanjem normiranih odhodkov odboru tudi pojasnjeno, da slednje predstavljajo pravno novost, s tem pa je finančne učinke že v času same uvedbe le težko predvideti. Hkrati je, neoziraje se na raznolikost posameznih panog, zakonske rešitve treba uvajati sistematično in enotno. Tako bo šele na podlagi zaključkov izvajanja rešitev v praksi, po odgovoru na vprašanje, ali je sedanji predlog v zadostni meri stimulativen, možno pristopiti k ustreznim prilagoditvam oziroma izboljšavam tega novo uvedenega sistema.
Odbor je sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k 5. in 7. členu zakonskega predloga. Amandma poslanske skupine Socialnih demokratov v 3. členu zakonskega predloga odbor ni sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora
8
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/21. izredna seja
glasoval o vseh členih zakonskega predloga skupaj in jih je sprejel.
Glede na sprejeta amandmaje je bilo na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona kot sestavni del poročila odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Najprej v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister s sodelavci, vsem želim prav lep dober dan!
Finančna kriza in kriza evra v naši državi povzročata težak gospodarski položaj in razvojni zastoj. Vlada poskuša tudi z ukrepi davčne politike spodbuditi gospodarsko rast. Davčni ukrepi so pomemben del celovitega nabora ukrepov za oživitev gospodarske rasti. Državni zbor je že sprejel davčne ukrepe za razbremenitev gospodarstva, to je postopno znižanje splošne stopnje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb in krepko zvišanje davčnih olajšav za zavezance, ki vlagajo v raziskave in razvoj.
Cilji predloga zakona izhajajo iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, v katero smo zapisali, da bomo z ukrepi ekonomske politike zagotovili pogoje za ponovni gospodarski zagon v državi. Pomemben del ukrepa ekonomske politike predstavljajo davčni ukrepi. Navedeni cilji naj bi bili doseženi tudi z nekaterimi predlaganimi ukrepi v tem predlogu zakona. Zakon uvaja nov institut, ki je namenjen predvsem hitremu in enostavnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti manjših zavezancev. Zavezanci bodo imeli možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. To pomeni poenostavitev in posledično zmanjšanje administrativne obremenitve pri izpolnjevanju davčne obveznosti, s tem pa povečanje pravne varnosti davčnih zavezancev glede ugotavljanja davčne osnove. Za določen krog zavezancev z nizkimi prihodki, se bo ta cilj odrazil v poenostavitvah pri vodenju in zagotavljanju evidenc o davčno priznanih odhodkih in v večji gotovosti višine davčno priznanih odhodkov. Uvajamo sistem pavšalne obdavčitve, kar pomeni, da se zavezancem, ki imajo letni promet manjši od 50 tisoč evrov, dovoli, da se prostovoljno odločijo za način pavšalnih zavezancev oziroma da ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki v višini 70 % prometa.
V Poslanski skupini Nove Slovenije ocenjujemo, da je poleg še nekaterih drugih novosti, ki jih prinaša ta novela Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, prostovoljna odločitev za pavšalno obdavčitev bistvena novost, ki jo prinaša novela zakona, in smo ji naklonjeni. Ali
je višina prihodkov, ki še omogoča pavšalni način obdavčitve, postavljena na 50 tisoč evrov optimalna, bodo pokazale analize, na podlagi katerih se bomo v prihodnosti lahko odločali o morebitni spremembi plafona prihodkov. Novelo zakona bo Poslanska skupina Nove Slovenije podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, gospod Alojzij Potočnik, izvolite.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Obravnava predloga zakona je zaradi vsebine tesno povezana z Zakonom o dohodnini - preko pavšalistov. Glede postopka pa je povezana z zakonom, ki ga bomo obravnavali kasneje, in ki ureja davčni postopek. V Pozitivni Sloveniji do vseh treh zakonov, do celotnega paketa nimamo resnejših zadržkov in jih bomo podprli. Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ne velja za slabega, pa tudi ne za popolnega. To navsezadnje kaže pogosto spreminjanje. Menjajo se razmere ter pogledi in menjajo se davčne politike. V letošnjem letu smo že obravnavali znižane davčne stopnje in olajšave. V zainteresirani, predvsem gospodarski oziroma podjetniško-obrtni javnosti velja soglasje, da se malim podjetnikom, to je malim davčnim zavezancem z nizkimi obdavčljivimi prihodki, omogoči poenostavljeno obračunavanje in plačevanje davka. Tako je za vstop v sistem pavšalistov določena zgornja meja prihodkov, ki se še vedno ugotavlja v skladu s pravili o računovodenju in znaša 50 tisoč evrov. Davčna osnova se ugotavlja na podlagi davčno priznanih prihodkov in normiranih odhodkov v višini 70 % ter prihodkov. Med možnimi načini, ki uveljavljajo tako imenovano pavšalno obdavčitev, se je Vlada kot predlagatelj odločila za preprost, bi rekel skoraj eleganten model. Zavezanci so družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, z zelo malo izjemami. Vstop je opcijski, odločitev zanj je na strani zavezanca, prag prihodkov je en sam in ena sama je višina normiranih odhodkov. Tak sistem, če ga prevajamo v idealizirano obliko, deluje tako z vidika direktnih stroškov Davčne uprave Republike Slovenije kot tudi, kar je še pomembneje, z vidika indirektnih stroškov davčnih zavezancev kot dober in pomemben. Torej imeli bomo ne pretirane storitve pravnega svetovanja, računovodenja, inforamtike in papirologije.
Toliko o dobrih namenih. Težava je, in to je tudi resen pomislek, v lepilu te konsistentnosti, v davčni kulturi. Če ta ne deluje, imata, in lahko, da bosta imela, minister za finance in generalni direktor davčne uprave skupen problem. Imenoval se bo izpad davčnih prihodkov. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Damjana Petavar Dobovšek.
9
DZ/VI/16. izredna seja
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Ponovno pozdravljeni vsi prisotni!
Vlada poskuša z različnimi ukrepi, tudi ukrepi davčne politike, spodbuditi gospodarsko rast predvsem malih, mikro malih podjetij, kar je v Sloveniji prioriteta, in zagotoviti zdrav trajnostni razvoj. Državni zbor je v letu 2012 na predlog Vlade že potrdil davčne ukrepe za razbremenitev gospodarstva, to je znižanje splošne stopnje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb in zvišanje davčnih olajšav za zavezance po tem zakonu. Ti ukrepi bodo kratkoročno pomenili znižanje prihodkov iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb. Ker finančna kriza in kriza evra v Republiki Sloveniji povzročata velik pritisk na javne finance in ker se bodo prihodki proračuna zaradi omenjenih davčnih razbremenitev še dodatno znižali, je treba sprejeti tudi nekatere ukrepe, ki bodo zagotovili večjo predvidljivost prihodkov proračuna iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb. Temu sledi predlog omejevanja, koriščenja davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij, in sicer do višine 50 % davčne osnove davčnega obdobja. Drug ukrep tega zakona je obdavčitev na viru za plačila za storitve, ki prinaša nedvoumno in jasno določitev dohodka, ki ima vir v Sloveniji. To je ukrep proti izogibanju davka. Tretji ukrep, ki je najbolj pomemben, pa je možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov. Zavezanci, ki bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma odhodkov, bodo davčne prihodke ugotavljali kot doslej, to je na podlagi načela nastanka poslovnega dogodka in z upoštevanjem posebnih pravil, določenih s tem zakonom. Zavezanci ne bodo ugotavljali davčno priznanih dejanskih odhodkov, ampak bodo od prihodkov pri ugotavljanju davčne osnove le odšteli znesek normiranih odhodkov v višini 70 %. Zavezancem bo tako omogočen samoobračun v obliki in v okviru poenostavljenega obstoječega obrazca za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Ti zavezanci pa ne bodo mogli uveljavljati olajšav. Naloge države v zvezi z obračunavanjem in plačevanjem davka in posledično nadzorom bo opravljala Davčna uprava Republike Slovenije. Z uvedbo novega sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov bo imel določen krog zavezancev dodatno možnost oziroma način zagotavljanja davčne osnove. V tem primeru bo z uveljavitvijo novega sistema dejansko poenostavljen način davčnega nadzora teh davčnih zavezancev, saj bo DURS pregledoval poslovanje zavezancev le z vidika prihodkov in ne odhodkov, kar pomeni lažje in hitrejše davčne nadzore. Poleg tega se z uveljavitvijo pravila za vstop v obstanek v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov uvaja enostavno administriranje v zvezi z uveljavljanjem pravice do ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zavezanci, ki bodo želeli ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem
normiranih odhodkov, bodo dolžni to priglasiti, pri čemer ne bodo dolžni vlagati vlog za podaljševanje načina ugotavljanja davčne osnove z neupoštevanjem normiranih odhodkov za vsako obdobje, temveč se bo domnevalo, da želijo na ta način ugotavljati svojo davčno osnovo tudi vnaprej, če do določenega roka ne bodo predložili obvestila o prenehanju ugotavljanja davčne osnove na tak način. Slednje pomeni enostavno administrativno rešitev za zavezance v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Navedene spremembe sledijo koalicijskim pogodbenim zavezam v smeri ugodnejšega davčnega in poslovnega okolja za mikro in male davčne zavezance, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da gre navedena novela v tretje branje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste, gospod Bojan Starman.
BOJAN STARMAN (PD DL): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik in lep pozdrav vsem skupaj!
Poslanci Državljanske liste bomo ta zakon z veseljem podprli. Veseli smo, da kdaj lahko predlagamo tudi kakšen zakon, ki bo pozitivno vplival na našo podjetništvo, na naše gospodarstvo. Velikokrat dobivamo občutke, da na tem področju naredimo premalo. Kar nekaj se je naredilo na tem področju do sedaj, kot je bilo že povedano. Znižali smo splošno raven davka, uvedli možne odpise davka za vlaganja, pri manjših gospodarskih zavezancih, to so espeji, popravljamo Zakon o dohodnini. Mislim, da se bodo časi za majhne podjetnike oziroma espeje bistveno izboljšali s to možnostjo pavšalne obdavčitve. Če povemo, kako težak in mukotrpen je bil za poslovneže dogovor in pogovor z davčnimi inšpektorji, ki so jih obiskovali, kako so se dogovarjali o tem, kateri stroški so priznani, ali se prizna toliko reprezentance, ali imamo vse potne naloge za vsakodnevne poti napisane. Mislim, da si bosta tudi davčna inšpekcija in služba lahko oddahnili, predvsem pa si bodo lahko oddahnili vsi, ki jim bo vnaprej jasno, kakšen bo davek v teh primerih, ne bo kakšnih posebnih evidenc. Mislim, da si bodo s tem marsikaj prihranili, predvsem pa to živčno vojno, ko niso nikoli vedeli, kakšna bo njihova obdavčitev na koncu. Tako je pa, glede na promet in glede na uvrstitev, jasno, kakšna je davčna osnova in kakšen je pričakovan davek od te osnove, in mislim, da bi bilo verjetno dobro, da bi bil ta znesek, ki omogoča pavšalno obdavčitev, za kakšen tisoč evrov večji, da bi se lahko vključilo še več teh samostojnih podjetnikov. Mislim, da bo to zelo pozitivno vplivalo na manjše podjetništvo pri nas. Pa če k temu, kar sem povedal, dodamo še, da razpravljamo tudi o
10
DZ/VI/16. izredna seja
zakonu o tem, da članstvo v obrtnih ne bo več obvezno, temveč prostovoljno, in še o celi vrsti drugih stvari, tako da smo nekaj naredili. Upamo, da se bo to tudi poznalo pri novem razcvetu malega gospodarstva.
V	Državljanski listi bomo ta predlog z veseljem podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani! Dober dan vsem skupaj!
V	Slovenski ljudski stranki pozdravljamo usmeritev takšne zakonodaje. Njen namen ni podeljevanje dodatnih davčnih olajšav in ugodnosti, temveč poenostavljanje davčnih postopkov. Zato je treba razumeti, da pri postavitvi praga normiranih stroškov ni veliko manevrskega prostora.	Zmanjšanje računovodske administracije pa je tako ali tako ena izmed najpomembnejših zahtev malega gospodarstva. Edina rešitev, ki nas v Slovenski ljudski stranki nekoliko skrbi, je nizka omejitev za vstop v sistem na 50 tisoč evrov prihodkov. Po podatkih ministrstva takšna omejitev zajame približno 50 % vseh pravnih oseb, kar se sliši veliko, toda že po zdajšnjih ocenah bo takšen nizek prag ugoden zgolj za okoli tisoč malih podjetij. Največ koristi prinaša podjetjem, ki imajo nizke stroške, malo vlaganj, torej imajo davčno priznane odhodke manjše od 70 %. Gre za podjetja z enim, največ dvema zaposlenima. V koalicijski pogodbi je omenjena pavšalna obdavčitev za mikro podjetja. Izvleček iz priporočil Evropske komisije v letu 2003 mikro podjetje opredeljuje kot podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov. Gre za visoke številke, saj v Sloveniji v to kategorijo štejemo že srednja velika podjetja. Toda omejitev na 50 tisoč evrov prihodkov izpušča tisti najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva -podjetja, ki imajo ambicije, da bi se širila, ki imajo dobre temelje, ki bi želela vlagati, zaposlovati. Spodbujamo samo neke začetne dejavnosti v okviru ene zaposlene osebe, svetovanje, intelektualne storitve, predavanja, projektantske zadeve in tako naprej.
Ali je resnično to skupina, ki v teh časih potrebuje dodatne vzpodbude? Vsi ostali podjetniki, torej trgovska dejavnost, prevozniki, velika večina gostinskih in ostalih storitev se za tovrstno obdavčitev ne bodo odločali, saj bodo zaradi davčno priznanih stroškov, ki so višji od 70 % njihovih prihodkov, ostali v sedanji ureditvi. Večina pa zaradi narave poslovanja tako ali tako hitro preseže mejo 50 tisoč evrov. Novih zaposlovalcev s tem zakonom zagotovo ne spodbujamo, ker bodo za vsako dodatno zaposlitvijo, temelječo na višjih prihodkih, poslovni subjekti izpadli iz možnosti sistema pavšalne obdavčitve. Če upoštevamo še možnost izbire sistema ugotavljanja davčne
osnove, pridemo do številke, da bo omenjena obdavčitev praktično zanimiva za zelo majhno število podjetij. Po oceni Ministrstva za finance manj kot 2 % vseh, ki opravljajo profitno dejavnost. Lahko spomnimo, da ima sosednja Avstrija ta prag postavljen na višino 220 tisoč evrov, na Madžarskem je meja za poenostavljen podjetniški davek za pravne osebe okoli 90 tisoč evrov, Romunija ima 100 tisoč evrov, nekje okoli te številke tudi Latvija, Češka v nekoliko bolj zapleteni različici pa v povprečju okoli 200 tisoč evrov.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo dala glasove za sprejem tega zakona, vendar po uveljavitvi pričakujemo analizo novega stanja in če bo treba bomo zahtevali tudi popravke, saj gre za enega najbolj bistvenih ukrepov za spodbujanje malega podjetništva.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še v
imenu Poslanske skupine DeSUS, gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
Naj že takoj na začetku izrazim podporo Poslanske skupine DeSUS temu predlogu zakona. Strinjamo se namreč z ureditvijo pavšalne obdavčitve. To bo zagotovo doprineslo k lažjemu poslovanju pravnih oseb z vidika zmanjšanja administracijskega dela za tiste, ki imajo do 50 tisoč evrov letnih prihodkov. Vsak podjetnik se bo tako lahko sam odločil, ali bo koristil to pavšalno obdavčitev ali ne. Seveda smo imeli tudi v naši poslanski skupini pomisleke glede takšne ureditve. Najprej v smislu, ali je ta meja 50 tisoč evrov morebiti previsoka. Izhajali smo iz tega, da bo marsikateri podjetnik lahko z izbiro pavšalne obdavčitve mnogo na boljšem, kar se tiče plačila davka. Vsak zase si bo znal izračunati, kaj se mu bolj izplača. Nedvomno bodo takšno obdavčitev najbolj koristili tisti, ki za svoje poslovanje nimajo visokih stroškov, saj se s predlogom višina normiranih odhodkov dviguje iz sedanjih 25 % na 70. Pavšalna obdavčitev bo tako zanimiva predvsem za tista podjetja in podjetnike, ki imajo majhen obseg poslovanja, ki se nimajo namena širiti in ustvarjati večjega dobička, ki imajo minimalne stroške poslovanja, nimajo stroškov v zvezi z nakupom osnovnih sredstev, stroškov v zvezi z vlaganjem v investicije, v raziskave in v razvoj, ter stroškov dela. To se pravi, da v večini delajo sami. To pa so predvsem podjetja in podjetniki, ki ponujajo intelektualne storitve, razne storitve svetovanja, kot podjetnik potrebuje zgolj računalnik in internetno povezavo. Nasprotno pa se verjetno za takšno odločitev zagotovo ne bodo odločili tisti podjetniki, katerih upravljanje dejavnosti je povezano z visokimi stroški, kot je na primer z nabavo materiala, avtomobilska industrija, proizvodnja raznih aparatov, pa tudi gradbeništvo. Le-ti imajo praviloma celo višje stroške, kot bi jih lahko uveljavljali s pavšalom,
11
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/21. izredna seja
zato se za to ne bodo odločili. Vsekakor pa bo treba po določenem roku uveljavljanja tega zakona preveriti rezultate in mogoče spremeniti višino pavšala. Pozitivno in vsekakor vredna podpore je tudi oblikovanje možnosti doniranja sredstev za splošno koristne namene, ki se jih lahko uveljavlja kot davčno olajšavo.
