■ I ^p ^ ) k p I ■ ^ ■ H m. leto xxxix., št. 20 Ptuj, 29. maja 1986 cena 60 dinarjev YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Kmečki turizmi v ptujski občini (stran 2) Več možnosti za izobraževanje (stran 3) Brnenje žag na Jelovicah (stran 5) Izšla je publikacija o Francu Osojniku (stran 7) Rezultati s pionirske olimpiade (stran 11) Pionirska olimpiada Osrednja in daleč najbolje obi- skana prireditev ob dnevu mla- dosti v ptujski občini je bila tre- tja pionirska olimpiada, ki je bila v soboto, 24. maja, dopoldan na stadionu Drava. Vzorno jo je pri- pravil in izpeljal kolektiv osno- vne šole Tone žnidarič ob pomo- či nekaterih organizacij združe- nega dela^ atletskega kluba in zveze telesnokulturnih organiza- cij občine. Potek prireditve je bil takšen kot na prvih olimpijskih igrah svečani defile udeležen- cev, dvigovanje zastave, zaprise- ga predstavnika tekmovalcev in sodnikov, pozdravni nagovori z otvoritvijo, padalci, kulturni pro- gram in nato tekmovanja v raz- nih atletskih disciplinah, pred tem pa so podelili priznanja naj- boljših s tekmovanja o prometu. Za tekmovanje je 17 osnovnih šol prijavilo 454 tekmovalce\ in tekmovalk, ki so številnim gle- dalcev, ocenjujejo, da jih je bilo kar 3 tisoč, prikazali zvrhano me- ro borbenosti in želje za čim boljši rezultat v okviru svojih sposobnosti. Zato si prav vsi, od prvega do zadnjeuvrščenega, za- služijo pohvalo. Nastop na tak- šni prireditvi, kot je bila sobotna, je za vsakega udeleženca nepoza- ben in spodbuda za nadaljnjo vadbo. Najboljše v posameznih disciplinah pa bodo na nastop spominjale še medalje, diplome in praktična darila. 1. kotar foto M. Šneberger UVODNIK Jubilantu na pot Turizem je sinteza najrazličnejših kulturnih, gospodarskih, za- bavnih in drugih dejavnosti. V tej povezavi moramo tudi razumeti dejavnost turističnega društva, ki bi moralo združevati vse društve- ne dejavnosti v posameznih krajih. Žal temu ni tako. V posameznih okoljih še vedno ne znamo ločevati med dejavnostjo turističnega društva in gasilskega na primer. Če bi turistično društvo Ptuj ne praznovalo 100-letnice, bi mnogi ostali brez najkakovostnejših turističnih podatkov. Tako pa spoznavajo, da kljub ljubiteljski naravnanosti daje pomemben de- lež pri uresničevanju širše gospodarske razvojne politike. Turističnemu društvu Ptuj je v prvem stoletju delovanja uspelo združiti in povezati najrazličnejše dejavnosti. Široka paleta delova- nja obsega organizacijo prireditev, izletniško dejavnost, informati- vno dejavnost, skrb za lepo in čisto okolje, spominkarstvo, vzgojo najmlajših v okviru krožkov turističnih podmladkov in najširšega sloja prebivalstva. Ljubiteljstvo je žal premalo za večjo turistično prodornost obči- ne, ki z naravnimi in drugimi danostmi sodi med turistično najbolj atraktivna območja v Sloveniji. Veliko sicer naredimo s prireditva- mi-, med njimi z največjo in s turistično-folklornega vidika najpriv- lačnejšo, kurentovanjem. Če bi k temu prispevali še drugi, potem zadrege ne bi smelo biti. Bolj se morajo odpreti trgovina in drug de- javnosti. Kljub vsej naravnanosti je verjetno še daleč obdobje, ko se bo prebivalstvo poistovetilo s turizmom. V primerjavi z gospodarsko organiziranostjo v občini turistična družbena organiziranost ne ustreza. Aktivno delajo le štiri turisti- čna društva in sicer v Ptuju, na Polenšaku, Gomili in na Ptujski go- ri. Dela tudi Občinska turistična zveza Ptuj in biro Turističnega društva. Pri ustanovitvi turistične poslovne skupnosti, o kateri je bi- lo veliko povedanega v letih 1977 in ki bi povezovala interese ljubi- teljske in poklicne turistične dejavnosti, smo zatajili. Nedorečeno ostaja tudi mesto turističnega društva v celostni ponudbi občine. Turistične družbene organizacije bi morale delati v številnih krajih, povsod tam, kjer so za to pogoji. V njih se morajo zrcaliti spodbujevalne in organizatorske aktivnosti, ki bodo uspele zainte- resirati turistični razvoj, vključevati prebivalce in vse, kar je značil- no za nek kraj. Prav tako bi morale opravljati informativne in pro- pagandne dejavnosti. To smo že zapisali v študijo o razvoju turizma v ptujski občini, ki je izšla leta 1978 in ki bi jo kdaj pa kdaj le morali potegniti iz naftalina. To je tako kot z različnimi resolucijami, veliko besed, malo dejanj. Več turističnih društev je zahteva pospešenega turisti- čnega razvoja, o katerem v ptujski občini ne moremo govoriti. O dveh odstotkih v DP govorimo že deset in več let. Pomanjkanje no- čitvenih zmogljivosti se kot zvezda stalnica vleče že od začetka de- lovanja turističnega društva — torej celih sto let. Tudi zasebna po- buda pri tem ni zaživela. Ponekod so znali to vrzel odlično zapolni- ti. Ptuj pri vsej stoletni tradiciji tega ne zmore. Velika resnica pa je tudi ta, da nimamo turistično naravnanih kadrov. Tudi sestava sedanjih turističnih društev se bolj nagiba k starosti — mladih je zelo malo. Zato so krožki turističnih podmlad- kov idealna osnova za pridobivanje tega kadra. S turističnimi kadri bo prišla tudi kakovostnejša uveljavitev kraja, če velja: TURIZEM SMO LJUDJE. Majda Goznik DANES PRIČNE Z DELOM 10. KONGRES ZS JUGOSLAVIJE »STVARI JE POTREBNO POENOSTAVITI. . .« Konec prejšnjega in začetek tega tedna so dele- gati za 10. kongres iz podravskih občin izrabili za dopolnitev kongresnih razprav in druge dogovore. Tako so se v ponedeljek, 26. maja, srečali v Šmar- ju pri Jelšah, ki je letošnji nosilec bratskih srečanj. Ob tej priložnosti so oblikovali razpravo na temo bratsko sodelovanje. Ptujsko občino bosta na kongresu zastopala Er- vin Kojker in Božidar Varnica, ormoško Vekoslav Kosi in bistriško Vinko Spec. Na pogovoru, ki je bil 22. maja v Ptuju in ko so se srečali delegati (prisostvovala je le tretjina delegatov ali šest od 18), so se dogovorili za vsebino razprav, ki se bodo nanašale na bratsko sodelovanje, združevanje dela in sredstev, vlogo sindikata in javnost dela, polo- žaj v gradbeništvu in oblikovanje cen ter opiranje na lastne sile. Ob pregledu predvidenih razprav, s katerimi naj bi sodelovali slovenski delegati, ki jih je okrog 160, so Ptujčani in drugi ugotovili da bi bilo po- trebno o določenih zadevah podrobneje spregovo- riti, tako o varstvu okolia in nalogah, ki jih ima v zvezi s tem združeno delo, o inventivni dejavnosti, ki je v omenjenem predlogu sploh ni, ter o surovi- nah in energiji. Občutki pred kongresom so dobri. »Ni dobro, če obupujemo že pred kongresom, potem je bolje, da na kongres ne gremo. Sindikat bo moral veliko stvari postaviti na pravo mesto, seveda pa bo pri tem potreboval podporo drugih. Sem za kratko in konkretno resolucijo. Če je preveč napisanega, se lahko marsikaj prikrije,« je povedal Stane Obaha, delegat iz Maribora, sicer zaposlen v TVT Boris Kidrič. MG Referendum za občinski samo- prispevek Predsedstvo Občinske konfe- rence SZDL Ptuj je imenovalo osemčlanski odbor za pripravo referenduma za 3. občinski sa- moprispevek. Predsednik odbora je Anton Zoreč, predsednik OK SZDL, podpredsednik pa Stanko Brodnjak, podpredsednik Izvrš- nega sveta SO Ptuj. V petek, 23. maja, so se člani odbora sestali na prvi seji in ime- novali pododbore za področje zdravstva, izobraževanja in ce- stne infrastrukture. Sredstva sa- moprispevka naj bi namreč na- menili za ta tri področja in še za informativno dejavnost. Kot je planirano, naj bi 70 od- stotkov dobilo zdravstvo, 15 od- stotkov bi namenili za izobraže- vanje, 10 odstotkov za ceste in 5 odstotkov za informativno dejav- nost. Referendum naj bi bil v drugi polovici novembra letos, do ta- krat pa bo odbor izdal dva bilte- na, s katerima bo delovne ljudi in občane ptujske občine sezna- nili o investicijah, ki smo jih v občini financirali s sredstvi prejš- njih dveh samoprispevkov in s programom bodočega samopri- spevka. jsj J) VTGA začetek gradnje Vodstvo sozda Unial in TGA Kidričevo je prejšnji teden pod- pisalo pogodbo z delavci mari- borskega Gradisa in Konstruk- torja ki bodo opravljali vsa gradbena dela pri modernizaciji elektrolize v Kidričevem. Na naj- večjem gradbišču Severovzhodne Slovenije so v ponedeljek že po- stavili betonarno, do konca tega tedna naj bi uredili še vse ostalo, potrebno za nemoteno gradnjo. Prihodnji teden pa bo okoli 200 delavcev pričelo z gradbenimi deli — gradnjo kleti, velike pro- izvodne dvorane in spremljajo- čih objektov — ki naj bi jih za- ključili v začetku prihodnjega le- ta. —OM Ob dnevu mladosti več prireditev V počastitev dneva mladosti s Bezjakovi ulfci, kjer bo dobila dodatne prostore pivnica Zlatorog (foto M. Ozmec) Rast industrijske proizvodnje V letošnjem prvem trimesečju je bila industrijska proizvodnja v ptujski občini za 3,8 odstotka vi- šja kot v enakem obdobju lani. Razveseljivo je predvsem dej- stvo, daje po osmih mesecih sta- gnacije ali celo upadanja v neka- terih vejah industrijske proizvod- nje, v letošnjem februarju in marcu ta spet začela rasti, čeprav ne v vseh vejah ali panogah in- dustrijske dejavnosti. Proizvod- nja je bila v letošnjem prvem tri- mesečju nižja kot lani v elektro gospodarstvu, predelavi barva- stih kovin, strojni industriji, pro- izvodnji tekstilne preje in tkanin in v grafični dejavnosti. Ostalih enajst panog dejavnosti je prese- glo proizvodnjo glede na lansko prvo trimesečje. Najbolj so povečali proizvod- njo v letošnjem prvem trimesečju v proizvodnji gradbenega mate- riala (69,6 %), v proizvodnji ža- ganega lesa in pfošč (48,6%), v proizvodnji usnjene obutve in galanterije (31,6%) in v proiz- vodnji prometnih sredstev (14,8). Vendar OZD iz naštetih dejavno- sti v ptujski občini predstavljajo le okoli 11 odstotkov celotne in- dustrijske proizvodnje, zato nji- hova visoka rast ne vpliva bistve- no na skupno rast industrijske proizvodnje v občini. Proizvodnja živil in proizvod- nja krmil ima v skupni industrij- ski proizvodnji v občini 38-od- stotni delež, od tega proizvodnja živil 21 % in je v prvem trimeseč- ju porasla za 9,7 %, delež proiz- vodnje krmil je v celotni indu- strijski proizvodnji 17%, proiz- vodnja pa je porasla za 8,2 %. Na industrijsko proizvodnjo v občini bistveno vpliva proizvod- nja barvastih kovin, saj znaša njen delež dobro četrtino. Kljub zastareli opremi so v letošnjem prvem trimesečju povečali proiz- vodnjo za 2,7 % glede na enako obdobje lani. K temu je treba do- dati, da modernizacija proizvod: nje primarnega aluminija, ta naj bi do leta 1990 imela glavni vpliv na rast industrijske proizvodnje, v prvih letih izvajanja družbene- ga plana še ne bo mogla vplivati na proizvodnjo. Podatki opozarjajo, da bo po- trebno namenjati posebno skrb tistim panogam, ki ne dosegajo načrtovane rasti proizvodnje, da se odpravijo morebitne slabosti in se zagotovi doseganje z reso- lucijo zastavljena 3-odstotna rast industrijske proizvodnje. Kako za naprej? Izvršni svet SO Ptuj ocenjuje, da na slabše proizvodne rezultate lahko vpli- va poslabšanje preskrbljenosti industrije s surovinami in z.re- produkcijskim materialom. Šte- vilne OZD namreč že ugotavlja- jo, da se lahko zaradi nove devi- ' zne zakonodaje kaj hitro poslab- ša oskrbljenost z uvoženimi suro- vinami iri repromaterialom, saj je v ptujski občini kar 19 OZD ve- zanih na uvožene surovine in re- pro material. Oskrbljenost z energijo, gorivi in embalažo je dobra, velja za ve- čino OZD, le tri so izjavile, da je slaba. Če bo tako dobra oskrblje- nost tudi za naprej, bo prav goto- vo pozitivno vplivala na rezulta- te proizvodnje. Ocenjujejo tudi, da imajo lah- ko do konca leta močan vpliv na rast proizvodnje naročila za iz- voz. Kar 14 OŽD, med njimi so tudi največji izvozniki v državi, ugotavlja slabo stanje na področ- ju naročil za izvoz. To pomeni, da so trenutno negativna gibanja na tem področju. Upamo lahko, da se ta negativni trend ne bo na- daljeval. Zavedati se tudi mora- mo, da bomo resolucijska pred- videvanja rasti v letošnjem letu dosegli le ob zavestnem naporu vseh dejavnikov v občini. pp SITI OBLJUB V temeljni organizaciji Potni- ški promet Ptuj so v prvih treh mesecih sicer poslovali z izgubo, vendar nekoliko bolje kot v ena- kem obdobju leta 1985. Pričako- vati pa je, da bodo že ob polletju poslovali pozitivno. Več kot za polovico so uresničili tudi inve- sticijski plan, kupili so tri od predvidenih petih avtobusov. Dva vozita na primestnih linijah v ptujski in ormoški občini, eden pa v turističnem prometu. Še naprej bodo delali v neure- jenih prostorih, zato tudi niso pristopili k temeljem plana DO za obdobje 1986-1990. Po nji- hovih besedah ie sklepati, da so naredili konec obljubam in zah- tevajo konkretne rezultate. Ra- zen redkih izjem se njihovi delo- vni pogoji niso izboljšali od leta 1945. Poživljene politične in sa- moupravne aktivnosti, ki jih vo- dijo v zadnjem času, predvsem po neuspelem referendumu, naj bi prinesle določene rezultate. Predlagajo naj bi zgradili skupne servisne delavnice z delovno or- ganizacijo Komunala, gradbeni- štvo in promet oziroma temeljno organizacijo Avtopark. Poleg te- ga zahtevajo, da o njihovih pro- blemih razpravljajo v občini, de- lovni organizaciji in regiji. MG TEDNIK ~ 29. maj 1986 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ptujska delegata na 10. kongresu ZS Jugoslavije »Članstvo upravičeno priča- nje, da bodo usmeritve take, da t,odo sindikati po kongresu bolj zavzeto uveljavljali svojo družbe- no vlogo v praksi. Sindikat je 0predeljen v ustavi in številnih drugih političnih in zakonskih li- stinah. Prav tako je zahteva ptuj- skih sindikalnih delavcev, da se spremeni resolucija. Če ostane 0espremenjena, potem bodo sin- dikati ostali »nedorečeni«, naše akcije pa premalo konkretne. Resolucija bo pridobila na ka- kovosti in prodornosti, če jo bo- mo dogradili in sicer postavili ZS Jugoslavije kot center moči interesa delavskega razreda, ki bo deloval tako, da bo izvajalec volje delavskega razreda — član- stva, ne pa da bo deloval