Predlog zakona in sistem uvedbe pavšalne obdavčitve, ki je tudi predmet dohodninskega zakona, je za nas sprejemljiv in za to ga bomo v stranki podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne, 29. novembra 2012. Se opravičujem, na ta zakon amandmajev nimamo. Glasovali pa bomo jutri, 15 minut po prekinjeni 6. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo k naslednji točki, kjer pa bomo imeli amandmaje, 3. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, DRUGA OBRAVNAVA.
Za dodatno obrazložitev dajem besedo ministru za finance dr. Šušteršiču.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku poleg urejanja nekaterih stvari, ki izhajajo iz evropskih direktiv, uvaja vsaj dve pomembni novosti, ki sta namenjeni zmanjševanju davčnih utaj.
Prvič, gre za predpis, ki določa, da morajo tisti, ki imajo blagajne, uporabljati računalniške programe, ki ne omogočajo brisanja izvornih podatkov, torej prirejanja evidenc, z ustreznim nadzorom, ki tudi danes glede izdajanja že poteka, in potem tudi beleženja izdanih računov. To je korak k temu, da se zmanjšajo utaje ali pa izogibanje davkov pri blagajniškem poslovanju. Druga, morda še pomembnejša novost, o kateri je bilo tudi več razprave, pa je navodilo oziroma pooblastilo Davčni upravi in Carinski upravi, da objavljata poimenski seznam večjih davčnih dolžnikov z imenom firme oziroma osebe, ki je davčni dolžnik. To je ukrep, ki ga je sprejelo že več evropskih držav z namenom spodbujanja zavezancev k rednemu plačevanju obveznosti in k skrbi, da so obveznosti poravnane. Takšen ukrep je vedno stvar razprave. Je nekaj nevarnosti zlasti v smislu, da je nekdo objavljen po nepotrebnem, včasih morda celo neupravičeno, na primer, če nek davčni dolg v resnici ne obstaja, je pa zabeležen, lahko pa pripelje do stigmatiziranja določenih dolžnikov. Temu smo se v predlogu zakona izognili z nekaj pomembnimi omejitvami ali pogoji. Najpomembnejša je ta, da se bo objavljajo samo
tiste dolžnike, katerih davčni dolg presega 5 tisoč evrov in pri katerih takšen dolg obstaja vsaj 90 dni. Gre za neko daljše obdobje neplačevanja pomembnega dela davčnih obveznosti. V tem času 90 dni ima vsakdo tudi možnost ugotoviti, da ta dolg obstaja, ta dolg tudi poravnati, ali pa se, če gre za podjetje v težavah, dogovoriti za nek odlog ali pa delno plačilo dolga po korakih. S tem smo preprečili možnost neupravičenih objav, zaradi tega bodo seznami krajši in na njih bodo pomembnejši dolžniki.
Še ena stvar je še pomembna. Prvi tak seznam bo objavljen v četrtem mesecu po uveljavitvi zakona, kar pomeni, da od takrat, ko bo zakon sprejet, začne teči 90 dnevni rok, v katerem mora biti nekdo dolžnik, da je potem njegovo ime oziroma njegova firma objavljena na tem seznamu. V tem času bo možno pripraviti vse tehnične rešitve za takšno objavo. To so nekako poglavitne spremembe v tem zakonu in glede na to, da tudi tukaj ni vloženo veliko amandmajev, predlagamo, da se tretja obravnava opravi na isti seji. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko.
Besedo dajem predsedniku odbora, mag. Andreju Širclju, da predstavi poročilo odbora.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, spoštovani minister, kolegi in kolegice!
Kot je bilo že omenjeno je Odbor za finance in monetarno politiko obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Zakon je kot ostale zakone odboru predložila Vlada. Na seji je v uvodni dopolnilni obrazložitvi minister za finance pojasnil, da sta poleg uskladitve zakonskega besedila z evropskim pravnim redom, predlagani dve pomembni vsebinski spremembi. Prva je objava pomenskega seznama davčnih zavezancev, kateri davčni dolg presega višino 5 tisoč evrov vsaj 90 dni in ti zavezanci, ki so dolžniki, bodo objavljeni na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije oziroma spletnih straneh Carinske uprave Republike Slovenije. S tem se želi spodbuditi prostovoljno plačevanje davkov in prispevati k zmanjšanju sive ekonomije. Poleg te, je bila obravnavana tudi druga pomembna rešitev, to je prepoved uporabe računalniških programov oziroma drugih elektronskih naprav, ki omogočajo brisanje, popravljanje ali spreminjanje izvornega zapisa brez hrambe prvotnih podatkov.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila na pripombo službe iz pisnega mnenja glede spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije ter podala pripombe k 5., 7., 10., 50.b, 83. in 96.a členu. V razpravi so člani odbora v
12
DZ/VI/16. izredna seja
splošnem pozdravili takšne rešitve, glede posameznih rešitev in problematike s tega področja, pa so bila izražena različna mnenja. Tako glede objave poimenskega seznama. Tukaj je bilo predvsem izraženo mnenje v zvezi z omejitvijo višine zneska, to je 5 tisoč evrov, in trajanjem dolga, to je 90 dni, in bilo je postavljeno vprašanje stigmatiziranja davčnih zavezancev zaradi manjših kršitev davčne zakonodaje. Opozorjeno je bilo na probleme povezane z objavo poimenskega seznama davčnih zavezancev, tudi z vidika varovanja davčne tajnosti. Poleg tega je bilo opozorjeno na možne zlorabe in seveda tudi o ustrezni kontroli. Glede preprečevanja sive ekonomije je bila poudarjena možnost uvedbe davčnih blagajn, čeprav jih ta zakon ne obravnava, in tudi vprašanja glede učinkovitosti ukrepa javne objave davčnih dolžnikov. Vsekakor je bila na seji odbora izražena tudi potreba po strožjih predpisih na področju kaznovanja davčnih utaj.
Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval in sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor tudi glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je tudi sestavni del tega poročila. Hvala lepa za pozornost.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Najprej v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima besedo gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Hvala. Spoštovani!
Sorazmerno zanimiv, morda celo pomemben zakon, je žal sledil praksi, ki gre v tem Državnem zboru takšnim zakonom. Spremljata ga obsežno, mestoma zelo kritično mnenje Zakonodajno-pravne službe in še bolj obširno utemeljeno amandmiranje členov. Zakon sicer v grobem določa postopkovne rešitve, potrebne za uveljavitev novega načina ugotavljanja davčne osnove tako imenovanih pavšalistov; ureja se medsebojna pomoč pri obdavčenju med državami članicami Evropske unije; določa se, da se ne sme uporabljati računalniških programov ali elektronskih naprav, ki omogočajo brisanje izvornih zapisov brez njihove vnaprejšnje hrambe; predlaga se, da se davčno in carinsko administracijo, ki vodita evidenco dolžnikov glede plačevanja javnofinančnih obveznosti, pooblasti, da periodično na svojih spletnih straneh objavljata poimenski seznam vseh davčnih zavezancev, katerih davčni dolg presega 5 tisoč evrov,
vendarle le če zavezanec dolguje javne dajatve vsaj 90 dni.
Vsaj tri od štirih naštetih nalog so delikatne in provokativne, izzivalne za naše razmere, tako za davčne zavezance, kot tudi za davčno administracijo, ki jih bo izvajala, nad njimi opravljala nadzor. Imele bodo bržčas odmev v javnosti, to pa je navsezadnje tudi cilj predlagatelja. Interes po razkritju davčne tajnosti - govorim za seznam dolžnikov - bo nad interesom po varovanju davčne tajnosti. Preko vzvoda javnega pritiska se bo, ne seveda samo zaradi tega, krepila ali pomagala krepiti davčna kultura. Dovolite mi nekaj pomislekov. Na začetku poti je seveda veliko navdušenja in zanosa, spotoma pa se pojavljajo težave. Na primer, kaj je s tistimi, ki so zunaj sistema, ki so v sivi ekonomiji in ki jih je menda - nekaj debate je bilo že o tem - kar ena četrtina? Kaj bo sedaj z znamenito sosedsko pomočjo, pa s pravno neukostjo, pa s sklicevanjem inšpektorjev na neke nasvete nekih računovodij, ki tako ali tako delajo zakotno popoldan in tako dalje. Probleme bi lahko še našteval. Pa še glede institucij. Se še spomnite člena v istem zakonu, ki ga danes obravnavamo, v Zakonu o davčnem postopku, ki je svoj čas, še ne daleč od tega, pred nekaj leti, določal, da se davčne zavezance, torej nas, vsako leto obvesti, datum pa je bil menda 31. avgust, o naših obveznosti in terjatev v zvezi z davčnimi dajatvami. V izvedbi je ideja pogrnila na celi črti in šla tiho na smetišče zgodovine. Tak spisek je dolg in bi lahko še nadaljeval. Naj dodam še eno ne povsem preverjeno in dobro novico. Britanska davčna administracija je za davčno kulturo največ naredila z odločitvijo, da sofinancira kultno nanizanko Samo bedaki in konji. Ne zato - ampak zakon bomo podprli, vključno z amandmaji, ki ste jih prejeli na mizo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Andrej Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa še enkrat, spoštovani gospod predsednik! Spoštovani minister, kolegi in kolegice!
V	Slovenski demokratski stranki bomo podprli spremembe Zakona o davčnem postopku. Gre za postopkovni zakon, po katerem se morajo ravnati davčni zavezanci. Menimo, da je v tem zakonu kar nekaj pozitivnih stvari, tako za davčno upravo, kot za davčne zavezance, kot zato, da se izboljšala davčna kultura v Sloveniji. Ena izmed pomembnih novosti je objava dolžnikov oziroma tistih davčnih zavezancev, ki ne bodo plačevali davka. Če bo ta znesek večji od 5 tisoč evrov in če bo obdobje, v katerem niso plačevali davka, daljše od 90 dni, potem bodo ti davčni zavezanci objavljeni na spletnih straneh, ki so javne. Mislim, da nobenemu podjetniku, nobenemu podjetniku, ki resno posluje na trgu, ni v
13
DZ/VI/16. izredna seja
interesu, da bi prišel na ta spisek, saj bo ta spisek povzročil tudi to, da bodo imeli drugi podjetniki, druga podjetja velike omejitve in bodo zahtevala dodatna zavarovanja zato, da bi poslovala s takšnim davčnim zavezancem. Navsezadnje se bo tak davčni zavezanec na nek način lahko tudi sam izločil iz trga in bo to pomenilo večji red na tržišču, tudi pri plačevanju obveznosti, kar bo imelo dolgoročno vpliv na samo likvidnost gospodarstva. Poleg tega so v tem zakonu urejene še postopkovne rešitve glede tako imenovanih pavšalistov. V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo rešitve na področju pavšalne obdavčitve, kar pomeni, da bodo lahko tisti davčni zavezanci, ki imajo promet manjši od 50 tisoč evrov svojo davčno osnovo ugotavljali na podlagi normiranih odhodkov. To za njih pomeni manjše stroške oziroma manjše odhodke pri pripravljanju davčnih obračunov. To bo za tiste najmanjše pomenilo, da bodo lažje začeli s poslovanjem na trgu in da bodo tudi uspeli. Vprašanje pa je, ali je ta znesek 50 tisoč tisti pravi. Glede na to, da bo Vlada ta znesek še proučila in analizirala in ugotovila, da je premajhen, bo lahko pripravila tudi ustrezne spremembe. Navsezadnje ta zakon z rešitvijo pomeni, da se poglobljeno sodeluje z davčnimi organi Evropske unije in tudi možnost za to, da bodo davčne goljufije na samem področju Evropske unije manjše in da bo večji red tudi na tem tržišču, še posebej, če opozarjamo na tako imenovane davčne vrtiljake. Za davčne zavezance je pomembna tudi določba, ki daje možnost popravka davčnega obračuna v tistih primerih, ko gre za formalno napako, ko gre za to da se davčni zavezanec nehote zmoti, ko pride do neke administrativne napake. V takih primerih bo Davčna uprava zagotovila davčnim zavezancem, da to popravijo in da ne pride do tega - tako kot je praksa sedaj -, da mora ponoviti celotno vlaganje vseh dokumentov, vseh evidenc, vseh davčnih obračunov, ampak se bo to naredilo na enostavnejši način.
Zato je ta zakon, predvsem Zakon o davčnem postopku, pomemben tako za davčne zavezance, kot za Davčno upravo, ter tudi za vse nas, še posebej, če se bo zaradi tega zakona vsaj za nekaj odstotkov zmanjšala siva ekonomija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani gospod minister, vsi prisotni!
Socialni demokrati ne bomo nasprotovali spremembam Zakona o davčnem postopku, ker se s tem zakonom določa uveljavljanje pavšalne obdavčitve samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Zakon pa na podlagi zahteve sindikatov predlaga rešitve, da se pooblasti DURS in CURS, ki vodita evidenco dolžnikov glede plačevanja javnofinančnih
obveznosti, da periodično na svojih spletnih straneh objavljata poimenski seznam vseh davčnih zavezancev, katerih davčni dolg presega višino 5 tisoč evrov, vendar le, če zavezanec dolguje javne dajatve vsaj 90 dni. S tem se v seznam javno objavljenih davčnih dolžnikov zajame osebe s pomembnim dolgom do javnih blagajn, ki ne plačujejo dajatev v določenem daljšem časovnem obdobju, hkrati pa se na seznam ne uvršča oseb, ki le redko zamudijo s plačilom davka ali za nekaj dni, ker je seveda največkrat povezano s krajšimi likvidnostnimi težavami davčnih zavezancev. S tem je odpravljena nevarnost stigmatiziranja davčnih zavezancev zaradi manjših kršitev davčne zakonodaje. Tistim zavezancem, ki davka niso zmožni plačati zaradi utemeljenih razlogov, in to objektivnih, na katere sami niso mogli vplivati, pa že obstoječa zakonodaja omogoča možnost odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja in jih v tem primeru ne obravnava kot dolžnik.
Socialni demokrati predlaganim rešitvam objave sicer ne nasprotujemo, vendar pa menimo, da periodična objava dolžnikov na spletnih straneh ne bo dosegla učinka javne objave, s katerimi želimo večje dolžnike dolga osramotiti. Vlada in DURS bi morala izboljšati izterjavo davčnega dolga. Informacijski sistem, ki se je vzpostavljal že v prvi vladi Janeza Janše, je pokazal, da je pravzaprav katastrofa. Ukrepe preganjanja sive ekonomije, ki jih je uvedla prejšnja vlada ob koncu mandata, je ta vlada že razveljavila. Prejšnja vlada je predlagala omejitev gotovinskega poslovanja in uvedbo davčnih blagajn. Ta vlada pa dejansko spodbuja sivo ekonomijo. Razveljavila je višino omejitve prejšnje vlade glede omejitve gotovinskega poslovanja. Prav tako ni uveljavila davčnih blagajn, kar pomeni, da se Vlada zavestno odpoveduje do 200 milijonov prihodkov iz naslova ukrepov za preprečitev sive ekonomije, ki jih je predlagala prejšnja Vlada. Sama objava davčnih dolžnikov ne bo spremenila davčne kulture izogibanja davkom. Potrebni so strožji predpisi kaznovanja davčnih utajevalcev ter povečanje davčnega nadzora s povečanjem davčnih inšpektorjev ter sprejemanjem ukrepov, ki jih je pripravila prejšnja Vlada.
Kot je že omenjeno, Socialna demokracija ne bo nasprotovala spremembam Zakona o davčnem postopku, vendar pa ugotavljamo, da Vlada spodbuja sivo ekonomijo, namesto da bi jo preganjala. Vzrok le-tega pa so ljudje, ki nimajo od česa več živeti, Vlada pa na njih niti ni pomislila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste, gospod Bojan Starman, izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala za besedo, še enkrat! Lep pozdrav!