zleplje- no z ostalimi družbeno-politični- mi organizacijami. Njeni cilji morajo biti konkre- tni. Pri postavljanju ciljev mora- mo »gledati« na daljše obdobje in ne obupavati, če trenutno ni videti izhoda. Mogoča je le spre- memba dinamike doseganja ci- ljev. Člani sindikata se morajo povsod obnašati kot člani sindi- kata, torej se morajo vedno in povsod zavedati te pripadnosti. Prav tako moramo vedeti, kaj so sindikalne naloge in za katere si bo sindikat tudi prizadeval in kaj naloge ostalih, ki jih bo sin- dikat uresničeval skupaj z drugi- mi. Nujna mora biti selekcija na- log, sprejeti moramo le toliko, kolikor bomo zmožni uresničiti. Če pa želimo biti resnično uspešni v vseh sindikalnih priza- devanjih, se moramo v sindikatih boriti za lastno izobraževanje. Družbeno-politično usposablja- nje naših članov mora biti sesta- vni del našega samoupravnega političnega delovanja in sestavni del apiosnega strokovnega uspo- sabljanja v OZD,« je pred odho- dom na kongres povedal Ervin Hojker iz OŠ Olga Meglič v Ptu- ju- Božidar Varnica iz DO AGIS bo na kongresu razpravljal o bratskem sodelovanju. Ptujska občina ima na tem področju dol- goletno tradicijo. Letos bomo praznovali 25-letnico bratskega sodelovanja. »V tem obdobju smo dosegli lepe uspehe. Res smo začeli z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami, vendar smo to pre- rasli in dopolnili s sodelovanjem na proizvodno-tehničnem, do- hodkovnem področju in na razi- skovalnem področju. Bogate iz- kušnje medrepubliškega sodelo- vanja dokazujejo, da smo delo- vni ljudje v združenem delu de- jansko zainteresirani za vsestran- sko sodelovanje. Tudi v bodoče bomo delali tako. Takšna oblika sodelovanja je praktično tudi negacija naciona- lizma kot negativnega pojava, o katerem veliko govorimo. Med- republiško sodelovanje je dokaz več, da se delovni ljudje in obča- ni povezujejo in zbližujejo ne glede na nacionalnost. Vsako oviro, težavo ali pro- blem bomo združeni in povezani najbolje reševali, pri tem smo lahko za vzor drugim narodom po svetu. Uspehi vseh oblik so- delovanja bodo odvisni od tega, kakšna bo naša skupna pripra- vljenost in povezanost pri izved- bi,« pravi Božidar Varnica. MG Ervin Hojker Božidar Varnica foto: Martin Ozmec Predsedstvu zveze socialistične mladine Jugoslavije! Trenutki beže, minljivost časa zbudi spoznanje, da smo, da obstajamo od rojstva do smrti. Prepro: sto, mar ne? In na tej poti doživljamo obdobja, ki nam puščajo svoj pečat. Toda biti mlad je tako le- po, pomeni živeti v svobodi, biti enalcopraven. Vsak hip, ki ga začutimo v sebi, je in ga ni. Tako smo in nismo. Nočemo prepričevanj, da nam niče: sar ne manjka, kajti vemo, da nekaj imamo. Tisti nekaj, ki nas druži, zbližuje. Preživeli smo otroštvo in prihodnost je pred na- mi. Svetla — temna; spodbujajoča, težka, posuta s cvetjem v temi brezbrižnosti. Ne, naša pot je jasno začrtana in vemo kaj hočemo. Nočemo razobešati svojih težav, nočemo vpiti na pomoč. Sposobni smo in močni, znati moramo le izkoristiti možno- sti, ki jih imamo kot enakopravni člani družbe v kateri živimo. Ne sme več biti pasivnosti v naših vrstah, ne nedela in nezaupanja vase. Toda kljub temu, da vemo kaj hočemo, kdo in kaj smo, se v obdobju mladosti še vedno učimo. In od koga se učimo in kaj se učimo? Učimo se pra- vilno živeti. Ne smemo pozabljati na napake in napake nam ne smejo zmanjšati volje do ustvarjal- nosti. Mladost je pogosto vihrava in brezbrizna. Toda želimo, da bi naslednje leto, ko bomo spet pozdravljali štafeto mladosti dejali: to smo storili. V teh željah spremljamo tudi letošnjo . . . simbol bratstva in enotnosti, ki je ob vseh radostih in te- gobah mladosti še ena vez, ki nas zbližuje! Mladina ptujske občine Mladi v SLO in DS V sredo, 21. maja, so v osnovni šoli bratov Reš na Destrniku pri: pravili občinsko tekmovanje osnovnih šol ptujske občine v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki ga je vodil odbor za pri- pravo in izvedbo tekmovanja mladih pri občinski konferenci SZDL Ptuj in sodi v sklop prireditev Nič nas ne sme presenetiti. Letos je sodelovalo petnajst osnovnošolskih ekip in štiri iz sred- nješolskega centra, ki so se pomerile izven konkurence kot priprava na regijsko tekmovanje, ki bo v Slovenski Bistrici 31. maja. Tekmova- nje je bilo v streljanju, v teoretičnem znanju s poudarkom na protipo- žarni zaščiti, orientaciji, topografiji, prvi pomoči, prometni vzgoji in kot novost — v skrbi za čisto okolje. Preverili pa so tudi njihovo zna- nje iz destrniških obeležij NOB in še iz nekaterih drugih področij. Valter Pliberšek — predsednik odbora za izvedbo tekmovanja — ie dejal, da so zaradi vsebinsko zelo zahtevnega tekmovanja povabili le sodelovanju vrsto odgovornih delavcev iz tega področja in da so mladi iz osnovnih šol in tudi Srednješolskega centra pokazali dobro znanje in pripravljenost. Zmagala je ekipa OŠ Hajdine, drugi so bili tekmovalci iz OŠ Ivan Spofenak, tretji pa mladi Videmčani. Prvo uvrščeni ekipi bosta 31. maja sodelovali na regijskem tekmovanju » MLADI V ŠLO IN DS«, ki bo v Slovenski Bistrici. mš Še zadnja navodila pred praktičnim delom tekmovanja. Foto: mš Pnsrcen sprejem Vsakoletno srečanje učencev in učiteljev osnovnih šol Jugoslavije je bilo pet dni v Melencih v Vojvodini kot najvišja oblika manifestaci- je bratstva in prijateljstva mladih. Resnično topel in prisrčen sprejem na vsakem koraku, v tovarni, na domovih, povsod kjer so se mladi te dni mudili in predstavljali Jugoslavijo v malem. Tudi učencem in učiteljem, skupno jih je bilo osem, iz OŠ Pod- lehnik in podružnice v Žetafah, bo ten pet dni, ki so jih prebili s svoji- mi gostitelji v Vojvodini, ostalo v nepozabnem spominu. Tako spre- jem, ki so ga doživeli v sredo zvečer, kot prisrčnost in domačnost na vsakem koraku — na sprejemu pri predsedniku občine kot na ogledih nekaterih proizvodnih obratov, lepe in zanimive vojvodinske okolice, na izletu v Novi Sad in Sremske Karlovce. Veselje, mladostna razigra- nost in petje — vse to je v najlepši možni obliki manifestiralo praznik mladih. Osrednja prireditev je bila v Melencih v soboto s sprejemom pio- nirjev v mladinsko organizacijo in bogatim kulturnim programom, v katerem so uspešno sodelovali tudi učenci iz Podlehnifca in Žetal, ki so imeli to čast in nalogo, da predstavljajo SR Slovenijo. Ob povratku domov, prispeli so pozno v soboto zvečer so bili si- cer še vtisi neurejeni, vendar toliko lepi in enkratni, da jih tudi čas zlepa ne bo mogel izbrisati. Mladi iz omenjenih šol pravijo, da so tak- šna medrepubliška srečanja resnična kovačnica bratstva in prijatelj- stva, tista — Titova, na katero moramo biti ponosni in ji dati trajno obeležje. mš MILAN LACKO — 60-LETNIK Na dan mladosti je na svojem domu v Novi vasi 43 pri Ptuju praznoval svoj pomembni ži- vljenjski praznik MILAN LAC- KO, kmet, borec in še danes širo- ko aktiven družbenopolitični de- lavec, vzoren mož, skrben oče in vse razumevajoči dedek. Življenjska pot Milana Lacka se je začela 25, maja 1926. Bil je tretji otrok Jožeta m Jožefe Lac- ko. »Že kot otrok sem moral po- magati očetu in materi trdo dela- ti na posestvu. Mati mi je zmiraj govorila — jel' ti boš pa ostal do- ma in mi pomagal delati...« Ta- ko je Milan Lacko nekoč zapisal o sebi in temu spominu iz naj- nežnejše otroške dobe ostaja in bo ostal zvest vse življenje. Mnogo hudega in bridkega je moral pretrpeti, ko je zarjul vi- har nacistične okupacije skozi našo domovino. Komaj je končal osnovno šolo, že je moral biti glavna opora materi doma na posestvu, pomagal pa je tudi očetu pri izvajanju nevarnih na- log v pripravah na oborožen upor. Oba starša sta mu zaupala, oba sta pričakovala od njega iz- datno pomoč — in Milan ni no- benega razočaral. Oče je stalno hodil okrog po nekih opravkih. Milanu je pogo- sto pripovedoval o KP, o OF in Skoju. Obljubil mu je, bilo je to junija 1941, da bo tudi on sprejet v Skoj, če bo dobro izpolnjeval naloge. Tik pred sprejemom je dobil še najtežjo nalogo. Zapre- gel je konje v voz in odšel v Ha- loze, kjer sta z Zvonkom Sagadi- nom naložila skrito orožje, ga prepeljala v gozd pri Strnisču in ga tam varno zakopala. S tistim orožjem so se oborožili prvi po- horski partizani. Veliko političnih in organiza- cijskih nalog je bilo naloženo mlademu Milanu še zlasti po tem, ko je moral oče v ilegalo. Vse je vestno opravljal do julija 1942, ko je gestapo vso družino aretiral in zaprl v Celju, kjer so jih tudi ločili. Mater so poslali v taborišče smrti, kjer je tudi za vedno ostala, otroke pa razpore- dili po raznin mladinskih delov- nih taboriščih. Milan je romal iz taborišča v taborišče, vendar je ostal trden. zaveden, zato ga je spremljala nacistična karakteristika »bandif in saboter«. Kljub vsemu trplje- nju je vzdržal in se po osvobodi- tvi vrnil na opustošen dom. Razmere so bile takrat takšne, da ni bilo časa za delo na kmeti- ji, za obnovo domačije, treba je bilo obnavljati vso domovino in v to se je Milan polno vključil. Oktobra 1945 je postal član KP, naslednje leto je odšel v nižjo partijsko šolo v Ljubljano, po- tem ga je polno zavzelo delo aktivista. Opravljal je in še opra- vlja skozi dolgo dobo 40 let celo vrsto odgovornih družbenopoli- tičnih nalog. Bil je odbornik OLO Ptuj, član OK KPS oz. ZKS, republiški poslanec gospo- darskega zbora itd. Ob aktivističnem delu je kon- čal kmetijsko srednjo šolo, nekaj let delal kot kmetijslci tehnik, po- tem pa se je zaradi bolezni umaknil na svoj dom v Novi vasi pri Ptuju. Kljub slabemu zdravju je ob pomoči svoje izredno dela- vne žene in otrok obnovil kmeti- jo, ki je vključena v kooperacij- sko proizvodnjo. Pri tem je ostal vedno družbenopolitično deja- ven v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica, Kjer opravlja vodilne funkcije in v občini Ptuj, kjer je že drugo mandatno dobo predsednik oočinskega odbora ZZB NOV Ptuj in povezano s tem opravlja še celo vrsto drugih odgovornih nalog. Med drugim je bil letos tudi delegat na 10. lcongresu ZKS. Ob 60-letnici rojstva Milanu Lacku izrekamo iskrene čestitke z željo, da bi še naprej tako uspe- šno deloval na družbenopoliti- čnem področju, ob tem pa mu želimo tudi osebno srečo in zdra- vje! FF Predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc je 26. maja v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij čestital Milanu Lacku ob 60-letnici. foto: mš Več možnosti za izobraževanje Srednješolski center Dušana Kvedra Ptuj si skupaj z družbenopolitičnimi organizacija- mi in združenim delom ptujske občine že od ustanovitve dalje prizadeva, da bi pridobil čim več usmeritev oziroma vzgojno izobraže- valnih programov. Po dolgih mučnih prizadevanjih je Ptuj končno dobil naravoslovno matematično Usmeritev, za katero se je ob letošnjem prvem vpisu prijavilo 94 učencev, kar je dovolj za tri oddelke. Ker sta bila ptujskemu centru odo- brena le dva oddelka, je razpisna komisija *aprosila za razširitev, republiška izobraže- valna skupnost pa je prošnji ugodila. Zakaj je pridobitev teh treh oddelkov tako Pomembna? Učenci, ki so želeli nadaljevati ■zobraževanje v naravoslovno matematični ^meritvi, so imeli le eno možnost — izobra- ževati se v Mariboru ali v katerem drugem kraju. To pa je bilo povezano s precejšnjimi broški. Ker ti iz leta v leto naraščajo, je bilo med ptujskimi otroki vse manj tistih, ki so 'ahko to svojo željo uresničili. Podobno velja za elektrotehniško usmeritev, kar je privedlo do tega, da bo to jesen v ptujskem centru di- slocirani oddelek mariborske elektrotehniške kjer se bodo učenci izobraževali za po- klic elektrikar-energetik. Poleg tega je število osmošolcev iz ptujske °bčine, ki po osemletki niso nadaljevali izo- braževanja, v zadnjih letih nenehno narašča- lo, namesto da bi bilo obratno. Vse več je tu- di takih osmošolcev, ki se odločajo za izobra- ževanje v skrajšanih programih, čeprav so njihove sposobnosti takšne, da bi se lahko izobraževali v srednjem programu. To še po- sebno velja za kmetijsko in kovinarsko usme- ritev. Novosti oziroma večje možnosti za izobra- ževanje so velikega pomena tako za mladino kot za gospodarstvo ptujske občine. Možno- sti štipendiranja so po novem sporazumu prav tako večje in bolj spodbudne kot kdaj- koli prej. To pa je tudi porok, da se bodo mladi po končanem izobraževanju zaposlili v ptujskem združenem delu. Kljub tem razveseljivim ugotovitvam pa je treba opozoriti na problem, ki ga v ptujskem centru brez uspeha razrešujejo že nekaj let. Želijo namreč, da bi se v srednje programe vpisalo toliko učencev kot je na voljo vpisnih mest, posebej še v program kmetijstva. To ne velja le za učence, ki se bodo po končanem izobraževanju zaposlili v kmetijskih organi- zacijah združenega dela, temveč tudi za tiste, ki bodo ostali doma na kmetijah. Več znanja na njive je geslo, ki skriva v sebi mnogo res- nice in napoveduje, kaj bomo potrebovali v prihodnosti — ali morda bolje, kaj potrebu- jemo že danes. V Srednješolskem centru upa- jo, da se bodo učenci, ki so se sedaj vpisali v skrajšani program kmetijstva, do konca avgu- sta še premislili in glede na svoje učne spo- sobnosti odločili za izobraževanje v srednjem programu kmetijstva. Zavedati bi se morali — če ne učenci pa njihovi starši — da tudi za kmetijstvo velja to, kar velja za vsa ostala po- dročja gospodarstva in za negospodarstvo — da je v znanju prihodnost, da je v znanju moč. Če hočemo mladim zagotoviti boljšo pri- hodnost, jim moramo najprej zagotoviti po- goje za izobraževanje. In to smo kot družba dokaj uspešno zagotovili. Sedaj je na vrsti mladina, ki mora svoje ambicije vezati na znanje. Letos se je v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju vpisalo 698 učencev. Letos kljub večjemu vpisu kot prejšnja leta v ptujskem centru ne bo nobe- nih omejitev vpisa. To seveda pomeni, da ne bo sprejemnih izpitov. Morda pa bo tu in tam potrebno koga preusmeriti, ker bodo ra- zredi