Poslanska skupina Državljanske liste s predlaganim zakonom nima problemov in ga bo
14
DZ/VI/16. izredna seja
podprla. Prav tako bo podprla vložen amandma, ki je bil predlagan na odboru in poenostavlja odnos nepotrebnega poročanja Državnemu zboru, o neplačnikih, ki smo ga dobivali dvakrat letno. Če bodo ti podatki objavljeni na spletu, da bo imel vsak dostop do podatkov o neplačnikih. Mislim, da je ta način pravilen, da se izpostavi te ljudi, ki ne plačujejo davkov, da je varovalka v tem, da so objavljeni tisti, ki tri mesece ne plačujejo davkov, da je dolg nad 5 tisoč evrov. Mislim, da imajo tudi davkoplačevalci pravico izvedeti, kdo ne poravnava svojih obveznosti. Mislim, da bo to tudi psihološko vplivalo na ljudi, ki bodo poskrbeli, da ne bodo se znašli na teh spiskih in ker jim bo to zmanjšalo njihovo konkurenčno sposobnost in tako naprej. Ta zakon ne rešuje problema tistih - zasleduje in objavlja davčne neplačnike -, ki so dolg utajili oziroma nimajo nobenih obvez zato, ker niso pravilno prijavili svojega dolga ali kakorkoli drugače. Tukaj bo treba poiskati druge načine in prav je, da se jih poišče. Če bomo poenostavljali postopke, bo seveda tudi takih utajevalcev davkov vedno manj. Ta zakonodaja na nek način v postopku omogoča, da se lahko prej dogovorjene oziroma te pavšalne obdavčitve tudi v praksi sprovedejo, kar je, kot sem že prej povedal, zelo pozitivna stvar za vse obrtnike in male podjetnike. Edina stvar, ki sem jo že tudi prej omenil, pa je bila še nekajkrat ponovljena: verjetno bo treba zelo hitro razmisliti, da se bi ta prag za pavšalne obdavčitve dvignil vsaj za enkrat. Pri poenostavitvah moram povedati, da se razmišlja, da se bi tudi prag DDV dvignil na 50 tisoč evrov, kar bi še bolj poenostavilo poslovanje, ker ne bi bili zavezanci za DDV tisti, ki dosegajo promet do 50 tisoč evrov.
Še enkrat, Državljanska lista bo predlagane spremembe podprla v upanju, da bodo pozitivno vplivale na sivo ekonomijo in na to, da se bo izterjalo več neplačanih davkov in prispevkov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Roman Žveglič, izvolite.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Še enkrat dober dan vsem skupaj! Spoštovani!
Zaradi drugačnega načina obdavčitve, z upoštevanjem normiranih dohodkov, je bilo treba uskladiti tudi Zakon o davčnem postopku. Poleg te uskladitve je tu še nekaj sprememb, ki jih v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke v celoti podpiramo. Aktualen je predlog o objavi davčnih dolžnikov, ki več kot 90 dni zaostajajo s plačilom več kot 5 tisoč evrov obveznosti. Čeprav gre za rešitev, ki je vzbudila veliko kritične razprave, pa v Slovenski ljudski stranki ocenjujemo, da bo ureditev pozitivno vplivala na odgovornost posameznih podjetij do poravnavanja svojih obveznosti ne samo do države, tudi do svojih poslovnih partnerjev. Napredek je bil narejen tudi pri predvideni nadgradnji nadzora nad utajami davkov s
pomočjo računalniških programov oziroma drugih elektronskih naprav, ki omogočajo izbris poslovnih dogodkov in na ta način utajo davka. V Slovenski ljudski strani se sicer pridružujemo mnenju, da je treba na področju izogibanja davčnih obveznostim še poostriti zakonodajo in je to samo prvi korak. V nadaljevanju se pričakuje tudi kadrovska krepitev in podelitev večjih pooblastil inšpekcijski službi Davčne uprave Republike Slovenije. S predlogom zakona se določi tudi možnost razkritja podatkov, ki so davčna tajnost, ministrstvu pristojnemu za tehnologijo in znanost, in sicer za ugotavljanje učinkovitosti davčnih ukrepov na področju raziskav in razvoja oziroma analiziranja in spremljanja dodeljevanja spodbud na področju raziskav in razvoja. Prav tako se takšna ureditev omogoča Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter drugim izvajalcem državnih pomoči, v skladu z zakoni, ki urejajo kmetijstvo. Tudi na tem področju so se namreč pokazale potrebe po bolj preglednem nadzoru. Pozdravljamo tudi poenostavljeno možnost obročnega odplačevanja dolga s strani davčnega zavezanca, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti. Na ta način se pokaže nekaj več razumevanja za davčne zavezance, ki so se znašli v začasnih težavah oziroma so ostali brez likvidnih sredstev.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vse omenjene spremembe v celoti podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS, gospa Marija Plevčak, izvolite.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Po mnenju Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev novela Zakona o davčnem postopku vključuje dve izjemno pomembni novosti: obveznost objave davčnih dolžnikov in prepoved uporabe računalniških programov in naprav, ki omogočajo brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa brez hrame prvotnih podatkov. Z obvezno objavo davčnih dolžnikov se naša poslanska skupina v celoti strinja. Menimo namreč, da je to instrument, ki bo zagotovo zmanjšal davčni dolg, saj tako kažejo izkušnje drugih držav. Povsem logično je, da nihče nima niti želje, niti potrebe, da se najde na takšen seznamu, na sramotilnem stebru, kot ga nekateri imenujejo. Zato bodo, vsaj upamo, poskrbeli za to, da jih seznam ne bo vključeval. Na podlagi podatkov Davčne uprave je danes takšnih dolžnikov kar preko 14 tisoč, skupaj pa državi dolgujejo okoli 809 milijonov. 809 milijonov, ki bi morali biti v proračunu in to danes, ko se s proračunom, ki ga imamo tudi v obravnavi, režejo, ne samo kakšni banalni stroški države, temveč investicije, vladanje v raziskave in razvoj, socialni transferji že tako
15
DZ/VI/16. izredna seja
najbolj ogroženih ljudi. Vsaka skupina ljudi, od otrok v vrtcih, šolah, študentov, delavcev, brezposelnih do upokojencev z najnižjo pokojnino niso breme te finančne krize. Skrajni čas, da se nekaj stori tudi tukaj. Zavedam se, da se je marsikdo znašel v položaju davčnega dolžnika, ne zaradi svoje krivde, temveč zaradi ravnanje njegovih poslovnih partnerjev. Vendar, ali ni tudi ta deloma odgovoren za to, če lahko temu tako rečemo, slabo izbiro poslovnega partnerja, za nezavarovanje svojih terjatev in podobno? Po mnenju naše poslanske skupine je tudi ta dolžan nositi del odgovornosti. Verjamem pa, da imamo v skupini teh dolžnikov veliko število takšnih, ki jim je izigravanje osnovna dejavnost. Hud izraz, tega se zavedam - pa ne gre tu za izigravanje zgolj države, temveč ljudi, preprostih delavcev, ki ne dobijo plačila za svoje delo, da o neplačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niti ne govorimo! Po višini dolga izrazito izstopajo tri dejavnosti: gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil. Po informacijah največji dolžnik državi dolguje kar 24 milijonov evrov. Pa si kar sami izračunajte, koliko minimalnih plač ali najnižjih pokojnin je to. Ga bomo še naprej skrivali v anonimnosti in tiho odobravali njegovo početje, ali pa povemo na glas, kdo je. Zato poslanke in poslanci Demokratične stranke upokojencev menimo, da je prav in pošteno, da se davčne neplačnike, katerih dolg presega 5 tisoč evrov in s poravnavo zamujajo 90 ali več dni, mesečno in ažurno objavlja. Ta ukrep bo, po našem mnenju, spodbudil prostovoljno plačevanje davkov in zmanjšal sivo ekonomijo. Kar nekaj držav je to že uvedlo in učinki so pozitivni. Na Hrvaškem se je tako v 10 dneh dolg zmanjšal za 4 milijone evrov. Zato ne razumemo tistih, ki temu na vse pretege nasprotujejo.
V	Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev pričakujemo, da bo ta rešitev deležna široke podpore. Sami jo bomo vsekakor z veseljem podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani!
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije napovedujem podporo noveli Zakona o davčnem postopku. Podprli bomo tudi amandma, ki so ga predlagale koalicijske poslanske skupine. Veseli nas, da imamo pri današnji obravnavi finančnih oziroma davčnih zakonov kar skupne poglede in da bodo očitno ti zakoni pri glasovanju dobili veliko podpore. Novela Zakona o davčnem postopku uvaja več potrebnih novosti, ki pomenijo postopkovne rešitve v zvezi z uvedbo pavšalne obdavčitve, torej v povezavi z novelo Zakona o davkov od dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini. Novela zakona uvaja objavo poimenskega
seznama vseh davčnih zavezancev, katerih davčni dolg presega višino 5 tisoč evrov, vendar le, če zavezanec javne dajatve dolguje vsaj 90 dni. Poenostavljajo se postopki za zavezance, saj bi morali brez predlagane ureditve vložiti napoved za odmero dohodnine, da bi dobili vrnjeno med letom preveč plačano akontacijo dohodnine od teh dohodkov. Določa se elektronsko vročanje aktov in pošiljanje podatkov bankam, kadar te opravljajo naloge davčne izvršbe. Uvaja se možnost obročnega plačila davčne obveznosti za fizične osebe, brez dokazovanja izpolnjevanja pogojev za obročno plačilo. So še nekatere druge rešitve, ki bodo pomenile uskladitev zakonodaje na področju davčnega postopka z zakonodajo Evropske unije in nekatere izboljšave ne področju davčnega postopka, ki pomenijo odpravo pomanjkljivosti sedaj veljavnega Zakona o davčnem postopku. V Novi Sloveniji posebej pozdravljamo uvajanje tako imenovane črne liste ali pa črnega seznama večjih neplačnikov davkov in neplačnikov prispevkov. V seznam javno objavljenih davčnih dolžnikov se zajame le osebe s pomembnim dolgom do javnih blagajn, ki ne plačujejo dajatev v določenem daljšem časovnem obdobju, hkrati pa se na seznam ne uvrščajo osebe, ki le redko zamudijo s plačilom davka le za nekaj dni, kar je največkrat povezano s krajšimi likvidnostnimi težavami davčnih zavezancev, ne pa z namero neizpolnjevanja svojih davčnih obveznosti.
Izmed novosti, ki izboljšujejo sedanjo normativno ureditev bi izpostavil možnost obročnega plačevanja davčnih obveznosti za davčne zavezancev, fizične osebe, brez dokazovanja obstoja pogojev za to, vendar le, če davčna obveznost ne izvira iz opravljanja dejavnosti. Možnost obročnega plačila davčne obveznosti bo po moji oceni pomembno prispevala k zmanjšanju števila davčnih dolžnikov, fizičnih oseb. Posebej v času gospodarske krize prihaja v družinskih proračunih do nenačrtovanih zmanjšanj prilivov in bo ta možnost obročnega plačila brez potrebnega dokazovanja pogojev za obročno plačilo omogočila davčnemu zavezancu poravnavo davčnega dolga pravočasno, če se bo davčna obveznost porazdelila na obroke, se pravi na daljše časovno razdobje. V Novi Sloveniji pozdravljamo tudi rešitve, ki spodbujajo elektronsko poslovanje in izmenjavo podatkov med davčnimi organi in bankami, saj te rešitve zmanjšujejo stroške in pospešujejo postopke.
V	Poslanski skupini Nove Slovenije, kot rečeno, novelo Zakona o davčnem postopku podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Imamo dva amandmaja.
V	razpravo dajem 7. člen predloga zakona in amandma Poslanske skupine
16
DZ/VI/16. izredna seja
Pozitivne Slovenije k 7. členu. Prosim za prijave k razpravi.
Besedo ima mag. Alenka Bratušek.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Hvala. Bom zelo kratka.
To vprašanje sem izpostavila že na seji odbora. Če že veliko govorimo o odpravi administrativnih ovir in nepodvajanju določenih stvari, bi predlagala, ali pa vas prosim, da podprete naš amandma, ki Ministrstvo za finance in Davčno upravo razbremenjuje v tem delu, da bi, tako kot zakon v tem trenutku nalaga, dvakrat letno pošiljala v Državni zbor poimenske sezname davčnih dolžnikov. Predlagamo, in nekako v tej smeri smo se pogovarjali tudi z ministrom za finance na seji odbora, da je vsekakor prav, da je Državni zbor seznanjen o stanju dolga in gibanju dolga, da pa ni treba, glede na to, da bodo vsi podatki javno objavljeni, še enkrat, torej dvakrat letno, v Državni zbor pošiljati več deset oziroma več sto strani gradiva. Tako vas prosim, da ta naš amandma podprete.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo dajem ministru.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Hvala.
Dejansko smo se o tem pogovarjali na seji odbora. Mislim, da je vaš predlog korekten v smislu poenostavitve postopkov, ki jih na Ministrstvu za finance počnemo. Dejansko ni smiselno, da poimensko, kot je bilo to doslej, celoten seznam posredujemo Državnemu zboru, ampak samo ta del, ki govori o gibanju dolga. Tako se meni kot ministru za finance zdi ta predlog smiseln, pa tudi vam, če boste kdaj ostajali v službi, bo verjetno olajšalo delo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa.
Pri 7. členu tudi sam nimam zadržkov, da bi karkoli k temu 7. členu dodali. Morda pa vendar to izkoristim, gospod predsednik in gospe in gospodje, da postavim še vprašanje v to smer, ali mi s tem, kar danes sprejemamo, poenostavljamo delo davkarije in ali zmanjšujemo administrativne in druge ovire. Ali bo zato kaj bolje? Na seji Odbora za finance in monetarno politiko smo obravnavali ta zakon in smo govorili o davčnem postopku, o objavi davčnih dolžnikov, in se strinjam, da je ta predlagani amandma racionalizacija. Mislim, da bi bilo treba danes na seji Državnega zbora še enkrat povedati, da je imela Zakonodajno-pravna služba izjemno veliko vprašanj. Gre tudi za vprašanje 38. člena Ustave, če sem si pravilno zapomnil, in sicer glede varstva osebnih podatkov, in za vprašanje, kjer na nek način zagotavljamo varstvo osebnih pravic. Sem pa za to, da se pove dolžniki in da na tem področju povemo vse, kar bi želeli povedati.
O davkariji bi rad govoril z vidika, da je pomembna za občine in državni proračun, zato bi morala biti uspešna. Zakonodaja bi morala biti efektivna in bi morala zelo eksaktno reševati problematike, tako tistih, ki so v težavah in ne morejo plačevati, kot izterjavo vseh tistih, ki bi lahko plačevali, pa se izmikajo. Zato se mi zdi, da bi morala naša zakonodaja iti absolutno v to smer. Gre tudi za sivo ekonomijo, o kateri je bilo danes govora, pa tudi za samo informacijsko podporo, o programu EDIS, če sem si ga prav zapomnil, ki danes ne daje tistih rezultatov, ki so jih načrtovalci želeli. Takšna je informacija s terena. Ne daje rezultatov za zaposlene v davkariji in ne daje rezultatov za davčne zavezance. Zato bi bilo prav, gospe in gospodje, da bi vsako spremembo, ki jo naredimo, zelo dobro analizirali. Kaj bo naredila? Kakšne bodo posledice? Ali bo operativna? Ali bodo ljudje zato lažje delali in ali bodo davčni zavezanci za to dobili potrebne informacije, ki jih morajo imeti? Zato se mi zdi, da je poenostavitev 7. člena primerna, in tudi sam bom podprl zakon in 7. člen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
K besedi se je prijavil še mag. Ivan
Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa za besedo.
Želel bi nekoliko drugače razpravljati. Zanimivo je, kako lahkotno obravnavamo davčne dolžnike. Ne vprašamo se o vzrokih. In zanimivo je, kako postavljamo gospodarske subjekte za sovražnike države. To delamo že skoraj dve desetletji. Ali je to naš zaveznik? Ali so to subjekti, ki plačujejo davke in polnijo proračun? V tem trenutku se ne vprašamo, kaj so dejanski vzroki za neplačilo davkov - če pa tudi država ne more več poravnavati svojih obveznosti! Zanimiva je naslednja teza, ker se mi zdi, da gremo v nekem stampedu - zdaj je popularno tolči po tistih, ki slučajno niso kaj plačali, potem pa je država, katere predstavniki smo mi, eden največjih neplačnikov, ki kar z enim zakonom odvzame pravice, se odveže nekih obveznosti in tako dalje. Podjetje pa tega ne more. Zanimiva je teza, da je sam podjetnik najbolj odgovoren za to, ker mu nekdo ni plačal in ker potem, ker je v verigi neplačila, sam ni zmožen plačati. S to tezo se lahko celo strinjamo, vendar pa, kaj smo potem državljani, 2 milijona državljanov, krivi, da živimo v državi, ki ni več sposobna zagotavljati socialno varnost, pravic in izpolnjevanja svojih obveznosti.