prepolni. Preusmerjanje pa poteka v dogovoru z učenci in njihovimi starši ob so- delovanju strokovnjakov za poklicno sveto- vanje in usmerjanje. Poleg tega je mogoče v centru dobiti vse potrebne informacije o možnostih izobraževanja, časa za premislek pa je še dovolj. Vpis bo zaključen konec av- 8usta- N. Dobljekar 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 29. maj 1986 - TEDNIK Slovenska matica in Slodnjakov roman Pohojeni obraz V Tedniku bo v kratkem kot podlistek v nadaljevankah začel izhajati Slodnjakov roman POHOJENI OBRAZ, ki ga je lani iz- dala Slovenska matica v Ljubljani, zdaj pa dovolila ponatis tudi v našem časopisu, da se bodo lahko s tem Slodnjakovim zgodnjim romanom seznanili širše tudi bralci pokrajine, ki je dala Sloven- cem literarnega zgodovinarja in pisatelja ter akademika dr. Anto- na Slodnjaka, ki sme mu lani konec oktobra na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. Zato je prav, da v Tedniku ob tej priložnosti vsaj na kratko predstavimo tudi založnico Slovensko Matico in Slodnjakov delež v njenem založniškem delovanju. O romanu sa- mem pa bomo ponatisnili spremno besedo lit. zgodovinarja dr. Jo- ža Mahniča, ki je roman pripravil za tisk. Slovenska matica (SM) je bila ustanovljena kot zadnja med slo- vanskimi vrstnicami (za srbsko, češko, hrvatsko itn.) šele v letu 1864, v času torej, ko se je tudi pri nas po padcu Bachovega ab- solutizma začelo živahnejše, na- črtnejše narodno prerodelo kul- turno delovanje, ko smo poleg vrste časnikov in časopisov dobi- li tudi take ustanove, kot so bile čitalnice, Dramatično društvo in • Južni Sokol, Mohorjeva družba v Celovcu pa je bila na Slomškovo pobudo ustanovljena že dobro desetletje prej (1852) — skrbela naj bi predvsem, da bi preprosto kmečko ljudstvo dobilo v roke slovenske knjige verske, poučne in zabavne vsebine, medtem ko bi SM zalagala s knjigami, lepo- slovnimi in (poljudnoznanstve- nimi, domačimi in tujimi v pre- vodih slovenskega izobraženca. Seveda porod ene in druge ni bil lahek, označeni program sta v polnem obsegu začeli izpolnjeva- ti šele po dolgih letih (zlasti SM), odvisno od celotnega družbene- ga razvoja, boja slovenskega ljudstva za nacionalno osvobodi- tev in splošni kulturni napredek. Med posredne pobude za usta- novitev SM lahko štejemo tudi obhajanje tisočletnega jubileja prihoda solunskih bratov, Cirila in Metoda na Veliko Moravsko (863/64-1863/4). Zanimivo je tudi, da je morala zaspano, sta- roslovensko-konservativno Lju- bljano razgibati s severa skupina mariborskih narodno zavednih izobražencev, ki so pričeli zbirati denarna sredstva za novo dru- štvo in po zgledu Češke matice skicirali zanj celo pravila. Zdaj so se akcije za uradno dovolitev SM lotili staroslovenci z dr. J. Bleiweisom in dr. Lovrom Tomanom na čelu. V začetku dec. 1863 so predložili prošnjo za ustanovitev, ki jo je dunajska vlada ugodno rešila 4. februarja 1864, 11. maja 1865 je bil prvi pravi-občni zbor SM, na seji 22. junija 1865 pa se je konstituiral prvi izvoljeni, redni odbor. Seve- da se vse to ni zgodilo brez hu- dih težav. Svoje delo pa je SM začela takoj, čeprav po obsegu in vsebini zelo skromno (dec 1864 je izdala svojo prvo knjižico: Ko- ledar slovenski za navadno leto 1865). V prvih 15 letih, do Bleivveiso- ve smrti 1881, so vodili SM sta- roslovenci (po vrsti Toman, Co- sta, Bleivveis). Izhajali so domo- znanski spisi domačih avtorjev (precej neznanstveni, zanesenja- ško diletantski), knjige o slovan- stvu, letopisi in koledarji, pa tudi' nekaj leposlovja (Vodnikove pe- smi, pesniška in igrokazna dela J. Vesela-Koseskega. . .), pred- vsem pa poslovenjena tuja zgo- dovina in zemljepisna dela ter vrsta šolskih knjig za gimn. in učitelj. Kritični glasovi mladih, naprednejših izobražencev so bi- li bolj redki in niso prišli prav do veljave. Tudi število članov je vidno usihalo, gospodarska moč pa se je zmanjšala. Na bolje je kazalb, ko je stal na čelu odbora Josip Mam (1886—1893), v Matičino delova- nje pa odločilno posegal že Franc Leveč (urednik LZ, men- tor naših realistov, kritik in liter, zgodovinar). Svoj prvi vzpon pa je SM dosegla, ko je postal pred- sednik odbora Leveč in vodil Matico od 1893-1907. leta. Zdaj šele je Matica postala usta- nova, ki je z izdajanjem znan- stvene in leposlovne literature zadovoljevala kulturne potrebe širokega občinstva na višji ravni. Njeno delo pa so ovirala naspro- tja med klerikalci in liberalci. Leveč je najprej poskrbel za prenovo vsakoletnega Letopisa, pozneje pa sta iz njega nastali dve vsakoletni publikaciji: Leto- pis in Zbornik; zasnoval je novo zbirko (leposlovno): Zabavna knjižnica, ki se ji je pridružila kasneje še Ant. Knezova knjižni- ca (po Antonu Knezu, ljublj. ve- letrgovcu kult. prosv. delavcu in mecenu, ki je v oporoki zapustil SM vse svoje premoženje); zače- la so izhajati tudi najvidnejša de- la iz svetovne književnosti v knji- žni zbirki »Prevodi iz svetovne književnosti«. Slovenski znan- stveniki in leposlovni ustvarjalci so imeli zdaj kje objavljati svoja dela (med njimi tudi I. Cankar nekaj svojih najpomembnejših stvaritev). Posamezne knjige Slo- venske zemlje so prinašale po- drobne opise slovenskih pokra- jin v vseh ozirih (avtor zlasti S. Rutar), Glaser je izdal Zgodovi- no slovenskega slovstva^v štirih zvezkih, Simonič Slovensko bi- bliografijo (od 1. 1550 do 1900), posebno znana pa je monumen- talna izdaja Slovenskih narodnih pesmi v redakciji K. Štreklja. Po Levcu je SM predsedoval Fran Ilešič (1907-1914) in bolj ali manj uspešno nadaljeval Lev- čevo delo. Izšli so novografski zborniki o Primožu Trubarju, J. Bleiweisu in Napoleonovih Ilir- skih deželah, Štrekelj je nadalje- val izdajo SNP, z novimi zvezki se je izpopolnjevala tudi mono- grafija Slovenska zemlja, starej- šim znanstvenim sodelavcem (Prijatelj, Šlebinger ...) so se pridruževali mlajši (I. Grafenau- er, Kidrič, Lončar idr.). Do krep- kejšega poudarka je v letih pred prvo svetovno vojno prihajala južnoslovanska problematika, kar kaže tudi nova zbirka Hrvat- ska knjižnica. Ves ta polet pa je do neke mere zoževala Ilešičeva novoilirska miselnost, nasilno pa ga je pretrgala prva svetovna voj- na. Neposredni povod je dal av- strijski oblasti roman Maslja— Podlimbarskega: Gospodin Fra- njo (1913). Knjiga je bila zaple- njena, SM razpuščena, celotno njeno premoženje pa zaseženo. Pritisk je prenehal spomladi 1917, ko je moral avstrijski no- tranji minister na zahtevo sloven- skih poslancev v dunajskem par- lamentu razveljaviti odlok o raz- pustu SM. Začela se je počasna in težavna obnova, ki se je zavle- kla tudi v novi jugoslovanski dr- žavi tja do leta 1928 (torej celo desetletje). V tem času in že poz- neje je vodil SM Dragotin Lon- čar 1947). Nov vzpon pa pomenijo 30-le- ta (tja do 1941). Izhajala je v sno- pičih Kidričeva Zgodovina slo- venskega slovstva . . ., Izidorja Cankarja Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi, tu je začetek Melikove Slovenije, so leposlovna dela domačih ustvar- jalcev (Tri novele, Kapitanovi in Povest o dobrih ljudeh M. Kranjca, Kreftova Velika punta- rija, Seliškarjeve Pesmi pričako- vanja, Grudnova Dvanajsta ura, Ingoličeva Soseska in Matevž Vi- sočnik, Sedmakov oziroma Bev- kov Kaplan Martine Cedermac in še kaj), iz svetovne literature pa Reymontovi Kmetje, Tolsto- jeva Vojna in mir, Cervantesov Don Kihot, Romeo in Julija v Župančičevem in Dnevnik cesar- ja Marka Avrelija v Sovretovem prevodu . . . Opazna je že Mati- čna skrb za filozofsko literaturo (Spektorskega Zgodovina social- ne filozofije, Kantovi Dve raz- pravi, Sodnikove monografije o Descartsu). Med sodelavce SM se je vpisal tudi ptujski profesor Miroslav Gorše z monografijo o Val. Zamiku. (Ob 70-letnici je ustanovitev SM podrobno prikazal v posebni publikaciji Jaka Žigon: Veliko pismo slovenske duhodne zdru- žitve, Šlebinger pa že nekaj let prej sestavil bibliografijo izdaj SM od 1864-1830). SM je sodelovala tudi v priza- devanjih za ustanovitev Sloven- ske akademije znanosti in umet- nosti (1938), saj je bila v nekem smislu njena predhodnica. In prišlo je leta 1941. SM seje iz protesta proti fašističnemu na- silju držala kulturnega molka, dobila je uradnega skrbnika, za- sedbena oblast je zaplenila del njene knjižne produkcije (Meli- kovo Slovenijo, Grudnovo Dva- najsto uro in Kreftovo Veliko puntarijo — njegovi Kranjski ko- medijanti pa so doživeli posebno usodo in potem srečno prišli na svetlo šele leta 1946). Pa tudi ile- galno delo ni šlo mimo Sloven- ske matice. Po osvoboditvi so bile gmotne razmere za SM nič manj težavne kot po prvi svetovni vojni (če ne še hujše). Tja do leta 1950/51 je izšlo vsega 8 knjig (Kreftovi Kranjski komedijanti, Sovretovi Predsokratiki, Šifrer: Kmet in stvari, Murkovi Spomini .. .) Pod Melikovim vodstvom (od 1950 dalje) pa se začenja novo obdobje za SM, ki je pripeljalo do današnjih dni do tretjega veli- kega vzpona njenega založniške- ga dela, ki ga lahko na tem me- stu samo bežno nakažem. (Po Melikovi smrti je vodil SM prof. Koblar, nato tri leta dr. Fran Zvvitter, od 1979 dalje pa ji pred- seduje dr. Bogo Grafenauer; taj- nik pa je bil dalj časa dr. Bernik, nato prof. Barbarič, zdaj pa je na tem delovnem mestu znani mari- borski pisatelj in dramatik Dra- go Jančar.) Jedro Matičine de- javnosti predstavlja redna knji- žna zbirka za člane (po 3 knjige, dve znanstveni in ena leposlo- vna). Druge knjižne zbirke pa so: Vezana beseda (se nadaljuje še izpred vojne), Filozofska knjižni- ca (že skoraj 30 knjig), Razprave in eseji(tudi že skoraj 30 knjig), Spomini in srečanja in v zad- njem času Memoarska knjižnica (kakih 10 knjg) ter Naravoslovna knjižnica (šele na začetku) z Zbornikom za zgodovino naro- voslovja in tehnike (že 8 zborni- kov). Poleg tega pa še številne iz- redne izdaje (izven zbirk). Tako je do danes v vseh teh knjižnih zbirkah in drugih izda- jah izšla vrsta novih proznih in pesniških del slovenskih ustvar- jalcev (npr. Zupančičeva Sedmi- na, Kocbekova Groza, Hofma- nova Noč do jutra, Kovačičevi Prišleki...), prevodov iz sveto- vne literature (Borovi W. Shake- speara, Rousseaujeve Izpovedi idr.) velika Zgodovina slovenske- ga slovstva I —VII, Slovenska književnost 1945 — 1965 (v 5 knji- gah), Melikova Slovenija v 5 de- lih, Vilfanova: pravna zgodovina Slovencev, Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stol. (2 knjigi), izbrane raz- prave in eseji M. Murka, Iv. Pri- jatelja, Levca, Iv. Grafenauerja, Frana in Milka Kosa, Brezniko- ve jezikoslovne, Fr. Zwittra, Slodnjaka ..., na novo spet Slo- venske ljudske pesmi (doslej 2 knigi), zborniki razprav z razli- čno tematiko: Drugi Trubarjev zbornik, Shakespeare na Sloven- skem, Kmečki upori v slovenski umetnosti. Poslanstvo slovenske- ga zdravnika, Pregljev zbornik, Prijateljev, Bleiweisov, Levsti- kov, Simpozij o Cankarju in o Župančiču ... ; Koblarjeva mo- nografija o Gregorčiču, o sloven- ski dramatiki (2 knjigi), Dvajset let slovenske drame (2 knjigi), Zadnikarjeva: Znamenja na Slo- venskem idr. Posebna poudarjena je skrb za izdajanje filozofske literature, večinoma tuje v prevodih: npr. Vorlanderjeva Zgodovina filozo- fije (več zvezkov, zadnji še manj- ka), najpomembnejša dela ev- ropskih filozofov (od antičnih do sodobnih, pa tudi izbor Iz stare kitajske filozofije), zadnji čas so se tujim filozofom pridružila tu- di domača filozofska dela v zbir- ki: Slovenska filozofska misel (doslej dve); izšla so tri obsežna dela slovenskega psihologa dr. Antona Trstenjaka: Problemi psihologije, Psihologija ustvar- jalnosti in letos še Človek bitje prihodnosti. Vrsta izdaj nas se- znanja s posameznimi obdobji li- kovne umetnosti (slikarstva, ki- parstva in arhitekture) na Slo- venskem, nekoliko manj je del s področja glasbene umetnosti, zlasti v zadnjem času pa se v skladu z vedno večjim poudar- kom našega časa na naravoslov- ju in tthniki množijo izdaje tudi s tega področja (v Zborniku za zgodovino naravoslovja in tehni- ke najdemo v 1. letniku tudi raz- pravo mariborskega lekarnarja Minarika: Ptujske lekarne, lekar- narji in njihove hiše, v doslej zadnjem, osmem, pa ptujskega zdravnika dr. A. Poznika o Para- celsusu v Ptuju). Zanimivi so spominski (memoarski) spisi, po- natisi starih in novi (Vošnjakovi, Hribarjev; Pilonovi, Moletovi, Koblarjev: Moj obračun... naj kar tu navedem še Borkova: Sre- čanja, avtor je doma s skrajnega roba Slovenskih goric, nad Ko- gom; vmes je tudi znamenita Kocbekova Listina). Stalna skrb je posvečena tudi Clovencem zunaj naših meja, na Koroškem in v Italiji: npr. lepo- slovna dela B. Pahorja in A. Re- bule, zbornik Koroški plebiscit, Čermeljevi Spomini na moja tr- žaška leta, Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama in Med prvim in drugim trža- škim procesom, Pleterskega Na- rodna in politična zavest na Ko- roškem, Petkovi Spomini in še kaj). Več na tem mestu ni mogoče našteti (našteto pa še zdaleč ne obsega vsega). Kogar bi zanimalo podrobne- je, so mu na razpolago tri poseb- ne jubilejne publikacije SM: Slo- venska matica 1864—1964 (zbor- nik razprav in člankov) in Biblio- grafija 1864—1964 (za isti čas), oboje izšlo ob njeni 100-letnici, ob 120-letnici pa še Bibliografija 1964—1983 (s predgovorom se- danjega predsednika SM, dr. Bo- ga Grafenauerja: Ob 120-letnici SM). Že vrsto let pa vzdržuje SM vez s svojimi člani preko Glasni- ka SM, ki ni samo informativne- ga značaja, ampak prinaša tudi gradivo s posvetov, predavanj in večerov, ki jih prireja SM o slo- venskih znanstvenih, slovstvenih in umetnostnih vprašanjih, z živi- mi vprašanji preteklosti, sodob- nosti in prihodnosti (npr. o var- stvu okolja, o usmerjenem sred- njem šolanju, o tki. skupnih pro- gramskih jedrih idr.) Obsežno gradivo z znanstvenih simpozijev pa je zajeto v že omenjene zbor- nike. Na koncu Bibbliografije 1964—83 se nahaja tudi imenik članov SM po stanju v leto 1983. Iz Ptuja in njegovega širšega za- ledja jih je kaj malo (nekaj šol, knjižnic in posameznikov). Naj bi tole informativno pisanje o SM in izhajanje Slodnjakovega romana Pohojeni obraz v Tedni- ku prineslo vsaj nekaj novih, zla- sti še iz mlajših izobražencev. Včasih je bilo članstvo v SM zna- menje narodne zavednosti in že- lje ter potrebe po čim širši in globji izobrazbi. In še nekaj besed o prof. dr. Slodnjaku v zvezi s SM. V nekro- logu o njem (Glasnik SM 1983, št. 1, str. \2) je zapisano: »A. Slodnjak je bil z delom in razvo- jem SM tesno povezan ves po- vojni čas.