Pa dajmo malce širše pogledati na problem. Sprašujem se, če je temeljni namen tega zakona, kateremu ne nasprotujem, daleč od tega - moramo živeti v državi, kjer bomo plačevali in kjer bomo vsi lahko plačevali davke. Vendar sive ekonomije na tak način ne bomo zmanjšali, ker se je v krizi povsod v svetu še samo povečala. Namreč sem še vedno zelo vpet v gospodarstvo in vam lahko povem, da ima kar
17
DZ/VI/16. izredna seja
nekaj dobrih podjetij velike dolgove ne vem pa, kaj jim bomo s tem dobrega naredili. Ali je temeljni namen zakona, da pride do poplačila davka, ali da ljudi sramotimo? Ali ni tega sramotenja že dovolj? Ali nimamo refleksije o tem, kaj delamo, v mariborskih in ljubljanskih dogodkih? Mislim, da se bo treba zadeve lotiti drugače, ne s sramotenjem, ampak s tem, da napravimo takšno davčno okolje, da bodo podjetja manj obremenjena in da bodo lažje plačevala davke. Če posamezna fizična oseba ne plača kakšne položnice - kaj mislite, da ne plača zato, ker pač noče plačati, ali vendarle zato, ker ne more plačati? S kakšnimi problemi se danes župani srečujejo v občinah, ko pridejo ljudje na občino s položnico za elektriko in rečejo, da ne morejo plačati, naj jim pomagajo! Veste, da se to dogaja tudi v podjetju. Koliko tistih, ki smo pri obsojanju zelo glasni, je imelo podjetje z enim, dvema, deset, sto zaposlenimi in smo bili deset, dvajset let v položaju, ko smo plačevali davke, in da imamo izkušnje iz prakse s tem, kaj pomeni, če ti nekdo ne plača in tudi sam ne moreš plačati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želi še kdo razpravljati? Minister, izvolite.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Odzval bi se na to,
kar je dejal gospod poslanec Vogrin sedaj na koncu. To je bila dilema, s katero smo se soočali, vendar pa je prevladalo mnenje, da je objavljanje davčnih dolžnikov nekaj, kar lahko spodbuja kvečjemu plačevanje davkov, da je na koncu koncev lahko to tudi prispevek k večji plačilni disciplini in da ima davčna uprava, kot veste, tudi določene mehanizme, s katerimi lahko, kot sem prej omenil, odobri neko obročno odplačilo. Če gre za večje dolžnike, imamo tudi že primere na podlagi zakonov, kjer se davčne terjatve konvertirajo v lastniške deleže ali kaj podobnega. Pri tem stečaju, pri reševanju ali pa pri prisilnih poravnavah in tako naprej se na nek način lahko sodeluje. Hkrati pa zelo težko pristanemo na razmišljanje, ki opravičuje neko kulturo neplačevanja. Vem, da podjetja, ki so v težavah, težko redno poravnajo vse svoje obveznosti. Tudi zato je tukaj ta 90-dnevni rok. Ne moremo tega primerjati s situacijo ljudi, ki zaradi socialne stiske ne plačujejo položnic ali kaj podobnega. Ljudje, ki ne plačujejo položnic, so socialni problem, s katerim se mora ukvarjati socialna država. Podjetja, ki niso sposobna poravnati svojih obveznosti, pa niso socialni problem, ampak so gospodarski problem in v gospodarskem življenju je smiselno, da tisti gospodarski subjekt, ki ne more poslovati in ki svojih obveznosti ne more poravnati v nekem daljšem obdobju, preneha s poslovanjem, se prestrukturira, gre v neke oblike preoblikovanja prisilne poravnave ali stečaja. Pri nas imamo na koncu koncev fenomen plačilne nediscipline, ki je zelo velik in ki ni povezan samo s krizo, tudi se ni s krizo začel. Delno je povezan s funkcioniranjem izvršbe, čeprav se je to z
elektronsko izvršbo izboljšalo. Delno je pa povezan s tem, da imamo sistem, v katerem je lahko nekdo zelo dolgo dolžnik, pa še vedno obstaja kot gospodarski subjekt, kar je nekoliko nenavadno in sam takšnega stanja ne bi opravičeval. Na koncu koncev nam je Gospodarska zbornica pred kratkim poslala cel nabor predlaganih ukrepov za izboljšanje stanja v gospodarstvu. Eden od predlaganih ukrepov je obveznost, da bi bila Davčna uprava dolžna predlagati stečaj podjetja, ki eno leto ne plačuje davkov oziroma ne poravna vseh davčnih obveznosti. To je morda nekoliko grob ukrep, o katerem bomo gotovo še razpravljali, kako ga najbolje izvesti, kaže pa vendarle na to, da se v tej državi počasi premikamo od opravičevanja, neplačevanja, k reševanju teh zadev.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še kakšna želja za razpravo o 7. členu? Če ne, dajem v razpravo 10. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k temu členu. Želi kdo? Če ne, zaključujem razpravo.
O obeh amandmajih bomo odločali jutri v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 6. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA FINANČNE STORITVE.
Besedo ima minister za finance.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani!
V času finančne krize se je, ne samo v Sloveniji, ampak globalno, pojavila zahteva, da mora finančni sektor več prispevati ne samo k reševanju krize in reševanju problemov, ampak tudi k javnofinančnim prihodkom, iz katerih se na drugi strani v veliki meri financira reševanje posledic krize, zlasti njenih socialnih učinkov, pa tudi učinkov na bančni sistem in finančni sistem. Takšne zahteve so se tudi v Sloveniji zelo jasno izrazile v času, ko smo sprejemali Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ukrepe na tem področju. Zaradi tega smo se odločili, tudi na podlagi dogovorov, ki so bili takrat sklenjeni s sindikati, da predlagamo ta davek.
Najboljša možnost bi verjetno bila, da bi se za uvedbo nekega davka, ki bi dodatno bremenil finančni sektor, dogovorili na evropski ravni, vendar je tam, kot veste, dana ta pobuda za uvedbo davka na finančne transakcije, za katero pa, se pravi, za predlog direktive, ni bilo možno doseči soglasja vseh držav članic Evropske unije. Zato se zdaj začenja postopek okrepljenega sodelovanja ožje skupine držav, med katerimi je tudi Slovenija, da bi se takšen davek na finančne transakcije uvedel samo v ožjem številu držav. Seveda je pa nemogoče ocenjevati, koliko časa bo za to potrebnega, da se uskladijo vse tehnične rešitve in da se potem takšno direktivo prenese v nacionalne
18
DZ/VI/16. izredna seja
zakonodaje. Tudi če bi kdo rekel, da je to mogoče pričakovati že leta 2014, bi bil, po mojem mnenju, optimist.
Zato smo predlagali ta davek, ki je po vsebini drugačen kot davek na finančne transakcije. Gre za obremenitev plačil za finančne storitve, in sicer za tista plačila, ki niso vključena v sistem davka na dodano vrednost, glede na kompromise, ki so bili takrat ob uvajanju davka na dodano vrednost sprejeti. Predlagamo stopnjo 6,5 % na davčno osnovo, se pravi na plačilo provizij ali pa drugih stroškov opravljanja plačilnih storitev. 6,5 % stopnja je enaka stopnji, ki danes velja za obremenjevanje zavarovalniških storitev, ki tudi niso vključene v sistem davka na dodano vrednost.
Glede na opozorila, ki so bila zlasti glede kaskadnosti tega davka na področju finančnih trgov, je odbor sprejel amandmaje, s katerimi se iz te obdavčitve finančnih storitev izvzema storitve, ki se opravljajo na borzi, torej, za borzno-posredništvo oziroma za upravljanje skladov, za družbe za upravljanje skladov. To je smiselno tudi s tega vidika, da ko bo davek na finančne transakcije uveden v Evropski uniji ali pa v ožjem delu držav Evropske unije, bo uveden točno na tem segmentu finančnih transakcij na finančnih trgih - tako gre za neko dopolnjevanje teh dveh davčnih oblik.
Pričakovani učinki davka so približno 30 milijonov. Naša ocena je, da ker gre za nizko stopnjo in ker gre tudi za to, da je strošek plačila za finančne storitve v celotnem obsegu poslovanja ali pa glede na celoten znesek plačila običajno zelo nizek, ne bo prišlo do nekih zelo velikih negativnih posledic. S tega vidika se nam zdi predlog takšnega davka utemeljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
O tem zakonu smo že opravili splošno razpravo, zato predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Tudi amandmajev nimamo, zato prekinjam to točko dnevnega reda.
Se opravičujem, pred tem bo še Odbor za finance predstavil svoje poročilo.
Gospa Patricija Šulin, izvolite.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 38. nujni seji, 27. novembra letos, obravnaval Predlog zakona o davku na finančne storitve, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. O predlogu zakona je bila na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora opravljena tudi splošna razprava. Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajnega tehničnega vidika in dala pripombe k 3., 4., 8., 10. in 15. členu. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je v svojem mnenju predlog zakona podprla in to ob pogoju, da bodo upoštevane njihove pripombe in predlogi.
Predlagali so dopolnitev 8. člena predloga zakona, s katero se naj ne bi plačal davek od storitev zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki ne presegajo višine 100 tisoč evrov letnega prihodka. Predstavnik Ministrstva za finance Aleš Živkovič je povedal, da predlog zakona uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, po katerem bodo predmet obdavčitve finančne storitve, ki so po zakonu, ki ureja sistem davka na dodano vrednost, oproščene plačila davka na dodano vrednost. Pojasnil je, da je davek na finančne storitve transakcijski davek, zato se bo obračunaval od opravljenih storitev v določenem obdobju.
Kot davčna osnova za plačilo davka se šteje nadomestilo - provizija -, ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo, predvidena pa je davčna stopnja v višini 6,5 % od davčne osnove. Predvidena je tudi oprostitev plačila davka za nekatere finančne storitve, in sicer za storitve, ki so obdavčene z DDV in davkom od prometa zavarovalnih poslov, ter za finančne storitve, ki jih opravljajo ali pa jih opravijo za določene subjekte, kot so na primer BS, ECB, evropski instrument za finančno stabilnost, drugi organi ali telesa, ki jih ustanovi Evropska unija, mednarodna finančna institucija, ki jo ustanovita dve ali več držav Evropske unije, Evropska skupnost za atomsko energijo, EIB, mednarodne organizacije ter za diplomatska oziroma konzularna predstavništva tujih držav. Povedal je še, da se bo davek obračunaval in plačeval na podlagi obračunov davka, ki jih bodo morali zavezanci mesečno vlagati pri davčnem organu. Minister za finance bo v ta namen v 30 dneh po uveljavitvi zakona predpisal obrazec obračuna. Predlagatelj pričakuje, da bodo prva vplačila davka izvedena v mesecu maju 2013. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je bila večina njihovih pripomb upoštevana v vloženih amandmajih koalicije. V okviru razprave so nekateri člani in članice odbora menili, da bo davek na finančne storitve prizadel predvsem socialno šibkejše, saj bodo banke stroške davka prevalile na posameznika, da je uveljavljanje dodatnih davkov slabo za zagon kreditne aktivnosti in da bo uvedba takšnega davka še dodatno obremenila že ohromljeno delovanje bank. V svojih razpravah so se sklicevali tudi na mnenje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja bank Slovenije. Predstavnica Združenja bank Slovenije je menila, da se bo pri izvajanju zakona v praksi kopičil davek na davek, kaskadni učinek davka pa bo v praksi naraščal in prav tako odvisnost od števila davčnih zavezancev. Drugi razpravljavci pa so povedali, da se s tem zakonom obdavčuje banke, podoben zakon pa predpisuje tudi Evropska komisija, kajti tudi banke so odgovorne za krizo v svetu in pri nas. Provizije, ki so pri nas med višjimi v Evropi, banke že obračunavajo, tako da lahko pri davku na finančne storitve govorimo o opravninah bank. Prav tako pa se na finančne
19
DZ/VI/16. izredna seja
storitve ne plačuje davek na dodano vrednost, tako da banke ne plačujejo nobenega davka na storitve. Po končani razpravi o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 3., 4., 8., 10., 11. in 15. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Kot rečeno, amandmajev ni, zato prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST.
Predlog je v obravnavo predložila Vlada. Na 38. nujni seji, 27. novembra 2012, ga je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Odbor po končani razpravi členov predloga ni sprejel, zato je bila obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Najprej v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, kolegi in kolegice!
Odbor za finance in monetarno politiko je o tem zakonu razpravljal, opravljena je bila tudi splošna razprava in v splošni razpravi se je ugotovilo, da obstaja veliko pomislekov glede tega, ali določene storitve oziroma določeno blago, ki je danes obdavčeno po nižji, 8,5 % stopnji, v prihodnje obdavčevati po splošni stopnji 20 %. Teorija, stroka, če želite, si pri tem ni enotna. Še vedno je osnovno načelo pri davku na dodano vrednost, da je zaradi enostavnejše administracije in zaradi tega, da ne pride do vpliva davka na trg - z davki lahko, predvsem z davkom na dodano vrednost, vplivamo na proizvajalce, trgovce in tako naprej -, da niso zaradi davka vsi v enakem položaju. Še posebej, če imamo različne stopnje. To pravi stroka in zato je, kot sem že omenil, najboljša ena stopnja. Seveda pa večkrat, tako v Evropski uniji, kot v posameznih državah, pride do tega, da zaradi različnih razlogov države uvajajo dve stopnji ali celo več stopenj davka na dodano vrednost, in tudi direktiva Evropske unije določa, da morajo imeti države največ dve stopnji in posebej določajo blago in storitve, ki so obdavčene po nižji stopnji.
V Slovenski demokratski stranki razumemo prizadevanja Vlade, da zmanjša primanjkljaj, da stabilizira javne finance in zaradi tega se iščejo različne možnosti, da se povečajo prihodki proračuna. Ena izmed teh možnosti je
bila dana v javno razpravo. Javna razprava je pokazala, da je večina poslank in poslancev ter tudi javnost proti povečanju davka na frizerske storitve, na hrano za živali, na rezano cvetje, na čiščenje prostorov in na komunalne storitve. Javna razprava je pokazala, da bo treba, zato da se bodo uredile javne finance in javnofinančni primanjkljaj, z drugimi ukrepi na drugih področjih, predvsem na področju trošarin, zagotoviti, da se bo primanjkljaj državnega proračuna zmanjševal in da se bodo s tem konsolidirale tudi javne finance. Vendar ne z davkom na dodano vrednost.
Zaradi tega v Slovenski demokratski stranki podpiramo oziroma se strinjamo s tem, da ta zakon ne gre v nadaljnjo obravnavo in da bodo seveda te storitve, ki sem jih prej omenil, še naprej obdavčene po nižji stopnji. Navsezadnje pa je prav, da se v javnih razpravah tehta o tem, kje so možnosti za to, da se povečajo prihodki in s tem zmanjša javnofinančni primanjkljaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Matevž Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Socialni demokrati pozdravljamo, da je Vlada spoznala napačen koncept soočanja z javnofinančno konsolidacijo in da je odstopila od koncepta selektivnega dviga davka na dodano vrednost. Socialni demokrati menimo, da smo k temu s svojim jasnim in ostrim nasprotovanjem pripomogli tudi sami. Socialni demokrati menimo, da je treba biti pazljiv pri naslednjih korakih, kako se bo ta izpadli vir nadomestil. Predlog zakona o davku na dodano vrednost je predvideval 70 milijonov evrov več davčnih prihodkov. Vlada naj bi, sodeč po javnih napovedih, namesto tega dvignila trošarine na goriva, trošarine na alkohol in cigarete, podvojila pa bi tudi trošarino na elektriko. Prav tako naj bi uvedli davek na sladke pijače. Socialni demokrati ocenjujemo, da zna biti problematična podvojitev trošarin na elektriko. Minister sicer pravi, da se bo to na položnicah poznalo v višini enega evra. Vendar pa bo ta dvig prizadel tudi socialno najbolj občutljive. Problematično zna biti tudi to, da bo, če bo Vlada dvignila trošarine na elektriko za podjetja, dvig ogrozil delovno intenzivne panoge. Socialni demokrati zato predlagamo, da Vlada razveljavi znižanje davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2013 v višini 190 milijonov evrov, ne pa da dviguje trošarine za elektriko, s tem pa dodatno obremeni gospodinjstva in gospodarstvo. Gospodarska zbornica Slovenije prav tako zavrača predlog uvedbe višjih trošarin pri energentih, ki so po njihovem mnenju že tako previsoke in bi lahko še dodatno ogrozile konkurenčnost slovenske industrije. Nasprotujejo tudi uvedbi davka na sladke pijače, ker bodo kupci na ta način svojo potrošnjo usmerili v cenejše pijače s sladili in barvili.
20
DZ/VI/16. izredna seja
Recesija, v kateri se nahaja slovenska industrija, ne dovoljuje zviševanja trošarin na energente. Za nekatera podjetja je to lahko zelo nevarno, saj zviševanje že tako visokih in s tem nekonkurenčnih trošarin na energente morda ne bodo več prenesli. Tudi to je poudarek Gospodarske zbornice Slovenije. Ukrep je, po njihovem mnenju, selektiven in lahko povzroči podobne negativne posledice v posameznih panogah, kot bi ga selektivni dvig davka na dodano vrednost. Ministrstvu za finance zato v Gospodarski zbornici predlagajo, da takoj umakne predlagano zviševanje trošarine na energente. Od ministrstva pa pričakujejo, da se bodo trošarine na energente pomaknile navzdol proti povprečju, kot velja v Evropski uniji, ne pa navzgor. Pričakujejo tudi, da se umaknejo napovedane uvedbe trošarin na nekatere druge proizvode, kot so denimo sladke pijače. Prihodki od trošarine pri energentih v deležu bruto domačega proizvoda so že sedaj najvišji v Evropski uniji, še višje trošarine pa bodo občutno znižale konkurenčnost celotne slovenske industrije, katere konkurenčnost zaradi visokih trošarin pri energentih že sedaj trpi. Pri tem velja poudariti, da smo Socialni demokrati konceptu, kot ga je Vlada začela z zakonom o uravnoteženju javnih financ, po našem mnenju, prehitre javnofinančne konsolidacije, že takrat nasprotovali. To pa ne pomeni, da se ne strinjamo, da je treba javne finance na ustrezen način konsolidirati. A pri tem priporočamo, da to naredimo postopneje, da to naredimo z ukrepi, ki bodo delež naše sive ekonomije zajeli v večji meri. Vemo, da se ta giblje med 20 in 30 %, in v tem polju moramo aktivneje iskati odgovore na javnofinančne težave te države.
Naj spomnim, da je Evropska komisija julija letos Španiji že odobrila postopnejši prehod na ciljni strukturni primanjkljaj. Zato nas v razpravi o tem, na kakšen način uravnotežiti javne finance v srednjeročnem obdobju, gotovo zanima tudi to, na kakšen način se bo Vlada v pričo tudi včerajšnjih mnenj Evropske komisije soočila s postavljenimi cilji 3 % strukturnega primanjkljaja, na drugi strani pa z ustreznimi ukrepi začela vplivati na okrevanje gospodarstva. Bojimo se, da manevrskega prostora ni več dovolj in da se z vsakim dnem odlašanja s pravimi ukrepi zamuja dragocen čas in onemogočajo prave rešitve za Slovenijo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste, gospod Bojan Starman, izvolite.
BOJAN STARMAN (PS DL): Še enkrat lep pozdrav!
Poslanci Državljanske liste bomo napovedano umaknitev spremembe davka na dodano vrednost podprli. Že ob prvi obravnavi tega zakona sem rekel, da ga bomo v skrajni sili podprli tako, kot je bil postavljen, da bi selektivno poviševal DDV v nekaterih kategorijah
storitev in proizvodov. Že takrat sem rekel, da bomo naredili in vložili vse napore, da se bi mogoče našla ena stvar, ki ne bi posegala v trenutne navade, da ne bi posegala v tako velikem obsegu, kot se tukaj - z davčne stopnje 8,5 na 20 % -, in da se bomo potrudili, da bomo nadomestek teh 70 milijonov, kot naj bi se s tem v državni blagajni prihranilo, poiskali nekje drugje. In dejansko smo vložili napore, smo se pogovarjali in iskali rešitve skupaj s finančnim ministrom in veseli smo, da smo uspeli poiskati predlog, ki seveda takoj postavlja vprašanje, če bodo mesta, kjer bomo to razliko pridobili, prava, ali bi bilo lahko kako drugače. Omenjene so bile trošarine na cigarete, na naftne derivate, na elektriko, na sladke pijače, na alkohol. Seveda je že nekaj, da bi bile v teh trošarinah spremembe zelo majhne, ne bi posegale tako drastično. Denar je pa treba nekje dobiti. Ta prihranek je upoštevan v naših proračunih in če ne uspemo nadomestiti tega planiranega zmanjšanega odhodka na nek drug način, potem imamo luknjo v samem proračunu, ki je že tako ali tako problematičen in ima prevelik planiran deficit za naslednji dve leti. Ti načini so za nas vseeno boljši, kot so bili prej napovedani. Videli ste, koliko je bilo raznoraznih pripomb. Vemo pa, da moramo na žalost ta prihranek realizirati in da je kakršnakoli oblika povečanega davka neželena, nedobrodošla. Upam, da bodo ukrepi, o katerih smo govorili prej in še nekateri drugi, spodbudili rast našega gospodarstva, in da se bo konkurenčnost vseeno postopoma izboljševala, da bomo uspeli preobrniti trend padanja našega družbenega proizvoda, zaposlili kakšno novo osebo in na ta način povečali prihodke v našo blagajno in da ne bomo vedno prisiljeni samo zmanjševati in krčiti naše odhodke.
Še enkrat smo podprli in bomo podprli to spremembo. Za poslance Državljanske liste je zelo dobrodošla, ker mislimo, da je bolj poštena in da se trenutno nimamo časa prepirati o tem, katere storitve in katere stvari so bolj potrebne, katere manj - odločati se moramo o tem, kako čim hitreje priti iz krize. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Roman Žveglič, izvolite.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani! Še enkrat dober dan. Upam, da zadnjič danes!
Kot vam je že znano, vladna koalicija nikoli ni dokončno uskladila novele Zakona o davku na dodano vrednost. Nekateri smo imeli zelo resne zadržke pri poviševanju davka na javno higieno - v večini je to davek na komunalne storitve -, kot tudi pri višanju davka za tiskane medije. V Slovenski ljudski stranki na te zadeve namreč gledamo širše. Torej, ne toliko v smeri, koliko posamezen dvig pomeni za proračun, temveč kaj to pomeni za končnega plačnika in za posamezne panoge. Redke države imajo časopise obdavčene po višjih stopnjah, medtem ko je kar nekaj držav, ki to
21
DZ/VI/16. izredna seja
panogo popolnoma izključujejo iz obdavčenja in ji na ta način tudi pomagajo. Ne glede na to, kaj si mislimo o objektivnosti kateregakoli časopisa ali publikacije, živimo v demokratični državi, kjer velja svoboda besede in izražanja. Država mora spodbujati čim bolj obsežno informiranje državljanov in jim zagotoviti čim več različnih informacij. Druga sporna stvar je zvišanje davka na storitve javne higiene. Tukaj je bil tudi večinski del finančnega učinka tega zakona. Res je sicer, da večina držav na tem segmentu nima uveljavljene nižje stopnje obdavčevanja, toda pri nas se je vzporedno pojavila druga težava. Občine cen komunalnih storitev preprosto ne morejo več držati na tako nizki ravni. Z novim letom se uveljavlja spremenjena metodologija cen za izračun komunalnih storitev, kar bi časovno sovpadalo s predvidenim višjim davkom. Tukaj so še nekoliko višje okoljske dajatve, skratka zneski na položnicah, ki bi jih v naslednjem letu prejela gospodinjstva, bi bili lahko bistveno povečani. Zato v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo odločitev, da smo se vsaj na tem področju izognili dodatni podražitvi. Naj spomnim, pri komunalnih storitvah gre za strošek, ki se v največji meri v razmerju do razpoložljivega dohodka dotakne socialno najšibkejših. V teh časih se moramo takšnim neenakomernim posegom poskušati izogniti za vsako ceno. Če omenim še predvideno obdavčenje frizerskih storitev in cvetličarske panoge - gre za direkten poseg v posamezen poslovni segment, pri frizerjih za osnovno dejavnost, cvetličarska dejavnost pa bi veliko bolj občutila krizne razmere ob sočasnem dvigu davka.
V	Slovenski ljudski stranki smo podporo zakonu umaknili, ne zaradi zahteve opozicije, ne zaradi pritiska lobijev ali lačnih hišnih ljubljenčkov, niti zaradi pritiska medijev, ampak preprosto zato, ker je tako prav. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS, gospa Marija Plevčak, izvolite.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Veliko napora je bilo vloženega, tudi s strani naše Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev, veliko je bilo usklajevanj izvedenih na temo dviga DDV oziroma ukinitve nižje davčne stopnje in s tem dviga le-te na splošno 20 % davčno stopnjo. Poslanke in poslanci Demokratične stranke upokojencev smo vseskozi vztrajali pri stališču, da dvig davka na dobrine, kot so storitve javne higiene, časopisi in uporaba športnih objektov, nikakor ni primerna rešitev. Primerna je zgolj in samo za preprosto polnitev proračunske blagajne. Vendar je treba ob sprejemanju vsake davčne zakonodaje gledati tudi na navadnega človeka -človeka, ki ga tak davek doleti. In ravno DDV je tisti davek, s katerim se srečuje, bolje rečeno, ga plačuje vsak posameznik vsakodnevno, to je
lahko nakup časopisa, hrane, plačilo katerekoli storitve. Predlog ministrstva je bil, da se višje obdavčijo tiste dobrine, ki pravzaprav predstavljajo osnovne nujne življenjske potrebščine vsakogar. Že v razpravi v prvi obravnavi tega zakona je naša poslanska skupina poudarjala, da se s takšnim predlogom obremenjuje ravno socialno najšibkejše, tiste z najnižjimi dohodki. Zakaj? Preprosto, ker se dDv plačuje na vseh ravneh prometa in prodaje dobrin. Premožnejši lahko del svojih prihodkov namenijo za varčevanje in ta del njihovih prihodkov s tem davkom ni obremenjen, medtem ko najrevnejši sploh ne morejo nič privarčevati, ampak so primorani svoje prihodke porabiti za golo preživetje. Kar pomislite, koliko bi lahko dali na stran, če bi bil vaš mesečni dohodek na primer 400 ali 500 evrov. Nič, ker bi šlo vse za položnice in hrano, da ne govorimo o družinah z otroci in o plačevanju kreditov.
Odločitev, da zakon s takšno vsebino ne gre naprej, temveč da se je postopek končal že v fazi obravnavanja na delovnem telesu, v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev pozdravljamo. Seveda pa se zavedamo, da bo treba finančne učinke, ki bi jih ta zakon doprinesel v proračun, nekako najti. Na kakšen način in kje vzeti pa bo predmet nadaljnjih usklajevanj in predlogov, ki jih bomo ponovno srečali na odborih in v parlamentu.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Bom poskušal biti karseda racionalen, saj je novela zakona, ki jo obravnavamo, že doživela svojo usodo.
V Poslanski skupini Nove Slovenije smo zadovoljni, da členi novele Zakona o davku na dodano vrednost na matičnem delovnem telesu, torej na Odboru za finance in monetarno politiko, niso bili sprejeti. To pomeni, da je parlamentarna procedura za to novelo zakona zaključena. V koaliciji smo se tudi na zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije veliko pogovarjali o selektivnem dvigu stopnje davka na dodano vrednost z 8,5 % na 20 % za določene blagovne skupine in za določene storitve. Delali smo veliko simulacij in dejansko želeli slišati tudi strokovne pripombe na predlagano novelo zakona. Seveda smo imeli vedno pred očmi tako pozitivne kot negativne učinke dviga stopnje DDV, kakor tudi skrb za uravnoteženje proračuna Republike Slovenije oziroma povečanje prihodkovne strani proračuna Republike Slovenije. Tudi splošna razprava je vsaj v določenem delu nakazovala takšno usodo zakona. To kaže na to, da se mi, poslanke in poslanci, poslušamo.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije izražamo zadovoljstvo nad takšnimi obravnavami zakonov. Žal pa ob padcu novele Zakona o davku na dodano vrednost ni razlogov
22
DZ/VI/16. izredna seja
za evforijo, saj bo treba prihodke proračuna Republike Slovenije zagotavljati z drugimi rešitvami. To pa je zdaj skrb Vlade Republike Slovenije oziroma tukaj prisotnega ministra. Pri iskanju teh rešitev mu želimo srečno roko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, gospod Alojzij Potočnik, izvolite.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani!
Dovolil si bom govoriti z grenko ironijo in ne z evforijo, kot je moj kolega Horvat prej nakazal. V Pozitivni Sloveniji smo o tej temi že dovolj povedali na odborih in seji Državnega zbora. Resno, pred nekaj dnevi smo na seji tega Državnega zbora začeli razpravo z naslednjimi besedami: "Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo zakon s tem naslovom in približno podobno vsebino prišel v poslanske klopi, zato to ni presenečenje - je pa nujnost." Danes, po tem ko je poskus propadel in je predlog umaknjen, pravimo: "Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo zakon s tem naslovom in takšno vsebino odšel s poslanskih klopi. Tudi to ni presenečenje in je nujnost."
Prišel je v parlament s politično klimo, odplavila ga je oseka koalicijskih glasov. Tako odhajajo šopki in urejene pričeske, prihajajo alkohol in cigarete. Podpiramo. Minister ve, kako krut je svet davčne romantike. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o DDV končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. In preden bi prešli na 6. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prekinjam sejo Državnega zbora do 13. ure. Pričakujemo namreč, da bo v zelo kratkem času v sistemu objavljeno poročilo matičnega delovnega telesa. Potem bodo vloženi dogovorjeni amandmaji in za pregled teh amandmajev bo potrebnega še nekaj časa. Vmes ob 12. uri bi se sestali na neformalnem posvetu vodij poslanskih skupin, da se dogovorimo, kako naprej, ali ta prekinitev do 13. ure zadošča, ali bomo potem sejo prekinili še za malo daljši čas, ker mislim, da gre za tako pomembno materijo, da vsi potrebujemo čas, da pogledamo tako poročilo, kot predvsem amandmaje.
Sejo prekinjam. Ob 12. uri neformalni posvetov vodij poslanskih skupin v sobi 217, ob 13. uri se ponovno vidimo in bodisi sejo nadaljujemo, ali pa jo bom prekinil še za nekaj časa.
(Seja je bila prekinjena ob 11.08 in se je nadaljevala ob 15. uri.)
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Spoštovani vsi prisotni, nadaljujemo s prekinjeno 22. izredno sejo.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predsedniku Vlade, to je ministru mag. Andreju Vizjaku. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane poslanke in poslanci!
Pred vami in nami je pomemben zakon, ki sodi tudi v reformni paket te vlade, to je novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na samem začetku pogajanja o zakonu smo se s socialnimi partnerji dogovorili, da bodo osnova za ta zakon tekst in rešitve, ki so bile v tem Državnem zboru že sprejete, vendar takrat neusklajene s socialnimi partnerji in kasneje zavrnjene na referendumu. Zato smo rešitve gradili na osnovah, delno zgrajenih osnovah, pri čemer smo zapirali področja, ki so takrat ostala odprta in so povzročala konflikt do te mere, da so ljudje na referendumu takratne rešitve zavrnili.
Ključni cilji predloga zakona so podobni, kot takrat; dvig upokojitvene starosti in hkrati zaustavitev padanja pokojnin. Kot veste še vedno velja pokojninska reforma iz leta 2000, ki je še vedno v prehodnem obdobju, še vedno padajo pokojnine z leti in če se prepustimo, ob teh že dosedanjih drastičnih padcih, še nadaljnjem toku padanja, bomo povzročili še večjo revščino med starejšimi oziroma med upokojenci. To moramo ustaviti, hkrati pa moramo upokojitvene pogoje prilagoditi trendu starajoče se družbe. V zadnjih stotih letih smo se postarali za 30 let oziroma 30 let dlje živimo v zadnjih stotih letih - to pomeni velik izziv, velik civilizacijski dosežek in hkrati izziv tudi za pokojninske reforme. V predlogu zakona smo torej zaostrili upokojitvene pogoje. S tem želimo, da se dela dlje in da se dela za bolj dostojno pokojnino, kot bi bila, če ostanejo v veljavi obstoječe rešitve. To je temeljno izhodišče in tudi temeljni cilj, ki smo ga zasledovali skozi 450 členov tega zakona. V zakonu urejamo še več od tega. Urejamo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tako imenovano poklicno zavarovanje, in upam, da ga bomo uredili po več kot desetletju odprtih vprašanj na tem področju. Dodatno nadgrajujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, delamo ga bolj privlačnega in ga prilagajamo vseživljenjskemu
23
DZ/VI/16. izredna seja
ciklu in različnim potrebam zavarovancev, ki se v to zavarovanje vključujejo. Rešujemo pomembno vprašanje enakosti med spoloma, namreč izenačujemo upokojitvene pogoje za moške in ženske.