« Bil je član upra\nega odbora od leta 1940-1951. Predvsem pa so pri SM izšle ne- katere njegove pomembne stro- kovne publikacije. Uredil in z uvodom ter bogatimi opombami je oskrbel Izbrane eseje in raz- prave svojega univerzitetnega učitelja in mentorja dr. Ivana Prijatelja (1952—53) in Izbrano delo (ožjega rojaka) Matije Mur- ka (1962). Najpomembnejše pa je njegovo sodelovanje pri Zgod. sloven. slovstva, za katero je ob- delal obdobje realizma v vseh razvojnih stopnjah, tki. nove struje in nadaljnih oblik realiz- ma ter naturalizma (v treh knji- gah, 1959—1963) in sicer po sin- hroni (sočasni) metodi obravna- vanja literarnih pojavov ter mno- go večjem obsegu kot drugi av- torji svoja obdobja. Prispeval je tudi več tehtnih razprav v že omenjenih zbornikih SM (Kmeč- ki upori v sloven. umetnosti, Pri- jateljev, Cankarjev, Župančičev in Levstikov zbornik) ter po Gspanovi smrti pripravil do kon- ca za tisk njegov Cvetnik sloven- skega umetnega pesništva do sre- de XIX. stol. (v 2 knjigah, 1978—79; zlasti drugi je napisal uvod in tretjino opomb). SM pa je po Slodnjakovi smrti počastila njegov spomin z izdajo knjige: France Prešeren (1984), ki prinaša Slodnjakove razprave O Prešernu in njegovem času in o Prešernovih Poezijah (uredil, uvod: Anton Slodnjak o Prešer- nu in opombe pa je napisal dr. France Bernik, Slodnjakov uče- nec na univerzi in pozneje nje- gov asistent ter do takrat tajnik SM). Tako je dr. Slodnjak za- ključil svoje delo pri SM z Lev- stikom v Levstikovem zborniku (1982) in s Prešernom (že v po- smrtni izdaji — 1984), ki sta bi]a oba središče njegovega literarno- zgodovinskega dela in ljubezni. In še čudno naključje, nena- vadna usoda. V rokopisni zapu- ščini dr. A. Slodnjaka je prof. Slodnjakova, njegova življenjska sopotnica in zvesta spremljeval- ka njegovega dela, našla rokopis ne povsem do kraja napisanega romana brez naslova, s posveti- lom: V spomin neki generaciji. Slodnjak je ta roman napisal že v 30-ih letih našega stoletja (star 30—40 let), o čemur pričajo štir- je objavljeni odlomki: prvi (iz konca romana — pohod kazen- skega oddelka nad radgonske upornike in njih usmrtitev) že le- ta 1932 pod kraticama T. S. in z naslovom Na morišče v »Jubilej- nem zborniku« ptujskih visoko- šolcev (Kdo od bralcev bi takrat slutil kaj takega), ostali trije pa proti koncu 30-ih let (dva v Koc- bekovem Dejanju, eden pa v ma- riborskih Obzorjih). Takrat pa je Slodnjak že napisal in izdal bio- grafski roman o Prešernu (Neiz- trohnjeno srce, 1938) in mislil že na drugega, o Levstiku (izšel 1946: Pogine naj — pes! — 1976 pa še o Cankarju: Tujec). V teh treh biografskih romanih je liter, zgodovinar dr. Slodnjak združil objektivno literarno zgodov. snov z ustvarjalno domišljijo, med drugimi rokopisi pa je oble- žalo njegovo zgodnje delo, čisto leposlovno, roman o osemnajst- letnem dijaku in zatem vojaku Frančeku Marinu. Dogaja se v zadnjem letu prve svetovne voj- ne na Štajerskem (v Mariboru, Slovenskih goricah in Radgoni), zajema pa z Marinovo zgodbo usodo vse takratne mlade gene- racije (kot poudarja tudi Slod- njakovo posvetilo), v njem pa je tudi marsikaj avtobiografskega (mladi Slodnjak je v tistem času obiskoval marib. klasično gimna- zijo, napisal šolsko nalogo, zara- di katere pa ni bil izključen in moral je nekaj pred koncem voj- ne obleči tudi vojaško suknjo). S tem in vsem drugim vas bo podrobno seznanila spremna be- seda dr. Joža Mahniča, Slodnja- kovega dobrega osebnega znan- ca in prijatelja, ki je roman pri- pravil za tisk in objavo pri SM in mu dal tudi naslov: Pohojeni obraz. V Tedniku jo bomo pona- tisnili pred romanom, ker bo ta izhajal dolgo časa v nadaljeva- njih, da bi tako bralci lažje in bolj poglobljeno spremljali do- gajanje od številke do številke. Prva tri poglavja se dogajajo v Mariboru, na klasični gimnaziji, v svetu njenih profesorjev in Ma- rinovih sošolcev, najlepše pa je (in bo za bralce Tednika najbrž najzanimivejše) četrto, ko se Ma- rin po izključitvi iz gimnazije vr- ne domov, v Slovenske gorice. Tu je bil Slodnjak na svojem in med svojimi, zato mu je tudi iz- redno uspelo impresionistično podajanje pokrajine, zaživeli so v polnosti njegovi kmečki rojaki (osrednji osebi sta Marinova ma- ti in kmečko dekle Micka), z do- gajanjem je funkcionalno pove- zan tudi opis domačega običaja. Slodnjak posrečeno barva je- zik tudi z narečnimi izrazi in ljudskimi rekli (slovarček teh dialektizmov na koncu knjižne izdaje bralcu Tednika seveda ni potreben). V zadnjem, petem po- glavju (Marin mora k vojakom) pa nas preseneti Slodnjakovo poglobljeno in sugestivno poda- janje dogodkov proti koncu voj- ne (nasilna zadušitev upora v Radgoni), z izrazito poudarjeno protivojno tendenco in s samo nakazano razrešitvijo (roman žal ni povsem dokončan) o usodi Maribora in naše severne meje s posegom generala Rudolfa Mai- stra. Marin ob koncu vojne, ob raz- sulu straži pred mariborskim ma- gistratom, kamor je hotela mno- žica vdreti... »Vse zahteve, da zapusti svoje mesto, je prezirljivo zavračal. Naraščajoča razburjenost v mno- žici ga ni plašila, v njem je bil ponos, da kljubuje tisočem, da brani pred njimi vhod do medna- rodne komisije, ki odloča o uso- di mesta.« (To so zadnji stavki Slodnjakovega nedokončanega romana). Ivo Arhar TEDNIK - 29. maj 1986 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 TRADICIONALNO TEKMOVANJE GOZDARJEV BRNENJE ŽAG NA JELOVICAH Okoli 560 metrov visoka jasa na Jelovicah, obdana s temnimi gozdovi, je bila prizorišče letoš- njega, sicer tradicionalnega tek- movanja gozdarjev mariborskega območja. Organizator letošnjega tekmovanja je bila temeljna or- ganizacija Gozdarstvo Ptuj, ki je pred leti odkupila zapuščeno kmetijo in na hjenem mestu ure- dila čudovit prireditveni prostor z lično gozdarsko kočo. K zares idilični podobi tekmovalne prire- ditve je svoje prispevalo še izred- no vreme in omamni vonji po ci- ganskih pečenkah iz kotlov ob koči. Po strmi, vendar lepo urejeni gozdni cesti je lahko priti na Je- lovice in v petek je bilo tam nad- vse živahno. Poleg delavcev gozdnega gospodarstva Maribor so se prireditve udeležili tudi gostje — gozdarji iz Madžarske in Slovaške. Tekmovalo je 54 delavcev iz vseh devetih temeljnih organiza- cij gozdnega gospodarstva. Po- merili so se v obračanju meča in namestitvi verige, kombiniranem prežagovanju, izdelavi zaseka, prežagovanju, podiranju na ba- lon, preciznem prežagovanju in kleščenju vej. Pokazali so dobro pripravljenost in priprava na tek- movanje bo vplivala tudi na nji- hovo še boljše delo v gozdu. Naj- boljši štirje se bodo udeležili re- publiškega tekmovanja gozdar- jev na Bledu 13. in 14. junija, morda pa se bo kdo uvrstil še na zvezno tekmovanje, ki bo nekaj dni pozneje prav tako ha Bledu. Prav tako bodo najboljši zasto- pali gozdno gospodarstvo na tek- movanju med pobratenimi goz- darstvi Slovenije, Madžarske in Slovaške. Zmagovalec tekmovanja je moral pokazati največ znanja v vseh disciplinah in najbolje se je odrezal Milan Pliberšek iz te- meljne organizacije kooperantov iz Slovenske Bistrice. Drugi je bil Anton Črešnar iz tozda Gozdar- stvo Oplotnica, tretji pa Franc Sitar iz tozda Gozdarstvo Lo- vrenc na Pohorju. Ekipno je zmagala in tako osvojila za leto dni prehodni pokal ekipa temelj- ne organizacije Gozdarstvo Lo- vrenc na Pohorju, drugi so bili tekmovalci ptujskega gozdarstva, tretji pa temeljne organizacije Podvelka. Po tekmovalnem delu priredi- tve so pripravili kulturni pro- gram, v njem so nastopili novou- stanovljeni moški pevski zbor prosvetnega društva Stoperce, oktet TOK Gozdarstvo Sloven- ska Bistrica, na trstenke pa je za- igral Franc Laporšek, sicer dol- goletni član družine gozdarjev. Vsakoletno tekmovanje goz- darjev je tudi priložnost za med- sebojno spoznavanje na tovari- škem srečanju. Tudi tokrat so se dolgo v noč zabavali ob zvokih tria Vrabič iz Stoperc. Predstavnikom Gozdnega go- spodarstva Maribor želimo mno- go sreče tudi na republiškem tek- movanju gozdarjev. Vsako leto izbirajo gozdarji tudi najboljšega sodelavca. Merila za to so gospodarnost, proizvodna učinkovitost, pri- sotnost na delovnem mestu in družbenopolitična aktivnost delavca. Za najboljšega delav- ca v GG Maribor v letu 1985 so na osnovi tega izbrali Anto- na Črešnarja, traktorista v toz- du Gozdarstvo Oplotnica. Sle- dijo Zvonko Ari, sekar v tozd G. Podvelka, Simon Predan, traktorist v tozd G. Ruše, Alojz Gradolnik, šofer v tozd G. Podvelka, Anton Strnad, se kač v tozd Oplotnica, Albert Založ- nik, traktorist tozd Oplotnica, Anton Videčnik, šofer v tozd Lovrenc na Pohorju, Milan Pliberšek, sekač v TOK Slo- venska Bistrica, Ivan Grubel- nik, šofer v tozd Oplotnica in Srečko Šmon, šofer pri TOK Slovenska Bistrica. Tekmovanje na 560 metrov visokih Jelovicah RADIJSKA MREŽA MED BRATSKIMI OBČINAMI Na sklic Odbora za informira- nje in dokumentacijo, ki deluje pri Koordinacijskem odboru za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije, je bila v ponedeljek, 19. maja, v Šmarju pri Jelšah seja predstavnikov lo- kalnih radijskih postaj. Čeprav seje osnovni namen seje nanašal le na priprave in tradicionalno medsebojni izmenjavi oddaj Sre- čanj bratstva in prijateljstva, se je pogovor razširil še na ostale radijske dejavnosti, ki bi jih — primerno obdelane — bilo mo- goče vključiti v obeleževanje 25-letnice sodelovanja trinajstih bratskih občin. Oddaje, ki jih bo- do lokalne radijske postaje sode- lujočih občin tudi letos pripravi- le za medsebojno izmenjavo, bo- do kulturno in turistično obarva- ne. V kratkih besedah bodo opi- sovale kulturne in turistične zna- menitosti občin, opremljene pa naj bi bile z lastnimi glasbenimi posnetki. Druga pomembna aktivnost v letošnjem letu — tako je bilo sklenjeno — bo usposobitev zve- ze med vsemi lokalnimi postaja- mi. Nastala bo radijska mreža, ki bo v prvi vrsti namenjena potre- bam splošne ljudske obrambe in raznim skupnim prenosom; kot recimo prenos kviza na temo 25 letnega sodelovanja bratskih ob- čin, ki bo decembra v Ptuju. Prvi preizkus medsebojne zveze bodo opravili že 21. junija, ko bodo v reportažni obliki iz Ormoža pre- našali vajo civilne zaščite, v kate- ri bodo sodelovale ekipe iz vseh trinajstih občin. I. C. Kaj je sreča ? Za nekoga je sreča vredna več kot največje bogastvo sveta, za neko- ga je sreča, če bo dobil premog za zimo, za nekoga je sreča, če je sre- čno zaljubljen, zaposlen; vsekakor pa je sreča, če med 15 tisoč glavo množico, ki je prišla po srečo na tombolo, prav ti zadeneš traktor, ju- go ali stoenko. Pred pričetkom igre na srečo so bile vse vpadnice v Gerečjo vas zamaše- ne z nepregledno množico ljudi. Največ dela so imeli seveda prodajalci tombolskih kart, saj je vsak kupec iskal zase »srečne« številke. Pokošen travnik se je kmalu spremenil v pravo mravljišče. Tisti, ki niso dobili sedežev, oziroma lesenih klopi so se znašli po svoje ... Med udarci odločilnega gonga, ko je mala Mateja žrebala tombolske številke, je bilo slišati tudi precej »malih oglasov«, pa tudi pozivov star- šem, da se je izgubil njihov varovanec, kot fantič na sliki, ki zaskrbljeno išče med množico svojo mamico. Nekaj pred dvajseto uro je kocka padla. Srečni dobitniki glavnih dobi- tkov, od leve: Zvonko Jerič iz Dragonje vasi (dobitnik traktorja), Radi- voj Marinič (dobitnik avta Jugo 45), Jože Brodnjak (dobitnik zastave 101), Melita Sakelšek (dobitnica spalnice) ter Milan Fakin (dobitnik Tomos avtomatica). Zvonko Jerič na svoji tombolski sreči. Fotografije: M. Ozmec Prihodnje leto že 40 let društva slepih in slabovidnih Ptuj »V ptujskem medobčinskem društvu slepih in slabovidnih je trenutno okrog 200 članov. Zdru- žuje slepe in slabovidne zaradi njihovega popolnejšega varstva pri usposabljanju za aktivne čla- ne samoupravne socialistične skupnosti in pri vsestranskem vključevanju na najrazličnejših področjih dela in življenja. Društveno delovanje temelji na delu komisij in sicer socialno- zdravstveni, športno-rekreativni, aktivu žena in mladine, kultur- no-prosvetni ter komisiji za reha- bilitacijo, šolanje in zaposlova- nje, ki ima tudi največ nalog,« je povedala nova predsednica dru- štva Silva Dimič, ki je zaposlena v TVI Majšpek. Večina članov je stara nad 50 let, v primerjavi z ostalimi 10-ti- mi medobčinskimi društvi ima ptujsko največ socialno ogrože- nih članov in to kar 27. Tem naj- manj enkrat letno dodelijo soci- alno pomoč iz sicer revnega skla- da. Otroci, prizadeti na vidu, se šolajo v Zavodu za slepo in sla- bovidno mladino v Ljubljani, kjer je trenutno osem članov dru- štva. Poklicno usposabljanje pa poteka prek Centra slepih in sla- bovidnih v Škofji Loki, kjer se v glavnem usposobijo za telefoni- ste. Ptujsko društvo ima tam ene- ga člana. Po končanem šolanju se začne trd boj za elovno mesto. Kot pravi Silva Dimič, so bili do- slej uspešni. Pomembna dejav- nost v okviru komisije za rehabi- litacijo, šolanje in zaposlovanje je socialna rehabilitacija pozneje oslepelih članov. Pri tem jim po- magata Zavod v Ljubljani in cen- ter v Škofji Loki. Rehabilitacija se predvsem na- naša na prekvalifikacijo za nova dela in naloge, učenje Brailove pisave ter orientacije. »Šport je za naše člane zelo pomemben, prinaša nam sprosti- tev, razvedrilo, psihofizične spo- sobnosti in mobilnost — mnogo lažjo orientacijo v vsakdanjem življenju,« je