Odprtih je bilo ogromno vprašanj, ki zadevajo ne le poslanke in poslance, temveč različne družbene skupine, zato smo ta tekst usklajevali s socialnimi partnerji. Lahko vam povem, da je za nami med 60 in 70 ur usklajevanj s sindikati in delodajalci, za nami so usklajevanja s predstavniki Študentske organizacije Slovenije, za nami so usklajevanja z različnimi družbenimi interesnimi skupinami, ki so vsaka na svoj način izražala pričakovane interese. Torej ta pogajalski proces je bil zahteven in nekaj smo pustili še za na konec, torej za obdobje med drugo in tretjo obravnavo, zato imate danes na mizi tudi kar nekaj členov. Nekateri členi so plod dogovora s socialnimi partnerji - največ jih je takšne narave, odprta vprašanja namreč urejamo in usklajujemo z Gospodarsko zbornico oziroma s predstavniki delodajalcev. Nekaj členov in amandmajev je tudi takšnih, da odpirajo prostor za dogovor še do torka, ko naj bi bil ta zakon v zadnji obravnavi. Tako da se ne čudite nekaterim redakcijskim navedbam pri posameznih amandmajih.
Torej spoštovani, pred nami in pred odločanjem, pred tem visokim zborom je pomemben projekt, ki bo vplival na prihodnje rodove in ne nazadnje na našo pozicijo v mednarodnem prostoru.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala in lep pozdrav vsem!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 12. nujni seji, 27. novembra, in na prvem nadaljevanju seje, 28. novembra 2012, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki predlagatelja z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, mag. Andrejem Vizjakom, predstavnik Zakonodajno-pravne službe, pa tudi mnogi predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti.
V razpravi o posameznih členih in vloženih amandmajih so članice in člani odbora ter vabljeni največ razprave namenili predvsem predlaganim rešitvam predloga zakona, ki se nanašajo na splošne določbe, v okviru tega značilnost pravic, pomen izrazov financiranje in
demografski sklad, potem tiste, ki se nanašajo na zavarovance, samozaposlene osebe, družbenike in druga pravna razmerja. Veliko razprave je bilo tudi o starostni in predčasni pokojnini, o pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine, znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, o pokojninski osnovi, najnižji in najvišji pokojninska osnova, o določitvi odstotka za odmero starostne pokojnine. Govorili smo tudi o pravicah iz invalidskega zavarovanja, definiciji invalidnosti, poškodbi na delu, pravici do nadomestila za invalidnost in o odmeri nadomestila. Odprli smo vprašanje letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, vprašanje usklajevanja pokojnin, torej način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin, pridobitve, uživanja in izgube pravic, vprašanje o razlogih za prenehanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine, o pokojninski dobi in o dokupu te dobe, o matični evidenci, torej o podatkih matične evidence in informativnem osebnem računu.	Razpravljali smo o
osnovah za plačilo prispevkov, o prihodkih iz državnega proračuna oziroma v tej luči obveznosti državnega proračuna, potem o uveljavljanju pravic iz zavarovanja, izvršljivosti odločb, razveljavitvi ali spremembi dokončne odločbe, tudi o oblikovanju sveta zavoda, o poklicem zavarovanju, prispevkih za poklicno zavarovanje, o postopku za določitev delovnih mest, pri katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Razpravljali smo tudi o vzpostavitvi dodatnega zavarovanja oziroma oblikovanja pokojninskega načrta, o sklenitvi pogodbe, o oblikovanju pokojninskega načrta s strani zaposlenih. V prehodnih in končnih določbah pa smo govorili o nadaljevanju postopkov, začetih pred uveljavitvijo tega zakona, o varstvu pričakovanih pravic, varstvu pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine, o izvedenskih mnenjih o vrsti in stopnji telesne okvare, o obveznostih državnega proračuna, kapitalskih skladov, poslovanja sklada, obrtnikov do preoblikovanja in drugih. Precej razprave je bilo o 27. členu, ki predvideva postopnejši prehod na nove upokojitvene pogoje za ženske - bila je kar razprava o tem, ali je potreben tak oster prehod -, potem tudi o 106. členu, kljub temu da je bil amandma DeSUS k temu členu umaknjen, ker je vmes prišlo do dogovora. Precej razprave tudi o 408. členu oziroma 161. v povezavi s 408. členom, kjer smo se odločili, da se amandma k temu členu umakne in ostanejo rešitve, kot veljajo sedaj. Vloženih je bilo precej amandmajev, amandmaji koalicije in en amandma Socialnih demokratov so bili sprejeti, nekaj amandmajev je postalo brezpredmetnih, 9 amandmajev ni bilo sprejetih in nekateri so bili umaknjeni. Kot je povedal minister, že med sejo smo se dogovorili, h katerim členom se bodo amandmaji v nadaljnjih postopkih še vlagali, ker je manjši del ostal odprt, in to smo sedaj tudi naredili.
24
DZ/VI/16. izredna seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za poročilo.
Ker je Državni zbor na 20. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin zaradi tega ni možna.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Naj vas obvestim, da bomo delali po vloženih amandmajih, in sicer so amandmaji datuma 29. november, to so amandmaji poslanskih skupin koalicije. Poleg tega so v računalniškem okolju objavljeni še štirje dodatni amandmaji poslanskih skupin koalicije, in sicer k 140. členu, k 145. členu, k 407. členu in k 412. členu.
Predvidoma bodo razmnoženi in razdeljeni po klopeh in po mizah čez približno 10 minut. V vmesnem času pa bo vsaj za glasovanje na razpolago tudi pregled. Ampak glede na to, da imamo samo en dokument in se razmnožuje še drugi manjši, mislim, da ni nobene ovire, ne glede na to, da še ni izdelan pregled amandmajev, da lahko pričnemo z delom oziroma z razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 16. člen ter amandma koalicijskih poslanskih skupin. Pa sprašujem, ali želi kdo razpravljati o amandmaju k 16. členu. Ne vidim nobene želje po razpravi.
Zato dajem v razpravo 18. člen in amandma k 18. členu. Želi kdo razpravljati? Opažam, da ne želi, zato tudi zapiram razpravo.
Prehajamo na amandma oziroma na 20. člen in amandma k 20. členu. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Opažam, da ne želi, zato zapiram razpravo o amandmaju k 20. členu.
Odpiram 30. člen in amandma k 30. členu. Pa sprašujem, če želi kdo razpravljati. Odpiram razpravo. Ne vidim nobene želje oziroma nobene roke. In zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 34. člen oziroma na amandma k 34. členu. Odpiram razpravo in sprašujem, ali želi kdo razpravljati. Očitno ni želje po razpravi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 37. člen in amandma k 37. členu. Odpiram razpravo in sprašujem, če želi kdo razpravljati.
Dr. Andreja Črnak Meglič, izvolite.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Ko sem razmišljala, pri katerem členu naj se prijavim k razpravi, se mi je zdel ta vsebinsko takšen, da bom lahko nekaj povedala o tej pokojninski reformi in se bo tudi največ mojih razmišljanj vezalo na ta člen.
Rekla bom tako, kot predhodna Svetlikova pokojninska reforma, si je tudi ta reforma, ki je pred nami, za ključna zastavila dva cilja: zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema oziroma pokojninske blagajne in zagotoviti dostojnost pokojnin. Pri prvem cilju lahko rečemo, da si ga je zastavila na bistveno manj
ambiciozen način kot prehodna reforma. Reforma, ki jo imamo pred seboj, želi zagotoviti vzdržnost do leta 2020. Glede na to, da so bili v pogajanjih doseženi mnogi kompromisi, ki jih pozdravljamo, nam seveda ne smete zameriti, če izrazimo bojazen oziroma bom rekla, nismo tako zelo prepričani, da bo ta pokojninska reforma zdržala do leta 2020. Nasprotno -napovedujemo, da se bomo verjetno z novo pokojninsko reformo srečali še pred letom 2020 in se bomo morali pogovarjati o novih rešitvah. Ta reforma je, bomo rekli, predvsem srednjeročne narave. Kar pa se tiče drugega cilja, doseči oziroma zagotoviti dostojnost pokojnin, lahko rečemo, da se bo ta dostojnost pokojnin zagotavljala na način, da ne bo več nadaljnjega padanja razmerja med plačo in pokojnino. To razmerje naj bi se zaustavilo na doseženi ravni iz leta 2012, to je 57,12 %. Tistim, ki se bodo upokojevali po novi pokojninski reformi, predvsem moški, bodo za 40 let dela prejeli 57,25 % razmerje med plačo in pokojnino. Pri ženskah je stvar nekoliko drugačna, ker se jim podaljša delovna doba. To pomeni, da se je iskalo ravnovesje med vzdržnostjo blagajne in višino pokojnin. In kompromis je tak, kot ga imamo pred seboj. Je to dovolj? Poglejte, na referendumu padla pokojninska reforma je kot dostojno opredelila višino 64 % razmerja. Kaj pravi ta reforma? Ta reforma pravi, da če želite doseči 64 % razmerje, boste morali delati tri leta dlje. Za vsako nadaljnje leto vam povečamo in priznamo bonus v višini 2,5 %. Za 43 let dela bi tedaj prejeli 64 % razmerje, po Svetlikovi reformi in tudi po sedanji. Zdaj pa ste postavljeni v položaj, ko izbirate, ali boste izhajali iz osnovnega pogoja 40 let delovne dobe in 60 let starosti in boste imeli pokojnino na ravni 57,25 %, ali pa boste delali dlje in boste imeli dostojnejšo pokojnino. To je razlika.
V nadaljevanju bi želela reči, da je podaljšanje delovne dobe doseženo predvsem na račun podaljšanja delovne dobe žensk. Namreč, ženske naj bi zaradi znanih demografskih razlogov dosegle enako delovno dobo kot moški, in pomembno je, da naj bi to razmerje dosegle v relativno kratkem času, se pravi v razmerju šestih let, v času, ko se še ni iztekla predhodna pokojninska reforma. Zato bo seveda njihovo podaljšanje delovne dobe glede na sedanje zatečeno stanje daljše, zato smo Socialni demokrati želeli humanizirati te pogoje, ta hiter prehod na način, da bi v 27. členu zamaknili obdobje prehoda na 40 let delovne dobe. Na žalost v tem nismo uspeli. Seveda bodo dlje delali tudi moški, toda v to njihovo daljšo delovno aktivnost jih bo prisililo predvsem ukinjanje časovnih bonusov za otroke, kajti ne bodo mogli več, tako kot pri predhodni reformi, če niso skrbeli za otroka, alternativno izbirati uporabe časovnega bonusa in se zaradi tega upokojevati prej.
Morda bi veljalo ob tem povedati še to, da pozdravljamo rešitev, ki ste jo našli tudi z
25
DZ/VI/16. izredna seja
drugimi partnerji, predvsem s tistimi, ki zagovarjajo družinske vrednote, da se upošteva število otrok in s tem prispevek vsake posamezne družine k temu, da se zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne. Vendar moram povedati, da je to boniteta, ki se upošteva samo kot časovni bonus - bonus, da se lahko ženske upokojijo prej, kot bi se sicer. Na vsak način pa bo, če se bodo za to odločile, vplivalo na to, da bodo imele nižjo pokojnino, kot jo imajo.
Moram reči, da navkljub pomislekom, kritikam in tako naprej pozdravljam to, kar se je zgodilo. Zmagala je pamet. Pokazalo se je, da smo zmožni ob tem, da zasledujemo iskanje skupnega imenovalca vsi, socialni partnerji, Vlada, predvsem pa opozicija, konstruktivno sodelovati in priti do rešitev, ki so ključne za nadaljnji razvoj naše države. Če smo se o čem strinjali Socialni demokrati, smo se strinjali v tem, da je treba pokojninsko reformo sprejeti. Za nas je umik 408. člena, ki je pomenil izločanje oziroma očiščevanje pokojninske blagajne na račun tistih, ki so celo življenje vplačevali v pokojninske blagajne, samo ne v Sloveniji, ki so imeli zatečene pravice, pa je za njih obstajala bojazen, da bi jim bile lahko odvzete, predstavljal tisto točko kompromisa, ko smo menili, da je treba pokojninski reformi prižgati zeleno luč, zgodbo čim prej končati in poslati jasen signal državljankam in državljanom, pa tudi tujini, da smo v Sloveniji zmožni dosegati soglasja.
Rekla bi samo to, dragi kolegi iz koalicije, da bi morda veljalo slediti temu vzgledu, pa se ne bi srečevali s tem, kar imamo danes pred seboj: izraženo nezadovoljstvo tako opozicije, socialnih partnerjev in pa tudi ljudstva, ki več ne verjame v to, da lahko vpliva na nas in na naše odločitve. Treba je ustaviti konje in nadaljevati na ta način. Delujmo tako, da bomo iskali skupne imenovalce in pri tistih točkah, ki so ključne za našo državo, našli rešitve, s katerimi bo možno naprej, šele tedaj nam bodo ljudje verjeli, sicer pa ne vem, kakšen bo razplet dogodkov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima minister mag. Andrej
Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani!
Hvala lepa za te spodbudne besede in najave, vendar moram le odreagirati zaradi korektne obveščenosti javnosti in nekaterih navedb. Prvič. Ta pokojninska reforma nima le srednjeročnih pozitivnih finančnih učinkov in vzdržnosti, temveč ima tudi dolgoročne. Navedel bom konkretne številke, ki izhajajo iz modela, ki je ovrednotil finančne učinke in posledično s tem opredelil vzdržnost pokojninske blagajne. Včeraj je bilo to predstavljeno tudi na odboru. Pokojninska reforma,ki je pred vami, z amandmaji vred - amandmaji teh učinkov ne kvarijo - bo zaustavila naraščanje deleža bruto
domačega proizvoda za pokojnine v prihodnjem 7-letnem obdobju. Do leta 2020 nam bo padal delež bruto domačega proizvoda v Sloveniji za potrebe pokojnin. To pomeni, da bomo spremenili trend, kajti doslej je delež ustvarjenega v tej državi ali bruto domačega proizvoda naraščal za izplačevanje pokojnin, sedaj bo pa nekaj let padal in potem zopet dosegel raven iz letošnjega leta v leto 2020. Če gremo naprej v leto 2025, 2030 in 2060 lahko ugotovimo, da bo letno, zaradi te pokojninske reforme, tam leta 2025 oziroma leta 2030 potrebnih približno 350 milijonov evrov manj sredstev za pokojnine vsako leto - vsako leto približno 350 milijonov evrov - in tam leta 2060 približno dvakrat toliko, 700 milijonov evrov. Res je, da samo to ne bo dovolj, če se bodo trendi, razmerja med upokojenci in delavci nadaljevali; da bo toliko manj delovno aktivnih in toliko več upokojencev. Zato ni res, da bomo morali že čez nekaj let delati novo pokojninsko reformo. Res je le to, da se bomo morali zelo potruditi pri ukrepih za razvoj in rast gospodarstva, za zmanjševanje števila brezposelnih in povečevanje števila delovno aktivnih. Če bomo tu ohranili vsaj neke normalne trende in preprečili nadaljnje slabšanje razmerja med upokojenci in delavno aktivnimi, potem bomo s tem znatno podaljševali učinek in veljavnost pokojninske reforme. Zadeva je lahko ob ugodnejših gospodarskih gibanjih tudi dolgoročno vzdržna in k temu si prizadevamo. Res pa je tudi, da ne ta, ne kakšna še bolj ostra ne bo zalegla, če se nam bo to razmerje drastično poslabševalo. Zato hočem povedati, da je komponenta vzdržnosti pokojninske zakonodaje in te reforme zelo povezana s kondicijo gospodarstva in z gospodarsko rastjo in z novimi delovnimi mesti. To je prva stvar.
Druga stvar je primerjava glede odmernih odstotkov za moške med na referendumu zavrnjeno pokojninsko reformo in to, ki ni točna. Če primerjamo upokojitveni pogoj po predlagani pokojninski zakonodaji: da se moški polno starostno upokoji pri 40 letih delovne dobe po starem ali pokojninske dobe brez dokupa in pri 60. letu starosti dobi po tem predlogu, ki je pred vami, starostno pokojnino. Prejema, tako kot ste povedali, 57,25 % razmerja med plačo in penzijo. Po stari zavrnjeni pokojninski reformi, pri tem pogoju sploh ne bi izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Ne bi jih izpolnil. Pri 40 letih delovne dobe in 60 letih starosti bi se moral predčasno upokojiti. Njegova predčasna pokojnina bi znašala 49,5 % razmerij, ker bi bili takšni malusi. Želim vam povedati, če primerjamo primerljivo pokojninsko dobo in starost skupaj, potem ugotovimo, da je ta ob tem pogoju bistveno bolj ugodna. Ta primerjava, ki je bila narejena za 40 let pokojninske dobe, se nanaša na eno drugo starost, ki bi jo moral ta isti izpolniti, da se lahko upokoji. Zato je pametno to primerjati. Če primerjamo okoliščino, da bi se po sedaj veljavnem našem predlogu, ki je sedaj pred vami, nekdo upokojil pri 63 letih starosti - ki bi izpolnjeval pogoje 40 let že pred tremi leti in bi
26
DZ/VI/16. izredna seja
delal 43 let -, bi imel po tej zakonodaji bonus, 3 krat 2,5, kot je predlagano, in bi prišel najmanj za 7,5 višje od teh 57,5. / oglašanje iz dvorane/ Ja, do 63. leta. Govorimo o 63. letu, če bi delal 43. To je primerljivo, ker mora delati tako dolgo. Zato želim povedati, da je bil ta upokojitveni pogoj za pridobitev starostne pokojnine pri 40 letih pokojninske dobe brez dokupa in 60 letih starosti bistveno drugačen, tudi za socialne partnerje bolj sprejemljiv pogoj in ga je težko primerjati in je ugodnejši kot pri istem pogoju za predčasno pokojnino po padli reformi. To verjetno vsi, ki poznate ta sistem, dobro veste. Mislim, da je prav, da ljudje to vedo in da ne bi bili v zmoti, da so pred dvema letoma, kako bi rekel, fino zgrešili.
Spoštovani, menim, da je ta 37. člen redakcijsko odprt bolj ali manj zato, ker še vedno potekajo pogajanja s socialnimi partnerji. Ta člen govori o odmernih odstotkih in je povezan z višino bodoče pokojnine. Povezan ni le s tem, povezan je tudi z bonusi. Moram povedati, da kar intenzivno potekajo pogajanja in da smo zelo blizu, pravzaprav tik pred koncem. Po informacijah, ki jih imam, vam lahko zatrdim, da si ne znam predstavljati, da do torka, ko bo verjetno tretja obravnava, ne bi prišli skupaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Replika, dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Glede prvega bom rekla, da samo upam, da bo tako. Osebno še vedno izražam dvom. Glede drugega bi rekla pa sledeče: res je, na referendumu padla reforma je zaukazala 43 let delovne dobe. Ta je ne. Vendar, če bo moški želel z vašim izračunom 57,25 plus 7,5 doseči višino 64 % nadomestnega razmerja, bo moral delati pač tri leta dlje. To je bila ta primerjava, o kateri sem govorila. Sicer pa sem se ob tem členu oglasila ravno zato, ker vem, da je neusklajen in da še vedno potekajo pogajanja okrog višine nadomestnega razmerja. Upam, da bo to pogajanje ugodno zaključeno, na račun tega, da bodo višine pokojnin na podlagi nadomestnega razmerja iste. Drugače pa, računica drži. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 37. členu? Očitno ne, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na razpravo k 46. členu in amandmaju k istemu členu, to je amandma - vsi amandmaji so amandmaji poslanskih skupin koalicije. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ne želi. Zato zapiram razpravo.
Prehajamo na obravnavo 57. člena in amandmaja k 57. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ne vidim želje po razpravi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 74. člen in amandmaju k 74. členu. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ne. Zapiram razpravo.
V	razpravo dajem 113. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ne želi, zato zapiram razpravo k 113. členu.
V	drugem delu amandmajev, ki ste ga ravno tako dobili na klop, imamo amandma k 140. členu. V razpravo dajem 140. člen in amandma k 140. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati o tem amandmaju. Vidim, da ne želi, zato zapiram razpravo o amandmaju k 140. členu.
Odpiram razpravo oziroma dajem v razpravo 143. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 145. člen iz drugega dela amandmajev in amandma k 145. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo o tem amandmaju.
In dajem v razpravo 146. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Odpiram razpravo oziroma dajem v razpravo 148. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 152. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 153. člen in amandma k 153. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 154. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
V	razpravo dajem 155. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Prehajamo na 202. člen in amandma k 202. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati o tem amandmaju. Ne želi nihče razpravljati, zato zapiram razpravo.
Odpiram 204. člen in amandma k 204. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati o tem amandmaju. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo k 204. členu.
Odpiram in dajem v razpravo 208. člen oziroma amandma k 208. členu. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni takšne želje, da ne želi nihče razpravljati o tem členu, zato zapiram razpravo.
Odpiram 210. člen oziroma amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati o amandmaju k 210. členu. Ugotavljam, da ne želi nihče razpravljati, zaradi tega zapiram razpravo.
Odpiram 212. člen in amandma k 212. členu in sprašujem, če želi kdo razpravljati o
27
DZ/VI/16. izredna seja
amandmaju k 212. členu. Ugotavljam, da ne želi nihče razpravljati, zato zaključujem razpravo o amandmaju k 212. členu.
Prehajamo na 233. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati, spoštovane kolegice in kolegi. Ugotavljam, da ne, zato zapiram razpravo o amandmaju k 233. členu.
Odpiram 390. člen in razpravo o amandmaju k 390. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na 398. člen in razpravo o amandmaju k 398. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo o tem členu.
Odpiram 403. člen. Odpiram razpravo o amandmaju k 403. členu in sprašujem, če želi kdo razpravljati. Vidim eno roko.
Mag. Barbara Žgajner Tavš, izvolite.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsedujoči!
No, saj ne bom dolga, ker je bilo praktično tisto, kar je ključno že povedano v preteklih dveh dneh, kjer smo na matičnem delovnem telesu, verjamem, da vsi skupaj, opravili izjemno pomembno delo, ki je obrodilo sadove v pomembni meri, deležu. Navkljub temu, da, kot smo slišali tudi s strani ministra, vse točke, ki so bile odprte do obravnave na matičnem delovnemu telesu, še vedno niso zaprte s sindikati. Upam in želim, da bodo tista vprašanja, ki so še odprta, uspeli res do zadnje obravnave zapreti. To je ne nazadnje izjemno dobra popotnica za podporo, soglasno podporo, verjamem, da tako pomembnemu zakonu, kot je pokojninska reforma. Ampak, kot že rečeno, mi posebej tega ne bomo problematizirali, kajti verjamem, da smo res v konsenzu dosegli tiste ključne rešitve in dileme, ki so bile odprte še včeraj.
Če dovolite, če ne drugega, bi želela nekaj povedati pri 403. členu za javnost, tiste, ki nas spremljajo in tisti, ki so ne nazadnje tudi oblikovali oziroma imeli pripombe na 403. člen oziroma rekla bom kar na cel Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki izpušča področje invalidnin in s tem posledično tudi telesnih okvar. Navkljub temu, da nekateri naši predlogi, ki bi sistemsko umeščali to področje nazaj v zakon, niso bili upoštevani, je bil sprejet nek kompromisen predlog in kot vidim, je ministrstvo res upoštevalo naš predlog in v okvir 403. člena korektno vključilo invalidnino za telesne poškodbe pri delu oziroma konkretno gre za področje telesnih okvar, ki so zdaj opredeljene v zakonu in upoštevane v tem vmesnem obdobju do uveljavitve predpisa s področja varstva invalidov, ki ga mora pripraviti ustrezno resorno ministrstvo.
Ta točka, ki je tudi na nek način pripomba delovnih invalidov, je bila ustrezno vključena v obliki amandmaja in absolutno ga
bomo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati o amandmaju k 403. členu. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
V	razpravo dajem 407. člen in amandma k 407. členu - to je iz drugega paketa, če lahko tako rečem. Odpiram razpravo o amandmaju k 407. členu. Želi kdo razpravljati? Nihče ne želi razpravljati, zato zapiram razpravo.
V	razpravo dajem 408. člen in amandma k 408. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Odpiram prijavo k razpravi. Prosim, da se prijavite.
Mag. Barbara Žgajner Tavš, prosim.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): V
okviru 408. člena oziroma tega amandmaja vidimo, da je uspelo vsem skupaj ubiti dve muhi na en mah, če se izrazim nekoliko plastično. Prvo, kar je izjemno pozitivno in kar smo včeraj pohvalili predvsem v opozicijskih strankah in tudi sindikati, je, da je Vlada uspela črtati tisto sporno določilo, ki je na nek način premeščalo -da ne bom napak razumljena -, ki je premeščalo določene kategorije upokojencev iz pokojninskega zakona in jih naslavljal na nek drug podzakonski predpis oziroma reševanje njihovih pokojnin, pravic v okviru posameznih ministrstev. To določilo nam je bilo izjemno sporno, sporno tudi z vidika Ustave Republike Slovenije. To je bila ena od naših zahtev pri podpori pokojninski reformi in moram reči, da smo zadovoljni, da je pri ministru tokrat res prevladala modrost in da je bila vsebina 408. člena črtana iz osnovnega predloga pokojninske reforme. Tisto, kar vidimo danes v okviru amandmaja, pa je, da v okviru tega člena, ki je ostal odprt, rešujemo še eno izmed odprtih vprašanj s sindikati, to pa so določitve prehodnega obdobja za ukinitev dodane dobe za čas študija, kar absolutno pozdravljamo.
Tudi ta amandma bomo ravno s tega vidika, ker je s tem zaprto še eno poglavje, ki je bilo neusklajeno s sindikati, v Pozitivni Sloveniji podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Matevž Frangež,
prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
Pri 408. členu je - podobno, kot je to naredila kolegica Barbara -, treba izpostaviti pomen kompromisa, ki je bil dosežen z včerajšnjim sprejetjem amandmajev in črtanjem spornega besedila 408. člena. To praktično pomeni, da bo Republika Slovenija iz državnega proračuna za 44 kategorij ljudi, 170 tisoč
28
DZ/VI/16. izredna seja
zavarovancev oziroma upokojencev zagotavljala sredstva za njihove pokojnine, za njihove pravice, ki so del obstoječih obveznosti Republike Slovenije in jih 161. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sedaj korektno povzema brez tega, da bi 408. člen vseboval nevarne, četudi napotilne norme o tem, da je treba v roku enega leta ta vprašanja urediti na novo. Kar se mene tiče teh pravic ni treba urejati na novo, v vsakem primeru pa jih ne smemo urejati drugače, kot so urejene doslej. To je obveznost Republike Slovenije do teh ljudi, ki jih mora Republika Slovenija izvrševati in v ta namen sredstva za njihovo pokojnino izplačevati iz državnega proračuna. Vesel sem, da je prišlo do modrosti in lahko samo hvalim prilagodljivost ministra, da je sprejel razumen predlog, tudi opozicije. To po mojem mnenju povečuje splošno sprejemljivost celotne pokojninske reforme in sem tega vesel. Kljub temu pa imam dodatno vprašanje in menim, da je prav, da ministrov odgovor slišimo tudi na skupini seji Državnega zbora. Tretji odstavek črtanega 408. člena je govoril o obveznostih do upokojencev, ki so bili zavarovani preko Sklada obrtnikov in podjetnikov. Za upokojene člane sklada, ki so dobili pravico do pokojnine sklada, se obveznost Republike Slovenije glede zagotavljanja sredstev do zneska najnižje pokojnine uredi z zakonom. Prosim ministra, da jasno pove, kako bo to vprašanje urejeno in kako se bo vprašanje, ki je odprto predolgo, po moji presoji obveznost Republike Slovenije do obrtnikov in podjetnikov, ustrezno realiziralo in kakšni bodo ukrepi njegovega ministrstva.
Naj pa vendarle pohvalim tudi vložen amandma k 408. členu, ki v bistvu nadomešča prejšnjo sporno vsebino. V tem amandmaju, ki mi ga mora Andreja vrniti, menim, da prihaja do zelo dobrodošlega predloga, ki povečuje prehodnost te pokojninske reforme, namreč zavarovanci, ki bodo imeli v času do treh let po uveljavitvi tega zakona dopolnjene 38 let pokojninske dobe - moški - oziroma 35 let pokojninske dobe - ženske - bodo lahko v tem obdobju uveljavljali pravico do dokupa dveh let dobe za čas študija.
Mislim, da je tudi to izjemno pomemben in razumen kompromis, kolikor razumem, je produkt socialnega dialoga in sem tega amandmaja zelo vesel.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister mag. Andrej Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, res je, ko smo oblikovali rešitve te pokojninske reforme, smo se soočili tudi z nekaterimi problemi, ki imajo dolgo brado. Eden takšnih problemov je bilo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tako imenovano poklicno zavarovanje za mešance, to je za tiste, ki so začeli v benefikaciji in so po letu 2000 stopili v individualne račune. To so stvari, ki so stare
dvanajst let. In smo upam, da še ne čisto do konca, zato je nekaj členov odprtih, tudi ta problem strli. Nismo uspeli streti problema Sklada obrtnikov in podjetnikov, kajti ta problem je relativno finančno zahteven, hkrati pa ga tudi nismo mogli. Zakaj ne? Zato, ker se mora ta sklad preoblikovati v vzajemno zavarovalnico in šele potem mu lahko potrdimo pokojninski načrt, zato je treba narediti nekaj postopkov in zato smo se tudi zavezali, da bomo skupaj s skladom v roku enega leta oblikovali ustrezne rešitve.
Glede na to, da je bila to določba sedaj zbrisanega 408. člena in je to eno leto izpadlo, še ne pomeni, da tega v enem letu ne bomo naredili, ker moramo narediti tudi zaradi finančne dimenzije tega problema. Sklad obrtnikov in podjetnikov želimo urediti v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. Kar se pa tiče spremenjenega člena moram povedati, da je bil ta dokup doslej že možen, ne glede na ta člen, vendar 408. člen pomeni cenejši dokup - cenejši dokup za tiste, ki so tik pred upokojitvijo in bi izpolnili v prihodnjih letih te pogoje, kar jim z uveljavitvijo tega zakona preprečimo. Zaradi upoštevanja dodane dobe za čas študija, jim to s tem zakonom preprečimo in si zelo želimo, da imajo tisti, ki so tik pred tem, možnost cenejšega dokupa. Ta člen je bil ponujen sindikatom in moram reči, da še niso stoprocentno zadovoljni. Lahko, da bo prišlo pri tistih procentih v drugem odstavku še do kakšne nadgradnje, kot bi temu rekel, vendar mislim, da je to prava pot, da v nekem krajšem časovnem obdobju omogočimo tistim, ki so relativno blizu upokojitve, da to ceneje storijo. Zakaj ceneje? Tudi to mislim, da je pošteno, kajti v glavnem vsi izobraženi ljudje, ki torej uveljavljajo čas študija, napredujejo skozi svojo kariero, bodisi so v državni upravi, bodisi da so v gospodarstvu. Začnejo verjetno z nižjo plačo in končajo z višjo, imajo neko lestvico in gredo navzgor tudi s plačo. Vprašljivo je, ali je ravno prav, da po zadnji, torej po tisti najvišji ceni, kupijo leta, če jih že kupijo. Prav je, da se ta odkup zgodi, recimo, od neke povprečne njihove plače v karieri in zato znižujemo zgornjo raven za nekaj oziroma v tem konkretnem primeru za 20 %. Upam, da bo to zaprlo še tisto zadnje ali predzadnje vprašanje s sindikati in da bomo imeli v torek res povsem usklajen tekst v tretjem branju.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Vidim več rok, zato odpiram možnost prijave k razpravi.
Gospod Samo Bevk, izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Dejstvo je, da je treba po 12 letih sprejeti nov pokojninski zakon - leta 1999 smo sprejeli tako imenovan Ropov pokojninski zakon, ki je začel veljati leta 2000 - in da je treba nov zakon sprejeti iz vrste razlogov, predvsem zaradi neugodnih demografskih razmer, prezgodnjega upokojevanja, poznega vstopa mladih na trg
29
DZ/VI/16. izredna seja
dela, slabitve pokojninske blagajne, zniževanja vrednosti začetne pokojnine, nepreglednosti sedanjega sistema in povečevanja javnega dolga. Dejstvo je, da bomo morali delati več in dalj časa, če bomo hoteli imeti bolj dostojne pokojnine.