poudarila Silva Di- mič. Športna udejstvovanja so naj- različnejša. Najrazličnejša so tu- di druga udejstvovanja. Tako se člani radi udeležujejo različnih republiških težajev. V ptujski občini je trenutno za- poslenih deset telefonistov, v obeh občinah pa 33. Kot pravi Silva Dimič, se problemi zapo- slenih ne razlikujejo od proble- mov ostalih v združenem delu. »Največji problem je prostor — delamo in živimo v majhnem prostoru v Prešernovi ulici, ki je neprimeren za naše delovanje. Že nekaj let si prizadevamo za nove prostore, pomoč, ki jo dobi- vamo od naših dveh družbeno- političnih skupnosti, pa je mini- malna. Prepričana sem in tako tudi naši člani, da si zaslužimo večjo pomoč,« je sklenila Silva Dimič. MG Ptujsko društvo je 17. maja uspešno organiziralo republiško prvenstvo v plavanju foto: M. ozmec 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 29. maj 1986 - TEDNIK Dragi moji, dober dan, čista vsen! Toti radioaktivni majnik je tak hitro mina, ke skoro nemren vervati, da tak hitro cajt beži. Vete, včosih smo rekli: mesec maj — mesec mladosti, mesec — ljubezni no mesec de- la. Letos pa provimo: mesec radioaktivnosti no mesec proznikov: po prozniki O F so izbruhnili prvomajski prozniki, za njimi proznik osvobodi- tve no zmoge, za zmogo praznik krajevne skupnosti, te pa proznik mla- dosti, vmes pa še godovni no rojstni dnevi no birme, te pa človik delaj, če ti ostone kaj cajta od praznovonja. Jebal ga na motkin štil, če bi kmetje no delavci vse to te no druge proznike tak dosledno spoštovali, te še gnes ne bi imeli karuze no krom- pira vsajenega, fabrike pa bi se že tak mogle od (ne)dela podreti. Dosti se jih že resen podira ali pa njihove bilance zardevajo od rdečih številk, ki kožejo izgube. Samo delo in še enkrat delo je zdravilo za naše gospodar- ske težove, slabilizacijo, inflacijo, gobezdacijo no zabušancijo. Še najboj nam gobezdacija uspeva. Vsi mamo pune gobce proznih besed, roke pa v žepi. Ljudi moji, tak se to ne dela. Naj vsoki na svojem delovnem mesti z rokami no možgoni svojo delo pošteno naredi, pa mo se že nekak pre- meknoli. Saj ven, kaj mi bote rekli na vse to: Lujz ti si glih tak eno vejko go- bezdalo, ki prozno slamo mlotiš. Po eni stroni mate prav, samo jaz mo- rem najpret pošteno njive, gorice no vse drugo, tudi Mico obdelati, da vam lahko vse to iz prakse poven. Resen je, da praksa in teorija marsi- kdo ne greta vkuper, zato pa smo lidje, da spremijamo svet na bojše. Pa ne samo z besedami, pač pa z dejanji. Če jaz vidim, da mi kolo na vozi škriplje, vzemem mast in ga namožen ali pa storo kolo z novim zame- njam. Mi pa glih obratno delamo. Zato pa nam škripljejo tota gospodar- ska no zdaj že tudi družbenopolitična prevozna sredstva. Vaš škripajoči LUJZ Trubarjev odmev pri Slovencih Ob 400-letnici smrti prvega slovenskega pisatelja in protestant- skega reformatorja Primoža Trubarja se je številnim proslavam in slo- vesnostim, ki so že bile ali bodo po celi Sloveniji in tudi izveny pridru- žila tudi ptujska Ljudska in študijska knjižnica z razstavo »TRUBAR- JEV ODMEV PRI SLOVENCIH«, ki bo odprta od 2. do 30. junija le- tos, vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Pri razstavi smo dali tudi poudarek na protestantski odmev v Ptuju in okolici. E.J. Podaj nam roko pesem — je bilo geslo 9. koncerta, ki so ga v četrteK, 25. maja, za svoje starše pripravili mladi pevci Os- novne šole Tone Žnidarič iz Ptu- ja. V prvem delu izredno uspele- §a koncerta je z drobnimi sklad- icami slovenskih mladinskih skladateljev: Janeza Bitenca, Ja- neza Kuharja, Jakoba Ježa in drugih nastopil otroški pevski zbor ob klavirski spremljavi mla- de, a obetavne pianistke Slavice Valh. Sledila sta dva solistična pevska nastopa, nato nastop dveh fruličarjev in dveh harmo- nikarjev. V celoto pa ga je zao- krožila najmlajša dramska skupi- na na šoli, ki je pod mentorskim vodstvom učiteljice Vike Kle- menčič pripravila kratko, a ljub- ko igrico o deklici Trski. Drugi del koncerta je z osmimi pesmimi raznih avtorjev v celoti izpolnil mladinski pevski zbor, ki se odlikuje po zelo lepi barvi, čistem zvenu in prefinjeni inter- pretaciji. Breme celotnega koncerta, v prvem delu ganljivo ljubkega, v drugem navdušujočega, je bilo v celoti na ramah sposobne zboro- vodskinje Grete Glatz. »Dela je bilo čez glavo«, je de- jala. »Vezno besedilo sem ob lektorski pomoči naših slavistk napisala kar sama. Vse ostalo, kot priprava odra, dvorane itd., pa je skupno delo. Sodeč po od- zivu poslušalcev in vzdušja v dvorani menim, da je koncert uspel. Zelo sem zadovoljna!« Koncert mladih pevcev Osno- vne šole Tone Žnidarič je v šte- vilnem poslušalstvu zapustil nad- vse ugoden vtis. Nastaja nov rod mladin, ki bo, zahvaljujoč današ- nji vzgoji, tako upamo, znal ceni- ti plemenitost in žlahtnost glas- bene kulture ter jo razlikovati od cenenega kiča. I.C. Pesem ne pozna meja To so potrdili člani komornega moškega pev- skega zbora iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna in njihovi pevski prijatelji, člani moškega zbora zveze zadrug lahke industrije Svoboda iz Budim- pešte, ki so gostovali v ptujski občini od srede, 7. dc vključno nedelje, 11. maja. Program bivanja madžarskih pevcev pri nas je bil z?lo bogat, saj so med drugim nastopili tudi s samo stojnim koncertom v zdravilišču Dobrna, dan za ter;;, v petek, 9. maja pa so dodobra ogreli dlani ptujsk mu občinstvu, ki so se mu predstavili v dvoran Narodnega doma. Pod vodstvom dirigen- ta Jožefa Karpatya in ob odlični spremljavi pia- nistke, profesorice Agathe Toth so priredili zares prijeten ečer madžarskih pesmi in odlomkov iz znanih opar. Poleg tega so ptujski gostitelji pripravili svojim pevskim prijateljem tudi pester program bivanja, iz katerega velja omeniti tudi ogled Maribora in Pohorja, ogled farme govejih pitancev v Prager- skem, ogled ptujske kleti z vinsko poskušnjo in za- res uspelo skupno tovariško srečanje obeh pevskih zborov, ki je potekalo v idiličnen^haloškem okolju na Gorci. Ves čas so madžarski pevci bivali v ptujskem hotelu Poetovio, od koder so se v nedeljo, 11. ma- ja, popoldne tudi s težkim srcem poslovili. Sicer pa so jim Ptujčani obljubili: vidimo se v Budimpe- šti. Člani komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja jim bodo namreč v dneh od 4. do vključno 8. junija obisk vrnili. -OM Skupni posnetek članov komornega moškega zbora iz Ptuja in madžarskih pevcev pred nedeljskim slovesom. (foto: M. Ozmec) Naše lepe majske misli in želje V prvem majskem tednu v šoli, v dneh, ko je nad nami grozeče viselo tesnobno občutje po Černobilu, so učenci 8/a in 8/b razreda šole v Markovcih pisali svoje misli pod gornjim naslovom. Izbrali smo le nekatere najvidnejše izmed njih: — Želim si, da ne bi nikoli ovenele te rože.... Helena, 8/b — Ohranjajmo naše naravo zdravo, da bo tudi naše življenje zdravo! Bojana, 8/b' — Vsi pa si želimo, da bi ne prevladali beton, železo in as- falt! Sonja Toplak, 8/b — Moja želja pa je predvsem, da se ne bi nikoli zgodilo, da bi nastal svet brez ljubezni. Janko Kosi, 8/b — Lahko bi začeli čuvati na- ravo! Matej, 8/b — Mnogi ljudje zamašijo vsako luknjico okrog svoje hiše z betonom,d a bi bilo »bolj lepo.« Toda prav s tem najbolj grešijo. Jožica, 8/b — Mladi si želimo, da bi se uredilo po pameti vse okrog gra- denj JE, saj bi bilo to najlepše darilo za naš praznik 25. maj. Martina, 8/b — Pri nas je še vse naranvo in upam, da bo tako tudi ostalo. Natalija, 8/b — Vendar se bojim, da so te moje želje kot kapljica v morje. Sonja Kukovec, 8/b — Želim, da bi se ne zgodila nesreča v Černobilu, ki je pov- zročila velik preplah po vsem svetu. Marko, 8/b — Želim, da bi v vsakem ma- ju čisto sonce sijalo in cvetje zdravo cvetelo. Janez, 8/b — Moja največja želja pa je, da bi Crvena zvezda postala dr- žavni nogometni prvak. Zlatko, '8/b — Želim, da bi šli na zaklju- čno ekskurzijo na Vršič in bi se »lepo imeli«. MirafJ> 8/b — Najprej želim zdravje, na- to čisto okolje. Miro 8/b — Moje želje so v skoraj istem stilu kot želje Mateja Bo- ra: naj bi ne nastal svet, kjer bi vladal beton. Majda, 8/a — Naj ostane zrak čist, naj raste trava — to so moje majske želje. Albina. 8/a — ... da bi uspešno stopila na pot v novo življenje! Brigita, Darja, 8/a — ... da bi bil »atomski vek« bolj zelen, kot smo ga spo- znali v pesmi! Dušan, 8/a — ... Če si bo človek uničil lepo naravo, si ne bo nikoli več popolnoma opomogla. Herma, 8/a — ... Želim, da bi še naprej praznovali 1. maj, a brez vsake tesnobe! Jože, 8/a — . . . Želim, da bi zavestno varovali okolje! Slavko J., 8/a — ... več sreče in radosti, manj vojn, več ljubezni med Ijud- mi' Davorin, 8/a — ... da ne bi bilo več ne- varnega žarčenja! Slavko M., 8/a — .. . Želim, da bi ljudje pra- vočasno spoznali svojo zmoto v betonskih potkah, okvirih .. . Anita, 8/a — ... Zaželela sem si, da bi lahko vsak človek občudoval le- pote maja ... Mojca, 8/a — ... Svojim sošolcem in pri- jateljem želim, da bi vsi dosegli svoj cilj. Natalija, 8/a — . .. Moje majske želje so, da bi ne bilo več jedrskih eksplo- za na svetu! s/a Po drugem ktlu lige v vodstvu SD Središče S 1. kolom lige, ki je bilo odstreljano 27. aprila v Podgorcih, se je začela sezona stre- ljanja z malokalibrskim orožjem. Vsa tekmo- vanja in treningi bodo v Podgorcih. Organi- zator streljanj bo OZS Ormož. V 1. kolu tekmovanja z MK puško je na- stopilo 9 ekip iz celotne občine. Ekipa šteje tri tekmovalce. Strelja se trostav (leže, stoje, kleče). Ekipno je zmagala ekipa iz Središča ob Dravi s 602 krogoma pred ekipo Kovinar- ja iz Ormoža s 592 krogi in ekipo domačinov s 563 krogi. Posamezno je bil najboljši Branko Veselko (Sred šče) s 219 krogi. V 2. kolu tekmovanja je nastopilo 8 ekip. Zmagala je ekipa Središča s 649 krogi, pred ekipo Podgorci s 615 krogi in ekipo Kovinar- ja s 576 krogi. Prvi je bil Branko Veselko (Središče) 230 krogov, drugi Franc Lah (Pod- gorci), predsednik OSZ Ormož, z 227 krogi, tretji pa Mišo Kačičnik (Središče) z 211 kro- gi- Naslednje in tudi zadnje kolo je bilo 25. maja. Lestvica: 1. Središče 1251; 2. Podgorci 1178; 3. Kovinar 1168. Ostale družine že zelo zaostajajo za vodil- nimi ekipami, gre za zaostanke okrog 300 krogov in vfeč. »AU JE NATAŠINA SKUPINA SAMA KRIVA TRAGEDIJE?« IZJAVA PRIZADETIH BORCEV Podpisana preživela borca Natašine skupi- ne sva prečkala članek »Ali je Natašina sku- pina sama kriva tragedije«, objavljenega v Tedniku z dne 20. aprila 1986 in dajeva sle- dečo izjavo: O delovanju narodne zaščite, ki bi nas naj obvestila o nameravanem napadu na posto- janko v Bratislavcih, nam ni nič znanega. Tov. Martina Beca sploh nismo poznali in tu- di na poti v Bratislavce nismo nikogar sreča- li, oziroma se z njim sestali. Da je bila naša skupina namenjena v Bratislavce, ni vedel nihče, razen vodje skupine Nataše. Kraj za- drževanja ni bil nikoli v naprej objavljen, ra- zen kurirjem, ki so odhajali na javke, če je skupina menjala mesto nastanitve. Tudi borci, ki smo preživeli, nismo pobe- gnili skozi gorečo streho, temveč smo bili ra- zoroženi še preden je bila hiša požgana. Nemci so hišo zažgali, ko so iz nje spravili vse vrednejše predmete in živino, ki smo jo pozneje znosili pod prisilo h glavni cesti. Izjava Martina Beca, napisana v življenje- pisu, je izmišljena in popolnoma lažna. Pod- pisana obsojava pisca življenjepisa Martina Beca, ki si skuša pridobiti zasluge za delo v NOV šele po tolikih letih, ker menda misli, da smo že pozabili na tiste najtežje dni naše- ga življenja in skuša preživelim in padlim na- črtiti krivdo njihove smrti. Podpisana prosiva, da se primer razišče in se proti krivcu uvede postopek, ker ne dovo- liva, da se o borcih in borkah, padlih v Brati- slavcih, pišejo laži in izmišljotine in da bi si na njihov račun pridobival zasluge za NOV, katerih ni nikoli storil. S tovariškimi pozdravi Franc GEČ, Pod vrhom 7, Maribor Ivan SKOLIBER, Plečnikova 15, Maribor BILANCA AKCIJE ČISTI IN ZELENI PTUJ Čez tisoč kubikov odpadkov in vrsta pobud »V akciji smo letos veliko očistili, vendar ne vsega, zato bodo inšpekcijske službe (sani- tarna in komunalna) vztrajale na realizaciji odločb, ki so bile izdane. Stab akcije predla- ga vsem KS, da postane akcija čiščenja te- denska in sicer kot akcija vzdrževanja, ureja- nja in čiščenja zelenic,« je povedala Zvonka Kneževič, predsednica štaba akcije. S prehodom na tedenske akcije, štabove aktivnosti ne bodo prenehale, kar pomeni, da bodo akcije čiščenja na določenih območjih potekale skozi vse leto. Ob tem prevzema tu- di vlogo informatorja, saj bo javnost sprotno seznanjal o vseh uspehih, pa tudi morebitnih napakah pri čiščenju okolja. Tudi v bodoče bodo Ptujčani v mesecu aprilu čistili okolje ne glede na tedenske ak- cije, ki morajo najti zabeležbo v planih kra- jevnih skupnosti. V prihodnje bomo morali več pozornosti posvetiti selekciji odpadkov. Štab med drugim ugotavlja, da je onesna- ževanje okolice večje v delavskih naseljih, kjer ni organiziranega odvoza smeti in od- padkov. Iz tega izhaja predlog občinski skup- ščini, ki naj reši vprašanje organiziranega od- voza in na novo določi območja odvoza. Prav tako bo potrebno v kratkem rešiti vpra- šanje novega smetišča, saj je staro napolnje- no. Ustrezno bo potrebno rešiti tudi vskladi- ščenja strupenih odpadkov. Našo okolico ka- zijo tudi črna odlagališča, ki niso nadzorova- na in zato nihče ne ve, kaj se v njih odlaga oziroma nahaja in kakšne posledice lahko imajo ti odpadki za naše življenje. Kot poudarja Zvonka Kneževič, bi se s po- stavitvijo zaprtih kontejnerjev lahko ognili številnim onesnaževanjem. Stab zato upravi- čeno pričakuje, da bodo v krajevnih skupno- stih ob načrtovanju porabe denarja mislili tu- di na nakupe omenjenih kontejnerjev. Poseben problem predstavlja onesnaževa- nje na območjih ob regionalni cesti Mari- bor—Macelj—Zagreb. Računamo, da se bo stanje ob ukrepanju republiške