Mene pa je v prvi obravnavi skrbelo predvsem čiščenje pokojninske blagajne, ki jo je v prvi obravnavi omenil minister Vizjak, kajti takšnemu ali podobnemu čiščenju, čeprav v manjši meri, smo bili priča že ob uveljavitvi razvpitega Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je prizadel 26 tisoč upokojencev. Sedaj je to iz 408. člena umaknjeno. Po prvotnem predlogu naj bi šlo za čiščenje pokojninske blagajne, ko bodo kar 170 tisoč slovenskih upokojencev, kot je dejal minister v prvi obravnavi, navajam, "da bodo transparentno preseljeni v državni proračun", kar bi po mojem mnenju pomenilo, da bi dobili novo kategorijo izbrisanih upokojencev.
Ker tega v 408. členu zakona ni več, bom Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik!
Sama bi rada ob vseh teh komplimentih, ki so bili izrečeni, vendarle ohranila nekoliko previdnosti pri tem, da bo ugodna rešitev, ki pomeni črtanje diskriminacijskih določb, ki so posegle za nazaj, in bi se lahko odpiral prostor za ponovno presojanje tistega dela upravičene pokojnine, za katerega so predlagatelji menili, da bi moral biti predmet ponovnega pretresa in določitve v posameznih zakonih - da so s to namero opustiti določbo mislili iskreno in je ne bodo skušali s kakšnimi drugimi pravnimi postopki znova uveljavljati. Upam, da je moj dvom prazen in da je naše zadovoljstvo lahko toliko večje, ker se nekega zelo slabega dejanja nismo oklepali do konca.
Prav tako sem zadovoljna, da je bil v tem zakonu sprejet tudi amandma, ki je odpravil še eno diskriminacijsko področje. To je področje pravic, ki jih do vdovske pokojnine lahko uveljavlja partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Zakaj se mi zdi to zelo pomembno? Morebiti se kdo od vas še spomni, da sem že takrat, ko smo sprejemali predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema, v imenu poslanske skupine zastopala stališče, da se morajo odločbe ali določbe, ki veljajo za zakonce, po istem principu razširiti tudi na tiste, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ker se s tem uveljavlja enakost pred
zakonom. Zato se mi zdi pomembno, da je v naši nacionalni zakonodaji to določilo zapisano in dokler ne bomo za istospolne partnerske skupnosti našli kakšnega drugačnega pogleda na pravno urejanje razmerij, bo to en majhen korak pri zagotavljanju enakih možnosti.
Rada bi se vrnila k skupini tistih 44 različnih kategorij, ki imajo upravičenje do pokojnine ali prispevkov, dodatkov, v celoti ali delno in so le-ti financirani iz proračuna. Navadno se omenja samo kumulativna številka 440 milijonov in potem se nekatere skupine kažejo kot bolj izpostavljene, druge kot manj. Meni se zdi, da je ob tej priložnosti treba povedati, da če pogledamo poročilo zavoda za leto 2011, potem se po višini proračunskih sredstev, ki jih namenjamo za to skupino, po 232. členu sedaj veljavnega zakona, v svojih finančnih nasledkih skoraj izenačujeta prva skupina in druga skupina. Prva so udeleženci narodnoosvobodilnega boja, španske vojne, pa je menda samo še en pripadnik španske državljanske vojne oziroma udeleženec živ, nosilci partizanskih spomenic in tako naprej -19 tisoč 625 upravičencev in 32 milijonov in pol, zaokrožujem. Če boste pogledali, kako je z drugo skupino, ki je bila prav tako pogosto omenjena - to je skupina prejemnikov državnih pokojnin -, je pa znesek za državne pokojnine, ki gredo iz proračuna, prav tako 32 milijonov in 250 tisoč evrov, teh upravičencev je 15 tisoč 721. Kot informacija, takih skupin, za katere gre iz proračuna več kot 30 milijonov, je 7 od 44. Dve sem že omenila, morebiti bi kazalo omeniti še upokojence, ki so upokojeni po Zakonu o pravicah iz PIZ bivših vojaških zavarovancev, pa prejemnike varstvenega dodatka - ti so pravzaprav najvišji, 55 milijonov - in potem upravičence do dela pokojnine za nosilce zavarovanja iz nekdanjih republik, 44, še upravičence do dela pokojnine za obdobje prvega leta otrokovega življenja, 30 milijonov. Hočem reči, da je prav poznati te podatke in vedeti, katere ljudi bi prizadeli, če bi obveljal člen, ki je bil predviden za ta zakon. S tem, ko smo to črtali, je zvezano tudi moje zadovoljstvo in hkrati zaupanje, da ne bo to zadovoljstvo zlorabljeno in da ne bo prvotna odločitev nad te upravičence prišla po kakšni drugi poti in posegla po njihovih že uveljavljenih pravicah.
Ta moja previdnost je pa zvezana tudi s tem, da je bil po mnenju nekaterih ravno ta del tisti, ki je bil alibi za zavračanje pokojninske reforme prejšnje vlade. Zdaj ne vidim več tako velikih pomislekov v zvezi s predlaganim zakonom, da ne bi mogla predlogu zakona izreči dobre popotnice. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
V razpravo dajem 410. člen oziroma amandma k 410. členu. Pa sprašujem, če želi
30
DZ/VI/16. izredna seja
kdo razpravljati o amandmaju. Očitno ne želi, zato zapiram razpravo.
Odpiram 412. člen in razpravo o amandmaju k 412. členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo k 412. členu.
Odpiram 413. člen in razpravo k istemu členu oziroma amandmaju k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo.
Odpiram 428. člen in amandma k istemu členu. Sprašujem, če želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da o tem amandmaju ne želi nihče razpravljati, zato zapiram razpravo.
Odpiram 429. člen in amandma. Odpiram prijavo. Prosim, da se prijavite. Zdi se mi, da sem opazil dve roki, pa nisem prepričan.
Gospa Jana Jenko, prosim.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Reforma pokojninskega zakona je nujna. Predlagani zakon za stranko DeSUS v dveh členih, to je v členu 106. in 429. ni najbolj idealen, je pa zadovoljiv. Ta dva člena določata usklajevanje pokojnin. Ker se zavedamo stanja v državi in pa, ker je v večini dosežen sporazum s sindikati, pristajamo na nižje usklajevanje pokojnin, kot ga od nas poslancev zahteva članstvo stranke in drugi upokojenci in ki ga tudi zaslužijo. S potrditvijo zakona je samo delno upoštevana s strani vseh koalicijskih strank podpisana koalicijska pogodba. Stranka DeSUS se zaveda, da je v Sloveniji 110 tisoč nezaposlenih, nekaj čez 800 tisoč zaposlenih in upokojencev okoli 590 tisoč. Ti podatki povedo vse. Vendar vsi vemo, da v Sloveniji obstaja tudi neka družba. To je kapitalska družba, ki je ustanovljena z namenom. Namen te družbe je med drugim tudi zagotavljanje 50 milijonov evrov sredstev ZPIZ za usklajevanje pokojnin. Družba svojo obveznost do ZPIZ letno poravnava, vendar - spet smo pri besedi vendar! Za usklajevanje pokojnin je bilo iz tega namenskega denarja dejansko v letu 2011 porabljenih samo 18 milijonov evrov, v letošnjem letu pa nič. Usklajevanja ni bilo. Torej se je s tem delom sredstev, ki jih Kad namenja ZPIZ za usklajevanje, že pokrival delež prispevka za pokojnine, ki ga mora pokriti proračun. Pokojnine realno močno upadajo, zaradi boljših življenjskih pogojev se daljša življenjska doba prebivalstva. Ta dejavnik v sedanjem pokojninskem zakonu ZPIZ-1 ni upoštevan v zadostni meri, zato je reforma tega zakona nujno potrebna. Nujno je treba podaljšati tudi delovno dobo. Če na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predstavljeni izračuni in grafi držijo, bo nov izračun odmere pokojnine padanje pokojnin močno ublažil. Pokojnine v bodoče ne bodo tako drastično padale, temveč naj bi obstale na sedanji ravni in to podpiramo.
Za zaključek pa naj Vladi in odgovornim vseeno predočim oziroma od njih zahtevam, da se proračun napolni iz virov, ki so dosegljivi, in sicer s striktnim pobiranjem davkov, obdavčenjem cerkvenega premoženja - tukaj je prihodek lahko enormen -, odvzemom in prodajo premoženja tajkunom, kar lahko pristojne službe oziroma organi izvedejo takoj že na podlagi sprejetega Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Izvedba naštetega bi pomenila, da v letu 2014 sploh ne bi bilo treba posegati v socialne pravice, kot so otroški dodatek, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelne, subvencije za šolsko prehrano, pokojnine in ostali dodatki, predvsem pa bi se iz pobranih sredstev lahko sredstva namenjala tudi za spodbujanje gospodarstva, s tem več delovnih mest, višje plače, višje pokojnine in manj socialnih transferjev. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Vidim, da želi, zato ponovno odpiram prijavo.
Mag. Barbara Žgajner Tavš, prosim.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Saj se niti ne bi oglašala, ampak me je spodbudila razprava predhodnice pred menoj. Moram reči, da sem na trenutke kar malce zmedena, ko poslušam, kako vladni poslanci predlagajo Vladi. Zdaj ne vem - ali je kdo že izstopil iz vladne koalicije, ali si bomo zopet nalivali čistega vina danes v parlamentu. Če danes vladni poslanci ugotavljajo, da so bile v preteklosti storjene napake, ker je bilo poseženo v socialne pravice, v otroške dodatke, v porodniške in tako dalje v okviru ZUJF, predlagam, ker so pa le vladni poslanci prvi poklicani, ker imajo moč usklajevanja v okviru Vlade, da pridejo s konkretnimi predlogi rešitev. Vas bom spomnila, spoštovani vladni poslanci, da ste imeli možnost sprejeti marsikateri amandma opozicije, ki je šel v pozitivni smeri in proti vladnim predlogom amandmajev, ki so posegli v socialne pravice v preteklosti, pa ste takrat zanikali oziroma nasprotovali opozicijskim predlogom rešitev. Ni prav in ni pošteno, da danes prihajate zgolj zavoljo nekih cenenih populističnih izjav, da si boste morda dvigali ratinge. Ni prav.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mislim, da je bila samo še ena želja.
Gospod Matevž Frangež, prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Reagiram na razpravo kolegice Barbare Žgajner Tavš, zato ker mislim, da se vsaj v tistem uvodnem delu svoje razprave moti. V tem pogledu moram vzeti v bran koalicijsko poslanko z njeno razpravo, zato ker menim, da koalicijski poslanec ali koalicijska poslanka ni podaljšana roka vlade v
31
DZ/VI/16. izredna seja
parlamentu, ali vsaj ne bi smela biti, in da lahko koalicijski poslanec ali koalicijska poslanka kadarkoli na vlado naslavlja tako predloge, kot, iskreno upam, tudi kritiko. To je zelo pomembno, ker je to parlament in ni vlada. Tukaj, v tem parlamentu, bi morali voditi to igro, morali voditi ta demokratičen diskurz, še posebej v trenutkih, v kakršnih smo, ko neko ljudsko gibanje v državi upravičeno izraža svoj protest proti inertnosti, samozadostnosti politike. Mislim, da mora ta parlament temu prisluhniti. Če bo ljudska vstaja prispevala k temu, da se bomo v parlamentu znali pogovarjati izza strankarskih ločnic, pogovarjati o realnem temelju in se znali koalicijski poslanci in opozicijski poslanci okoli konkretnih vprašanj bolje poslušati in bolje sodelovati, bo ta vstaja naredila veliko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Barbara Žgajner Tavš, prosim.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Saj ne bi zapletala, kolega Frangež, ker ste drugi del čisto, verjamem, da namerno, prezrli, ampak to ni pomembno. Koliko so v tem parlamentu čigave namere čiste, verjamem, da bomo vsi skupaj lahko videli v soboto, ko bo glasovanje tudi o amandmajih na Zakon o uravnoteženju javnih financ.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati o amandmaju k 429. členu. Ugotavljam, da ne želi, zato zapiram razpravo o tem členu oziroma amandmaju.
S tem zapiram tudi razpravo o vseh amandmajih, glede na to, da ugotavljam, da ne želi nihče več razpravljati. Kot rečeno zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali čez petnajst minut v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda, prekinjam tudi 22. izredno sejo, ki jo bomo nadaljevali ob 16.30.
(Seja je bila prekinjena ob 16.14 in se je nadaljevala ob 16.30.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Prehajamo na glasovanja o predlogih odločitev, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini v okviru rednega postopka.
V drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti, tako da lahko odločamo o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti 8.
(Za je glasovalo 75.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Tudi tukaj ni bilo amandmajev in ni neusklajenosti, zato lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti 8.
(Za je glasovalo 75.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dnem 29. novembra 2012.
Najprej bomo odločali o amandmaju Poslanske skupine Pozitivne Slovenije k 7. členu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 39.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 10. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti 1.
(Za je glasovalo 76.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, Vlada kot predlagatelj zakona predlaga, da Državni zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika še na tej seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Prehajamo na odločanje najprej o tem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev. Prosim?
JANI MODERNDORFER (PS PS): Kateri sklep, predsednik?
32
DZ/VI/16. izredna seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Sklep, da bomo že na tej seji opravili tretjo obravnavo predloga zakona.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet in lahko preidemo na tretjo obravnavo.
Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k odprtima dvema členoma, k 7. in 10., vložiti amandmaje? Ne. Torej kvalificirani predlagatelji niso napovedali vložitev amandmaja.
Prehajamo na tretjo obravnavo
Predloga zakona o sremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti in prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o davku na finančne storitve.
Amandmajev v drugi obravnavi k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo, neusklajenosti ni, zato prehajamo na odločanje.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 30.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 30.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega rada, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 29. novembra 2012.
Najprej odločamo o amandmaju k 16.
členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 18. členu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 20. členu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 30. členu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 34. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Amandma sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 37. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Amandma sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 46. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Amandma sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 57. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Odločali bomo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 113. členu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 74. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 140. členu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 143. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
33
DZ/VI/16. izredna seja
Amandma poslanskih skupin koalicije k
145.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
146.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 148. členu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
152.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
153.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Lepo je biti priča taki složnosti in enotnosti. Amandma poslanskih skupin koalicije k 154. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 155. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 202. členu.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti nihče.
(Za je glasovalo 70.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 204. členu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 208. členu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 210. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti 1.
(Za je glasovalo 77.) (Proti 1.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 212. členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 233. členu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Že smo pri amandmaju poslanskih skupin koalicije k 390. členu. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 398. členu.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 403. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
407.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
408.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.
(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 410. členu.
34
DZ/VI/16. izredna seja
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
412.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k
413.	členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.
(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma poslanskih skupin koalicije k 428. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Še amandma poslanskih skupin koalicije k 429. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih, čestitke gospodu ministru in vsem poslankam in poslancem.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji, zato predlagam, da sprejmemo še sklep, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada.
Glasujemo o tem predlogu sklepa -zdaj, ko je minister že v takšnem zaletu, da še to delo opravim.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Sklep je sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 22. izredno sejo Državnega zbora.
Vodje poslanskih skupin bi rad samo obvestil, da bo besedilo, o katerem smo dogovorjeni, na njihovih elektronskih poštah v roku pol ure.
Lepo pozdravljeni!
Seja se je končala 29. novembra 2012 ob 16.54.
35
DZ/VI/16. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BEVK, SAMO...........................................................................................................................................29
BRATUŠEK, MAG. ALENKA................................................................................................................17
BRULC, MIRKO......................................................................................................................................14
Č
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..................................................................................................25, 27
F
FRANGEŽ, MATEVŽ..................................................................................................................20, 28, 31
H
HORVAT, JOŽEF..........................................................................................................................9, 16, 22
J
JENKO, MAG. JANA..............................................................................................................................31
JERAJ, ALENKA....................................................................................................................................24
M
MEH, SREČKO........................................................................................................................................17
MODERNDORFER, JANI......................................................................................................................32
P
PETAVAR DOBOVŠEK, MAG. DAMJANA...................................................................................8, 10
PLEVČAK, MARIJA...................................................................................................................11, 15, 22
POTOČNIK, ALOJZIJ..................................................................................................................9, 13, 23
POTRATA, MAG. MAJDA.....................................................................................................................30
S
STARMAN, BOJAN....................................................................................................................10, 14, 21
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.........................................................................................................12, 13, 20
ŠULIN, PATRICIJA.............................................................................................................................7, 19
ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ..................................................................................................6, 8, 12, 17, 18
V
VIZJAK, MAG. ANDREJ............................................................................................................23, 26, 29
VOGRIN, MAG. IVAN.............................................................................................................................17
Ž
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA.......................................................................................28, 31, 32
ŽVEGLIČ, ROMAN.....................................................................................................................11, 15, 21
36
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/22. Izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
37