inšpekcije omililo, če že ne v celoti odpravilo. Določen red bo potrebno zagotoviti tudi na površinah, ki jih uporabljajo vrtičkarji. Za to si v štabu prizadevajo že dve leti. Ugotovitve štaba akcije Čisti in zeleni Ptuj ne bodo ostale samo na papirju. Prek občin- ske konference SZDL Ptuj naj bi jih posredo- vali do slehernega občana, ki je kot posamez- nik dolžan skrbeti za čisto in urejeno okolje, s tem pa za zdravo življenje. MG TEDNIK ~29-mai 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 V KRAJEVNI SKUPNOSTI FRANC OSOJNIK V PTUJU SO IZDALI SPOMINSKO PUBLIKACIJO O FRANCU OSOJNIKU-KOSTJI TRAJEN PISNI SPOMENIK KMETIŠKEMU REVOLUCIONARJU V telovadnici osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju je bila v petek, 23. maja, slovesnost, ki so se je poleg vidnih krajevnih in občinskih druž- benopolitičnih delavcev udeležili še Sergej Kraigher — nekdanji sekre- tar pokrajinskega komiteja KP za Štajersko, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, Osojnikova sestra Marija in sestra Osojnikove žene Li- zika Zoreč. Po tem, ko je zbranim krajanom in gostom Marjan Ostroško — predsednik sveta krajevne skupnosti, na kratko predstavil življenje in delo na tem območju mesta, je profesorica Ljubica Šuligoj, ki je publi- kacijo uredila in zbrala tudi dokumentarno gradivo, obširno govorila o revolucionarni poti kmeta — prvoborca Franca Osojnika-Kostja in pri tem poudarila: »Spominska publikacija o Francu Osojniku-Kostji se pri- družuje doslej izdanim knjiži- cam, ki po svoji tematiki segajo v obdobje revolucionarnega boja na ptujskem območju. Zamisel, da bi se kaj zapisalo o Francu Osojniku, je tlela že dalj časa med krajani, ki so svojo skupnost poimenovali po njem. Pri tej zamisli ni šlo le za to, da bi kaj več izvedeli o Osojnikovi življenjski poti, temveč bolj zato, da bi osvetlili njegov lik, da bi opozorili na njegov delež v na- rodnoosvobodilnem gibanju v teh krajih. S tfem zapisom naj bi dali tudi prispevek h kompleks- nejši podobi revolucionarnega obdobja na ptujskem območju. Doslej zbrana zgodovinska pričevanja nam povedo, da ima- mo tudi na našem območju ljudi, ki so se s svojimi dejanji zapisali v zgodovino naše revolucije. Med stebri tega boja za pravi- čnejše socialne odnose, za življe- nje, ki bo vredno človeka, je tudi ime Franca Osojnika, slovensko- goriškega kmeta, predvojnega komunista in prvoborca ali ka- kor je zanj zapisal v publikaciji naš rojak in pisatelj Ivan Potrč: »... poleg Lacka, najbolj kmeti- škega ali kmetiško izrazitega re- volucionarja ...« Pisati o človeku, še bolje o osebnosti, ki se je vpisala v neko zgodovinsko obdobje, ni lahka naloga. Kako razkriti dejanja te osebnosti, kako doumeti njeno bistvo, so vedno spremljajoča vprašanja pri takem pisanju. In odgovore nanje ali vsaj približati se zgodovinski resnici je mogoče doseči ob upoštevanju vseh oko- liščin, objektivnih kot subjektiv- nih dejavnikov, ki so bili poveza- ni z neko osebnostjo. To ome- njam še zlasti zato, ker je bilo težko ob pomanjkanju virov izlu- ščiti Osojnikovo bistvo. Primer- jati zbrana spominska pričevanja z razpoložljivim dokumentarnim gradivom in segati po že ugoto- vljenih izsledkih o revolucionar- nem in osvobodilnem gibanju na štajerskem območju, je bila pot k razkrivanju osebnosti Franca Osojnika v danem družbenem okolju. Če sem se uspela v uvodnem delu publikacije približati njego- vi podobi in s tem zgodovinski resnici, bodo najbolj mogli pre- soditi njegovi še živeči soborci in tovariši. Čeprav v tem uvodu do- kaj podrobno spremljam njego- vo življenjsko in revolucionarno pot, bi vendarle rada na tem me- stu izpostavila nekatere mejnike, ki so vsaj po mojem mnenju bi- stveno vplivali na oblikovanje njegove osebnosti. Bil je želarski ali če bi rekli drugače — kočarski otrok. Nje- gov dom so bile Slovenske gori- ce. Ti' je že od rane mladosti mo- gel doživljati bedo ljudi, skrajno izkoriščanih od svojih gospodov, tu je kasneje sam kot poljedelski delavec dojemal krivico tedanje- ga časa. Prva svetovna vojna, pa sveto- vna gospodarska kriza, sta na- mreč življenje Slovenskogoriča- na še otežili. Vedoželjen kot je bil je rad segal po knjigah destr- niškega prosvetnega društva, v katerem se je čutil vpliv napred- nega učitelja Mirka Majcna. Tu- di knjige, ki mu jih je posojal njegov rojak Jože Potrč, so mu odkrivale nov svet. Želel si je spoznavati življenje v drugih okoljih, pa se je že kot mlad fant podal na pot po balkanskih de- želah. To so bila potovanja brez denarja, ko se je bilo potrebno tu in tam ustaviti in si z delom od- služiti pot. Domov se je seveda vračal z novimi spoznanji. Prav gotovo je tudi, da se je na destrniškem območju krepko ču- til vpliv doktorja Potrča, saj o njem še danes veliko povedo tamkajšnji ljudje. Osojniku je doktor Potrč veliko pomenil, ve- liko tudi kmet Jože Lacko, s ka- terim sta od srede tridesetih let nerazdružno sodelovala. Pod tem močnim idejnim vplivom je Osojnik razvil svojo dejavnost v prosvetnem društvu in v društvu kmečkih fantov in deklet pri Ur- banu. Tu se je srečaval s svojimi somišljeniki, od katerih so mnogi svojo pot nadaljevali v oborože- ni revoluciji. Naj tukaj le ome- nim Reševe iz Vintarovec in Franca Rajšpa iz Doliča. Priredi- tve pri Urbanu, ki so kdaj dobi- vale politični prizvok, so opozar- jale režimovce na komunistično nevarnost. Franca Osojnika so oblasti označile za komunista. Ne more- mo reči, kdaj je postal komunist, toda poročilo ptujskega sreskega načelstva omenja najdbo, citiram »komunistične literature na nje- govem domu v Desencih leta 1937 in tudi dejstvo, daje bil pri- staš delovnega ljudstva Sloveni- je ...« Tako označen je moral v začet- ku januarja 1941 z drugimi ptuj- skimi komunisti na orožne vaje v Medjurečje. Odhod med prosto- voljce ob razsulu stare jugoslo- vanske države, pa potem oboro- žen boj pred 45 leti, je bil logi- čno nadaljevanje začete revolu- cionarne poti Franca Osojnika. Zavedajoč se težkega ptujskega terena, kjer je v zaostalem okolju komunizem pomenil strah, kjer je pojem revolucije bil nerazum- ljiv in kjer je nacistična demago- gija napravila svoje, je krenil v boj. Lacku je bil v največjo opo- ro. Zbirati je bilo potrebno vse ti- sto, kar je ostaio pošteno, sloven- sko. Poudariti velja, da pa takih le ni bilo malo. Okupatorjevo nasi- lje nad njimi ob pomoči domačih izdajalcev to dokazuje. Zato go- voriti danes o Osojniku pomeni govoriti tudi o vseh njegovih so- delavcih, o vseh tistih preprostih ljudeh, ki so mu v najtežjih dneh odpirali vrata svojih domov. Le z nekaj besedami sem hote- la opozoriti na tukajšnje posebne pogoje pri snovanju narodnoos- vobodilnega gibanja in na dej- stvo, daje uporniška misel že tle- la v prvem letu okupacije ter na pomlad 1942 zažarela z ustano- vitvijo Ptujskega voda. Osojnik je s svojimi najtesnej- šimi sodelavci, med katerimi ve- lja posebej omeniti Jožeta Lacka in sekretarko ptujskega okrožja komunistične partije Mimo Ko- vačevo* Barčko, predano opra- vljal svoje politične naloge. Šte- vilna so bila pota človeka v slo- venskogoriški kmečki obleki s klobukom na glavi, ki je razpre- del mrežo osvobodilnega giba- nja, ki je kar očetovsko skrbel za borce prve partizanske čete na ptujskem območju, za tiste pre- dane mlade fante, o katerih je to- varišica Barčka toliko lepega za- pisala. Vse to sem hotela povedati tu- di zato, ker je Osojnika potrebno celovito obravnavati in ker je nujno prodreti v vse pore njego- vega značaja, saj se nam šele te- daj odpre v svojem bistvu. Po svojem značaju klen človek, v mladostnih letih razborit, ostrega pogleda in bolj redko beseden, sicer pa pošten in dober delavec, hraber borec in v svoji najgloblji biti toplo človeški. Takšen živi danes v spominu tistih, ki so ži- veli in delali z njim. Mar je čudno, če je bil občut- ljiv za krivico in če je znal tudi udariti? — pa čeprav ga je kdaj preveč razborita mladeniška vne- ma tudi preveč zanesla. Doživljal je težke preizkušnje, ko je okupa- tor junija 1942 odgnal njegove najbližje, ko doma v Desencih več ni bilo, ko je izgubil dragoce- ne tovariše v Mostju in kmalu za tem svojega prijatelja in tovariša Jožeta Lacka, globoko prizadet je spoznaval gorje tukajšnjega narodnega izdajstva. Po najmlajšem Reševem — Kostji, ki mu je bil še posebej drag, se je na Pohorju imenoval v Ruški četi in pozneje v Pohor- skem bataljonu. Po direktivah je prihajal na ptujski teren, da bi spet pridobil sodelavce, da bi so- dil izdajalcem. In čeprav je ve- del, da je potrebno odkloniti ti- ste, ki so bili krivi za mnoga ži- vljenja, pa znajo povedati priče, da je v globini svoje biti začutil odpor proti ubijanju. Njegova človečnost, ki je v njem živela, je prihajala do izraza. Vživimo se v čas, ko je Kostja prihajal s Pohorja na ptujsko ob- močje. Za svojce ni vedel. Njego- vih soborcev ni bilo. Nad mnogi- mi, ki so mu kdaj ponudili toplo zavetje doma, se je okupator že znesel. S svojimi ovaduhi je se- daj stikal še za »banditenfurer- jem« Osojnikom, o čemer je mo- gel slutiti, a se nevarnosti v vsej svoji popolnosti le ni zavedal. Njegova neustrašenost, ki je kdaj mejila že na drznost, je bila mo- čnejša. Preveč se je zanesel in to do tistega usodnega 29. decem- bra 1942, ko je izdajalčeva roka v Krčevini pri Vurbergu posegla tudi po njem. Ugasnilo je življenje človeka, katerega revolucionarnost — kot piše njegova soborka Mima Ko- vač-Barčka je » ... koreninila v domači zemlji. ..« In tej svoji zemlji, svojim slovenskogoriča- nom je ostal zvest do konca svo- jih dni. Okupator je po Osojnikovi smrti slavil. Na štabnih razgovo- rih v Mariboru so Nemci še ne- kaj časa ugotavljali, da je na ptujskem terenu mir. Pa ne za dolgo. V jeseni, leta 1943 je zno- va zažarelo ...« Bralec, ki bo segel po tej pu- blikaciji, bo mogel ugotoviti, da je dobršen del namenjen spomin- skim pričevanjem. In to nameno- ma, da bi spregovorili še tisti ži- veči Osojnikovi tovariši in sobor- ci, ki še hranijo spomine nanj. Iz raznolikih pripovedi se nam od- pira podoba Osojnikove osebno- sti. Da bi čimbolj razkrili njegov lik, so v knjigi tudi spomini ti- stih, ki jih ni več med nami, a se njihova pričevanja z večine hra- nijo v Pokrajinskem muzeju v Ptuju. Ta del spominske publika- cije pa je obogatila tudi umetni- ška beseda Ivana Potrča, ki je v Baladi o Osojniku in Zadnji ba- ladi o Osojniku, upodobil — kot pravi sam pisatelj — veličino in etiko vseh teh ptujskih borcev, na katero moramo biti vsak dan bolj ponosni. V knjigi je še zapis o našem ča- su, o tem — kako se preteklost navezuje na sedanjost. Zato je v zadnjem delu publikacije pred- stavljeno še življenje in delo kra- jevne skupnosti, osnovne šole in TOZD Sadjarstvo Emone K K Ptuj, ki nosijo Osojnikovo ime. Likovno je knjigo opremil Jo- že Foltin, njeno promocijo pa so pospremili še pevci ptujskega Komornega zbora in učenci os- novne šole Franc Osojnik. mš Knjigo o Francu Osojniku-Kostji predstavlja profesorica Ljubica Šuli- gojeva. Foto: mš Slovesnosti sta prisostvovala tudi Boris Kraigher in Lidija Šentjurc. Foto: mš Ubogi lev in Zaljubljenca Mladi iz Ptujskega gledališča smo v torek, 20. maja, prepustili gledališke deske gledališki skupi- ni profesorjev in študentov francoščine na Univer- zi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Predstavi so si ogledali tudi gostje iz Celja, Maribora in Ljublja- ne. Gledališka skupina je predstavila dobro razpo- loženi publiki dve gledališki uprizoritvi: Ubogega leva Jacquesa Preverta (Le Pouvre Lion), ki pa sploh ni bil pravi lev, ampak mož, ki si je s tako preobleko služil kruh v živalskem vrtu, navduševal otroke, njihove starše, tete, strice, stare ženice ... Ker pa mu je pogodba potekla, sam pa ni hotel več opravljati tega dela in ker zamenjava še ni pri- šla, je vodstvo živalskega vrata sklenilo razglasiti, da je lev bolan ... Domači gledalci pa so z večjim zanimanjem pričakovali predvsem drugo predsta- vo Jeana Tardieua Zaljubljenca v podzemeljski že- leznici (Les Amantes du metro). To predstavo so si domači gledalci lahko ogledali v izvedbi mlade gledališke skupine Teater 3, pod vodstvom režiser- ke Branke Bezeljak-Glazer, ki jo je prvič predsta- vila javnosti na Naši besedi v marcu. Prav zaradi tega so ti nekoliko lažje spremljali predstavo v francoskem jeziku. Težko bi obe predstavi primer- jali med seboj, saj vsaka s svojim izraznim sred- stvom pritegne publiko. Gledališko srečanje je hi- tro minilo. Gledalci so se z dolgim aplavzom za- hvalili igralcem za njihov trud. Režiserka obeh predstav je Josephine Ferrari. Po komentarjih so- deč si mladi želijo več takih srečanj, več predstav v tujem jeziku, saj lahko tako neposredno preverijo svoje znanje in ga tudi dopolnijo. V. M. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Od desetih tapiserij s ptujskega gradu jih šest sodi v serijo tako imenovanih verdur. Oznaka ver- dura se je uveljavila za tip tapise- rij, na katerih so upodabljali rastlinje in krajine v pretežno ze- lenih tonih, od tod tudi ime. V 14. in 15. stoletju so verdure krasili največ ornamentalni se- stavi listja, v 16. in 17. stoletiu oa se je razširilo upodabljanje krajin, zaraščenih z bujnim drevjem in gr- movjem. Med drevesi z bogatimi krošnjami in med z visoko travo za- raščenimi ribniki se pojavljajo drobni ljubezenski, pastirski in lovski prizori, pa tudi eksotični ptiči in druge živali. Prav nenavadno majhne so te figure, v nesorazmerju so z velikostjo trav in cvetja. Spominjajo nas na majcena pravljična bitja, čeprav so povzeta iz vsakdanjega in realnega sveta. Verdure so sodile v manj dragoceno zvrst umetniškega tkanja. V nasprotju s serijami, kjer je prevladovala figuralika, so jih izdelovali tudi na zalogo in so jih pogosto šele na željo kupcev prilagodili veli- kosti sten. Tako tudi na ptujskih tapiserijah vidimo, da se kompozici- ja na več mestih nelogično zaključi z borduro. Nič neobičajnega ni bi- lo, da so na željo kupcev večje tapiserije preprosto razrezali na manj- še kose in jih nato obrobili z borduro. Skupina šestih verdur s ptujskega gradu je zelo značilna za tovr- stne tapiserije v času baroka. Perspektiva je poudarjena, skozi krošnje dreves se odpira pogled globoko v idilično krajino. Med bujnim zele- njem se kot skozi okno razgledujemo po svetlo ožarjenih travnikih, jasah in ribnikih. V baroku je tapiserija izgubila mnogo svojih poseb- nosti. Za umetniško tkanje značilni dekorativnost in ploskovitost sta se umaknili želji po čim bolj vernem posnemanju slikarstva. Od tod tako poudarjanje perspektive in oblikovanje bordur na način, ki vzbuja videz razkošnega lesenega okvira. Ptujske verdure so različnih dimenzij, večinoma so tudi sekun- darno razrezane. Največja med njimi, Lovski prizor z dekletom ob vo- di, prekriva skoraj celo zahodno steno grajske pisarne v kulturnozgo- dovinski zbirki. Marjeta Ciglenečki Lovska krajina, francoska tapiserija s konca 17. stoletja, razstavljena v kulturnozgodovinski zbirki ptujskega muzeja (inv. štev. UO 484 T). Je ena izmed šestih verdur, ki jih hrani ptujski muzej. Fototeka kulturno- zgodovinskega oddelka PMP štev. F 91. Foto Langerholz. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (253) Raziskovanje jezikovne (ne) občutljivosti? Znani zagrebški Zavod za tržišna istraživanja seje, kot sporočajo iz Celja, lotil »raziskave sistema komuniciranja Cinkarne Celje«. Skrb Cinkarne za razvoj komunikacijskega sistema tovarne je gotovo hvalevredna; žal so v svoji skrbi pozabili, da je bistvena sestavina te- ga sistema tudi jezik. V vprašalniku, sestavljenem v zagrebškem zavo- du. je delavcem celjske Cinkarne že v uvodnem pojasnilu oznanjen tudi »novi jezik«, ki bi ustrezal novemu komunikacijskemu sistemu: »Cilj je ankete da določi elemente nujne za napredovanje celotnega sistema komuniciranja Cinkarne nasproti okolja (...) in zaposlenih. Anketa za delavce je anonimna, kako bi se omogočilo točnejše posne- manje stania ... ZIT/CEMA dela na raziskavi katere je cilj določanje posameznih karakteristik sistema komuniciranja Cinkarne v cilju nje- govega napredovanja. Z anketo se želijo utvraiti stališča, mnenja in ocene vezane za elemente komuniciranja, kako od strane proizvod- no/trgovinskih organizacij, strokovnjakov, prebivalstva Celja in oko- lice, tako in od strane zaposlenih v Cinkarni.« Primerno natančna so tudi navodila za izpolnjevanje vprašalni- ka, npr.: »(N)a vpraševanja se odgovarja vpisom znaka >X< v hišice zraven predloženega odgovora ki je najbližji vašemu odgovoru, ali pa vpisovanjem odgovora na za to predvidene prostore. V hišice nad ka- terimi so številke (šifre) nič ne vpisovati... V vsaki vrsti obvezno na- znanite samo eden odgovor ... v vsakem stolpcu (pokončno) obvezen ie samo eden odgovor ... vpišite čitljivo (po mogučnosti tiskanim čr- kam) svoj natančen odgovor ...« Delavci so med drugim odgovarjali na vprašanja o informirano; sti »o osnovnim karakteristikama cele delavne organizacije« (izbirali so lahko med naslednjimi odgovori: »Od pomamnega značaja in po- trebno«. »Delno znacajno in potrebno« in »Bez značaja, nepotreb- no«), »(v) koliki meri ste vi osebno informirani o posameznim našte- tim značajima/karakteristikama Cinkarne—Celje v celosti, odnosno TOZD-a v katerem ste zaposleni?« ipd. Eden temeljnih, samoumevnih pogpjev zanesljivega in veljavne- ga mnenjskega raziskovanja je razumljivost in nedvoumnost posta- vljenih vprašanj in možnih odgovorov. Zagrebški ZIT/CEMA očitno »dela na raziskavah« v katerih je mogoče »naznanjati« odgovore," »kakor vam se dopada«. Tovrstno šarlatanstvo ni vredno samo ob- sodbe jezikovnega razsodišča, ampak zrelo tudi za obravnavo v ustreznem strokovnem združenju, saj podatki, zbrani s tako nerazum- ljivim vprašalnikom, ne morejo imeti nikakršne vrednosti. Ne nazad- nje tudi ni odveč priporočilo vodstvu celjske Cinkarne, naj »v cilju povišenja prodaje« poleg »sloganov«, »službenih pisem«, »letkov« in »svetlosnih sporočil« skrbi tudi za slovenščino, če že za dobro pla- čilo ne zahteva dobro opravljenega dela. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL-Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 29. maj 1986 - TEDNIK S PRIREDITVE V BUKOVCIH V nedeljo, 18. maja, je bila v Bukovcih velika prireditev, na kateri so domačini prikazali številne kmečke običaje ter se nato skupaj s številnimi gledalci prijetno zabavali. Razstava sira je pokazala, da ga gospodinje še znajo pripraviti, pokusili pa so ga bolj redki obiskovalci. Drugače je bilo na pokušnji vin, ki jih je bilo veliko raznih sort, seveda iz domačih vinogradov. Marija Kozel je bila najbolj vešča pri ročni molži. Kosci iz Makovec, ki so hkrati tudi dobri pevci, so si po opravilu zaslužili malico, ki jo je pripravila gospodinja Marija Kolarič. Del kuhinje, v kateri so poskrbeli, da obiskovalci od blizu in da- leč niso odšli lačni. Tekst in foto: Konrad Zoreč Pojd'mo le kosit, oj pojd mo le kosit... ... se že dela beli svit — tako poje ljudska pesem, ki so jo za- peli tudi kosci — člani MOPZ Markovci; toda vsaj ta stavek o belem svitu tokrat ni veljal. Kosi- li niso v zgodnjem jutru, temveč v nedeljo, 18. maja, letos med 17. in 18. uro na travniku v Bukov- cih, v neposredni bližini novega in lepega gasilskega doma. Na ta dan je namreč gasilsko društvo Bukovci organiziralo Mlekarski praznik s prikazom nekaterih kmečkih opravil nekoč in danes (npr. molža mlekaric), toda o tem verjetno piše oz. po- roča kdo izmed sodelavcev Ted- nika. Prav naš prijatelj in znanec Konrad Zoreč iz Bukovec nam je podaril nekaj priložnostnih foto- grafij, med njimi tudi to, ki pri- kazuje »Kosce iz Markovec« po njihovem veselem opravilu. Ko- šnja na stari način, z ostrimi ko- sami v rokah krepkih fantov in mož, mi je že od nekdaj posebno draga — svojim učencem v 8. razredih rada zaupam, da je moj najljubši zvok (naslov spisa) glas pri klepanju kose. Spomni me namreč na očetovo skrbno pri- pravo na dneve košnje in prijet- ne vonjave, ki so se tiste dni pri- kradle iz mamine kuhinje (poti- ce, pečeno meso, sirove pogače, meso iz tunke . . .) A naj se povrnem v današnji čas, ko je seveda klepanja kos vse manj in vse več brnenja ko- silnic in obračalnikov, vendar za- radi teh sprememb ne smemo preveč tožiti. Morda bo kdo vprašal, kaj ima opraviti košnja z mlekarstvom. Pa še kako ie to dvoje povezano, saj pravi neki pregovor: Krava pri gobcu mol- ze — torej pri gobcu slastna (predčernobilska) trava oz. seno, v loncu pa sladko, zdravo mleko in osvežilni napitki ter prigrizki iz njega na krožniku . . . Pred koncem svojega razmiš- ljanja in obujanja spominov naj se vrnem h koscem — tudi tokrat so se izkazali: kosa jim je rada urezala in pesem je lepo zazvene- la. Sicer pa so v zadnjem času kar pogosto »trenirali« svoje prepevanje. Nastopili so še: 18. aprila na kulturnem dnevu v OŠ Markovci, 26. aprila na koncertu v Gorišnici in 30. aprila na kraje- vni proslavi v Markovcih (1. maj, 8. maj — dan KS Markovci). Prav v teh dneh, ko se košnja v resnici že krepko napoveduje, pa se pripravljajo na Tabor sloven- skih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kar jim bo omogočila tudi domača KS. Karolina Pičerko Brez očal ne gre Da je poletje vse bliže ni samo čutiti, ampak tudi videti. Kratki rokavi in hlače, pa nasploh lahka oblačila so vse pogostejši del naše garderobe, da o kopalkah ne govorimo. In ni ga lepšega, če si vse mo- čnejše sončne žarke omilimo s sončnimi očali. Poleg tega, da je to zdravo za oči, je tudi lepo, zato imajo optiki te dni polne roke dela; kot ekspres optik Leo Pire, Ptujčanom dobro znan po urejenem loka- lu in kakovostnih storitvah, saj izdeluje očala tudi na recept. Foto: M. Ozmec Tečaj za trenerje in inštruktorje strelstva v Ormožu Prejšnja dva vikenda je bil v Ormožu tečaj za trenerje in inštruk- torje športnega strelstva. Tečaj je organizirala občinska strelska zveza Ormož, vodil pa ga je Janez Bohinc s fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Udeležba je bila solidna, na 60 urni tečaj so prišli še udeleženci iz Lendave, Slovenske Bistrice in Ptuja. Iz Ptuja je potrebno pohvaliti SD Gradnje, ki je na tečaj poslala kar 6 strelcev, ker se zavedajo, da je za uspešnost družine potreben strokovni kader, ki bo v veliki meri znal pritegniti občane k temu športu. J. I. w Šahovski turnir v Majšperku V Majšperku je bil odigran 3. tradicionalni turnir v počastitev krajevnega praznika in pod po- kroviteljstvom Pianike TOZD Majšperk. Na turnirju je preprič- ljivo zmagala ekipa Majšperk I, ki so jo sestavljali: Supančič, Zu- pe, Mohr in Stavanja. Ekipa je osvojila velik prehodni pokal krajevne skupnosti. Vrstni red ekip: Majšperk I 52,5 točk, Metro Golding Mayer 44 točk, Gradiš 44 točk, MTT 43,5 Točk, Osterman 35 točk, Poljčane 35 točk, Velenje 34 točk, Gorišnica 31,5 točk, Zetale 28,5 točk, Majšperk II 28 točk, Malečnik I 25 točk, Doklece 24 točk, Petrol 24 točk, Majšperk II 13 točk, Grajena 10 točk Male- čnik II 7,5 točk. Najboljši posamezniki so pre- jeli številne praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organi- zacije in obrtniki. Posamezniki so igrali takole: 1. deska: Supančič 13 točk, Štrucl 12,5 točk, Kajnih 12 točk; 2. deska: Zupe 12,5 točk, Nipič 12 točk, Krstič 11 točk; 3. deska: Mohr 15 točk, Vedenik 12 točk, Habjanič 11,5 točk; 4. deska: Klarič B. 12,5 točk, Stavanja 12 točk, Kirbiš 12 točk. Turnir je odlično vodil zvezni šahovski sodnik iz Maribora Mi- lan Dular. V. K. Najboljša ekipa TSO Občinsko sindikalno prven- stvo za člane je bilo na strelišču občinske strelske zveze Ormož 15. aprila. Ekipe so sestavljali tri- je strelci. Nastopilo je 7 ekip, skupaj 21 tekmovalcev. Zmagala je ekipa iz tovarne sladkorja Or- mož s 483 krogi, sledita tovarna Jože Kerenčič Ormož tozd PPM (predelava plastičnih mas) s 477 krogi in K K Jeruzalem Ormož s 439 krogi. Med posamezniki je zmagal Mirko Lukner s 169 kro- gi, sledita Franc Ciglarič z ena- kim številom krogov in Danilo Trop s 162 krogi. Sindikalno prvenstvo za člani- ce je bilo prav tako izvedeno Or- možu, žal pa rezultatov nismo dobili. Jani Ivanuša Tekmovanje strelcev za vstop v republiško ligo 11. maja je bilo na strelišču v Ormožu tekmovanje za vstop v re- gubliško ligo v streljanju z zračno puško. Nastopile so po dve ekipe iz lovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža. Na tekmovanje je bil delegiran sodnik Milan Klemencič iz Maribora. Najboljša ekipa je bila SD Impol Slovenska Bistrica s 1436 krogi, pred ekipo SD Turnisče s 1407 krogi in ekipo SD Središče s 1400 kro- gi- Posamezno je bil najboljši Karel Vidmar (Impol) s 367 krogi pred Davidom Ribičem (Ptuj) s 366 krogi in Mišom Kačičnikom s 365 krogi (Središče). Šele od razpleta v drugih tekmovalnih skupnostih in njihovih re- zultatih je odvisen vstop ekip naše tekmovalne skupnosti v republiško ligo. Jani Ivanuša Izobraževalni seminar za mlade ormoške občine V petek se bodo mladi iz ormoške občine zbrali na izobraževal- nem seminarju v Obrežu. V programu imajo predavanja in pogovore o številnih področjih svojega delovanja. Med drugim se bodo sezna- nili z delovanjem alternativnih mladinskih gibanj — mirovnikov, eko- logistov in ekologov, ženskega pa tudi moškega gibanja. Veliko po- zornosti bodo namenili še lastni dejavnosti na področju šolstva, pred- vsem težavam usmerjenega izobraževanja, seznanili pa se bodo z možnostjo vključevanja v delovne tabore v tujini in govorili o vlogi JLA — o možnostih civilnega služenja vojaškega roka in o predlogih, da bi tudi ženske vključili v služenje vojaškega roka. To bo dobra priložnost, da mladi te občine izmenjajo mnenja in izkušnje pri reševanju svojih življenjskih vprašanj. Hkrati bodo izved- li tudi volilnoprogramsko konferenco. d. 1. Mladi Kovinarja najboljši Ob dnevu mladosti je SD Ograd Ormož 17. maja priredila tek- movanje s serijsko zračno puško. Tekmovalo je 6 ekip iz občine Or- mož. Ekipa je štela tri člane, tekmovalo pa se je na 200 možnih zade- tkov. Zmagali so mladinci SD Kovinar Ormož s 491 krogi, drugi so bili mladi TS Ormož, tretji pa so bili mladinci Ograd Ormož. Med posamezniki je bil najboljši Robert Vočanec (Ograd) s 176 krogi, drugi ie bil Jani Ivanuša (Kovinar), tretji pa Andrej Stanič (Ve- lika Nedelja). Jani Ivanuša Turnir v malem nogometu Športno društvo Turnišče pri Ptuju prireja turnir v malem nogo- metu, ki bo v nedeljo, 1. junija, od 8. ure dalje. Prijavnine bodo spre- jemali vse do pričetka turnirja, torej do 8. ure tega dne. Najboljše tri ekipe prejmejo lepe pokale, ne bodo pa pozabili na najboljšega strel- ca in golmana turnirja. Organizator pričakuje od udeležencev turnirja lepo korektno igro in tudi veliko športne etike ter da na turnirju ne bi prišlo do mo- rebitnih poškodb. Ljubitelje malega nogometa to nedeljo pričakujejo na igrišču pri gradu Turnišče. ZB Strelsko tekmovanje ob dnevu varnosti Pripadniki občinskega štaba TO v Ormožu so v počastitev dneva varnosti, 13. maja, pripravili strelsko tekmovanje s pištolo M 57. Na tekmova- nju so sodelovale ekipe OK ZRVS Ormož, delav- cev postaje milice Ormož, oddelka za ljudsko obrambo SO Ormož, DPO Ormož, oddelka za no- tranje zadeve in OŠTO Ormož. Na strelskem tekmovanju, ki so ga pripravili na prirejenem strelišču v lagunah pri Tovarni slad- korja Ormož, so bili najboljši strelci iz ekipe OK ZRVS Ormož, drugo mesto so osvojili strelci po- staje milice Ormož in tretje ekipa DPO Ormož. Med strelci je imel najbolj mirno roko Marjan Petek, član ekipe OK ZRVS Ormož, drugo mesto je osvojil Ivan Ivanuša iz ekipe postaje milice, tre- tje mesto pa si je pristreljal Boris Vrbančič iz ekipe oddelka za ljudsko obrambo. Za podelitev pokala zmagovalni ekipi in pri- znanj najboljšim posameznikom so izkoristili pri- ložnost že naslednjega dne na svečanem sprejemu za delavce s področja varnosti pri predsedniku SO Ormož. FiM TEDNIK - 29. maj 1986 NAŠI DOPISNIKI — 9 Greuio, , na dela Stran „Grwno na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMIUANA ČERNEZEL, člani MARJET- ICA SLUGA, SUZANA MAJDIC, SILVESTER VUČAK. AfillTA PEKLAR. JANKO ARNUS. SERGEJA ŠORLI in IRENA HUNJET. Prispevke oddajte ali pošljite na nestov: OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1/11 (soba 20), 82250 PTUJ. Človek proti naravi Človekovo okolje je danes predmet čudnega boja med znanstveniki, var- stveniki narave, strokovnjaki industri- je in prometa, mestnimi politiki in ar- hitekti. Surovine, energija, varstvo okolja in prehrana ljudi niso edini faktorji, ki danes mučijo človeštvo. Težave iz- virajo v veliki meri tudi iz pokrajin- ske zaostalosti, tako je na primer v Sloveniji, kot tudi v celotni Jugoslavi- ji ter na našem planetu nasploh. Ne- koč so govorili o zatiranih kolonial- nih in polkolonialnih in odvisnih na- rodih, po njihovi osvoboditvi pa so nastala nasprotja med razvitimi in ne- razvitimi ali razvijajočimi se država- mi, ali kot pravijo temu danes, o nas- protju sever—jug. Načrtujejo modernizirano kmetij- stvo, ki naj bi izboljšalo prehrano. Pri tem pa seveda naletimo na velike te- žave. Napredni svet zmotno sodi, da je taka politika nazadnjaška.. Tudi spremembe v naravi potekajo v skle- njenem krogu: snovi, ki nekje v nara- vi nastanejo, se morajo nekje pono- vno vrniti v naravo, saj se v naravi mora ohraniti ravnovesje, ki je posle- dica naravnega razvoja. V nedotaknjeni naravi se nikjer ne kopičijo odpadki. Tako je bilo, dokler se ni vmešal človek. Očaran nad svo- jim razumom je neovirano posegel v naravo in jo nenehno spreminjal sebi v prid. In to še vedno počenja in ima velike potrebe. Gospodarski in tehnični razvoj sta zahtevala vedno večje izkoriščanje naravnih sil in bogastev in tako člo- vek s svojimi posegi v naravna doga- janja polagoma ruši njihovo naravno ravnotežje. Zato se v naravi kopičijo odpadki in strupene snovi, ki vedno bolj ogrožajo življenje na zemlji. Strupene industrijske odplake onesnažujejo potoke, reke in jezera. Onesnažena voda iz njih pa pronica v zemljo in se meša s talno vodo, ki je glavni vir pitne vode. Ozračje je onesnaženo s strupenimi snovmi, kot so CO, prah, SO*, TiOj, HF, PbO. Človek industrijske družbe je tako postal najbolj strupeno bitje, saj izlo- či na vsak liter izdihanega zraka ena- ko količino strupenih izpuhov in di- mov. Te strupene snovi se iz ozračja na zemljo vračajo tudi v obliki strupe- nih padavin, ki zastrupljajo prostor, v katerem živimo. Tako kisli dež, ki vsebuje škodljiv SO2 in PbO, postaja v industrijsko razvitih deželah nereš- ljiv problem za ekologe in ekologiste. Vse to onesnaževanje pa ni moglo mimo kmetijstva, ki ga sicer pogosto ne prištevamo med onesnaževalce okolja. V resnici pa sodobno, tehno- loško razvito kmetijstvo onesnažuje vode z mineralnimi gnojili, velikimi količinami organskih odplak iz veli- kih farm (farme bekonov) in nešteti- mi pesticidi. Ko govorimo o pesticidih, se mora- mo zavedati, da s kemičnimi sredstvi rušimo ekološko razmerje v naravi in da se nekatera sredstva vključujejo v metabolizem (presnovo) rastlin. Rastline, ki so namenjene za nepo- sredno prehrano človeka in živali (preko teh živali, pa posredno spet za človeka), navadno pridelujemo v bli- žini večjih industrijskih centrov ali avtocest in to s pomočjo velike količi- ne pesticidov in mineralnih gnojil, so tako polne strupenih snovi in vse te snovi se potem kopičijo v naših tele- sih. Nevarnost za zdravje ljudi pa pred- stavlja tudi proizvodnja živali v veli- kih količinah na enem mestu. Pri teh živalih so porabljene pretirane količi- ne raznih zdravil--antibiotikov, snovi, ki pospešujejo rast — hormoni ter drugih za človeka škodljivih snovi. Ob vsem tem lahko naredimo za- ključek, da je hrana, ki prihaja na na- še mize, že zvečine strupena. Kako torej najti izhod iz slepe uli- ce? To je vprašanje, ki pomeni trd oreh ne le ekologom, temveč tudi sle- hernemu človeku. Danes se zaveda- mo nevarnosti, ki smo jo povzročili s svojimi nepremišljenimi posegi v na- ravo, vemo pa tudi, da je življenje ci- viliziranega človeka brez sodobne in- dustrije in kmetijstva nemogoče. Naša naloga je, da z razumom, s katerim smo nevarnost povzročili, le- to tudi odpravimo in omilimo posle- dice. Ekološka skupina pri OK ZSMS Ptuj Ekološka "Skupina pri Občinski konferenci mladih v Ptuju se je odločila, da bo od 30. maja do 1. junija organizirala ekološki tabor na Ptuju. Za organizacijo tabora smo se odločili predvsem zaradi nujnosti sodelovanja med ekološkimi sku- pinami v Sloveniji. PROGRAM TABORA: petek: do 15. ure — zbiranje v Ptujskih toplicah, namestitev tabora, ob 15. uri — predavanje in pogo- vor o ekološki problematiki v SRS ob 16.30 — Gozdovi Evrope '86 ob 18. uri — Organiziranost eko- loških skupin. sobota: ob 9. uri — pričetek pohoda po gozdovih Kidričevega in ogled TGA Kidričevo ob 17. uri — zabavni program. nedelja: ob 9.30 — jedrska energija da ali ne Ob 11. uri — pregled in potrditev sklepov tabora Vsa predavanja in pogovori bo- do potekali v domu krajanov KS Ivana Spolenaka. Ekološka skupina pri OK ZSMS Ptuj Delo ptujske ekološke skupine — zbiramo se vsak torek ob 16.00 v prostorih Občin- ske konference ZSMS Ptuj, Trg MDB 1 /II — izdajamo tudi svoje glasi- lo »mavrični bojevnik« — ob raznih prireditvah postavimo svojo stojnico, kjer prodajamo svoje bedže in predstavljamo ekološke probleme — izvajamo anketo »Sme- tišča v ptujski občini« — pripravljamo anketo o ekološki osveščenosti prebi- valcev ptujske občine — organiziramo tudi po- govore z vodstvenimi delavci onesnaževalcev občine Ptuj — sodelujemo z ostalimi ekološkimi skupinami v Slo- veniji (Ljubljana, Koper, Ra- vne, Celje, Murska Sobota, Maribor...) EVROPSKA MLADINSKA AKCIJA GOZDOVI 86 Internacionalna platforma: USTAVITE ONESNAŽEVANJE ZRAKA, KI UBIJA GOZDOVE Potrebno je mednarodno sodelovanje. Že danes je znano, da je potrebno vsaj za 75 % zmanjšati onesnaževa- nje ozračja v naslednjih 5 letih, da bi s tem zaustavili propad gozda. Eden največjih onesnaževalcev zraka je proizvodnja energije. Zato je treba pri proizvodnji energije uvajati novo tehnologijo. Kot primer nam lahko poslužijo normativi, ki jih že imajo na Japonskem. Ekonomski inte- resi premogovne, nuklearne in naftne industrije ne smejo krojiti naše pri- hodnosti glede proizvodnje energije. Evropska mladinska akcija gozdovi '86 (EYFA) zahteva: — VB, Poljska in ostale države se morajo priključiti h »klubu 30%«, kar je prvi korak k zmanjšanju onesnaženosti zraka za 75 %. — Vse evropske države morajo zmanjšati emisiji SOj in NOx v zraku glede na standarde, ki jih je predlagala komisija EG (Evropski zeleni) de- cembra 1983. Danes v Evropi ustvarijo vsaj 50% NOx bencinski in diesel motorji. Zavoljo posledic je to treba zmanjšati z omejitvami hitrosti, večjim preno- som blaga iz cestnega transporta na železnico. EYFA zahteva: Zmanjšanje motornega prometa: — evropske vlade morajo dati prednost železniškemu transportu pred cestnim, — mestni promet je treba poceniti in s tem izboljšati tudi zveze. Manj NOx izpuha: — omejitev hitrosti v vseh evropskih državah, — uvajati novo tehnologijo, ki manj onesnažuje, — EGS mora uvesti uporabo katalizatorjev glede na US '83 standar- de USTAVITI ZMANJŠANJE GOZDNIH POVRŠIN IN EROZIJO I Ponovno posadite i/ginule gozdove. EVFA zahteva: — manj sekanja gozdov na področjih, ki so občutljiva na erozijo. — uvesti državne programe za pogozdovanje. GOZDOVI NAJ BODO V SKLADU Z NARAVNIMI INTERESI EYFA zahteva: — izogibati se umetnim monokulturam, umetnim gnojilom in pesti- cidom. ZAŠČITITE ZADNJE NARAVNE GOZDNE EKOSISTEME V EVROPI EYFA zahteva: — Ohranitev zadnje divjine v Evropi, kot so to še gozdovi severne Skandinavije in deviški gozdovi Alp. REŠITE GOZDOVE V TRETJEM SVETU Tropski gozdovi imajo pomemben vpliv na svetovne meteorološke razmere. Zato je ohranitev gozdov pomembna za vse nas in tudi vsi smo odgovorni za njihov obstoj. EYFA zahteva: — evropska podjetja morajo upoštevati ista načela, kot jih upošteva- jo v svojih deželah. Dvojne norme niso sprejemljive. — Evropske vlade morajo dati podporo načrtom pogozdovanja v tretjem svetu, kot jo je dal npr. švedski Rdeči križ Jedrska energija? Ne hvala! V množici problemov, ki danes tarejo človeštvo, je eden najhujših KAKO ZADOVOLJITI POTREBE PO ENERGIJI? Če pogledamo današnjo energetsko politiko, njen razvoj v prihodnje, vidi- mo da gremo naravnost v ENERGETSKI SAMOMOR. V Jugoslaviji načrtuje- mo do leta 2000 za 1960 MW novih moči. Premalo se vprašamo kakšna bo eko- loška obremenitev okolja oz. kakšne bodo posledice za naše okolje, ki pa seve- da ne bodo neposredno vračunane v ceno- ENERGIJE. Še en primer kredita na račun narave, ki pa ne bo na našo žalost nikoli povrnjen. Vendar se bodo posle- dice takšnega nekontroliranega posega v naravo pokazale v nadaljnem zmanjše- vanju zdravega bivalnega prostora, v nadaljnem zmanjševanju možnosti prido- bivanja kakovostne hrane, nadaljnem zmanjševanju gozdnih površin (TE brez filtrov). Nož zasajamo z odprtimi očmi in brezbrižnim nasmehom sebi in svojim otrokom naravnost v prsa. Razvoj človeštva v tej smeri je bolezenski proces v ži- vljenjski celovitosti enovite NARAVE. In nazadnje bodo ti veliki porabniki energije zopet kakor sedaj iz nevem kakšnih prednostnih nalog plačevali 30 do 35 % energije, ostalo breme pa pade na naša ramena. Zadnje čase pri nas dosti slišimo ali beremo kako je Jugoslavija razpisala javni natečaj o gradnji štirih jedrskih elektrarn. Če samo malo pogledamo izven naših meja, lahko kaj hitro dokažemo upadanje gradenj novih JE v razvitih de- želah in pa pospešeno gradnjo v manj razvitih. Že samo ta ugotovitev lahko sproži mnogo vprašanj. No, če pogledamo samo glavne nevarnosti, ki bi jih povzročala gradnja štirih JE v Jugoslaviji: — ker nimamo denarja, bi morali najeti 15 milijard dolarjev kreditov, ker pa že sedanje dolgove težko vračamo, nam bo IEMF le težko odprl denarnico, — javna skrivnost že postaja, da nam bodo JE gradila Sovjetska zveza. Mi- slim, da nam ni treba govoriti o odvisnosti, ki bo nastala v tem primeru, pa tudi iz obrambno varnostnega pomena, bi bilo zelo potrebno razmisliti ali je potreb- no državo, ki že tako stoji na majavih ekonomskih temeljih, še nadalje močno obremeniti in s tem zmanjšati njeno politično in ekonomsko neodvisnost, — da o tem, da ne bomo imeli dovolj urana, niti ne govorimo (kaj bo po- menilo, če nam dobavitelj v konfliktni mednarodni situaciji ustavi potrebno po- šiljko oplemenitega urana, da o raznih izsiljevanjih in pritiskih sploh ne bi go- vorili), — nevarnost skladiščenja jedrskih odpadkov, ki bo obremenjevalo nas in prihodnje rodove (vemo, da tukaj do tehničnih oz. človeških napak ne sme pri- ti, če pa le, kakšne bodo posledice ...), — obratovanje JE zahteva visoko centralizacijo moči, vedno večja moč se steka v roke ozke kroge izobražene tehniške elite, — nevarnost zaradi negospodarnosti, kratka življenjska doba, slaba isko- riščenost, posledica toplotnega ogrevanja okolice, posledica psihološkega priti- ska na prebivalstvo in na vsezadnje stane varno zaplombiranje takšne JE po končani življenjski dobi še najmanj enkrat toliko kot izgradnja, da o tem kako dolgo je potrebno te objekte čuvati niti ne govorimo (kar tudi ogromno stane). Andre Gorz je dejal: »Boljši je nejedrski kapitalizem kot jedrski sociali- zem, kajti prvi ima večjo prihodnost.« Zato zahtevamo, da se v javni razpravi (brez zadrževanja informacij oz. iskrivljanju le-teh) razloži ta projekt z vsemi svojimi posledicami, kajti če se že gremo socializem in to samoupravni, mislimo, da lahko delavski razred, na ka- terih ramenih bo gradnja stala, pošteno izve kakšna bo njegova prihodnost. Da o tem, da to energijo potrebujemo za takšen razvoj produkcijskih sred- stev, ki s svojim delovanjem in posledicami ne teče v smeri izboljšanja človeko- vega okolja, v zmanjšanju razlik med reveži in bogataši, kaj šele izgradnja hu- manega družbeno-ekonomskega sistema v katerem bo končno človek človeku človek in ne volk, ne govorimo. Glavno geslo pa bo postalo BITI, ne pa imeti! Boris KEUC Ljudje, spreglejte vendar! Pomlad. Zaželim si sprehoda in se odpravim v gozd. Sprva hodim ob re- ki in se pričakujoče oziram za ptica- mi. Zagledam jih, kako plavajo na vodni površini. Mrtve so. Zgrozim se in tečem proti gozdu. Pričakujem to- lažbo v nežnem zelenju listja, v vese- lem petju gozdnih ptic. Toda sprejme me le gluha tišina in golo drevje. Za- čudeno se oziram po gozdu in iščem sledove življenja. Ni jih ... Iz kuhinje zaslišim klic: »Duška, zbudi se!«. Počasi odprem oči in se docela predramim. Še vedno sem pod vplivom sanj. Zamislim se in se zgro- zim: »Kako ljudje počasi in ne da bi se jasno zavedali, uničujemo svoje okolje in sami sebe!« Spominjam se oddaje, ki je prika- zovala posledice kislega dežja na Švedskem. Vsa tista čudovita jezera, ki so bila nekoč polna življenja, so zdaj mrtva. Počasi propadajo tudi gozdovi. S tovarnami in načinom ži- vljenja človeka tako onesnažujemo ozračje, da se dogajajo spremembe celo v zgornjih plasteh atmosfere. Strokovnjaki predvidevajo, da bi bile posledice tega lahko katastrofalne vremenske spremembe. Človek zaradi želje po čim hitrejšem razvoju zastru- plja svoje okolje s strupenimi snovmi, ki jih proizvaja in z njimi nekontroli- rano onesnažuje naravo. Zastruplja sebe in vse živo okoli sebe. Z vsem tem in z grobimi posegi v naravo ruši- mo naravno ravnovesje. Vse to lahko privede do ekološke katastrofe. Najraje bi zavpila: »Ljudje, spre- glejte vendar, da smo del okolja, del narave, ki nas obdaja, zato je ne uni- čujmo, živimo z njo v sožitju, da bi preživeli!« Duška Junger, 8. a Ali pred nami res ni več prihodnosti Pravkar pišem svoj dnevnik. Danes smo leta 4. 3. 2200. Dan je bil pust, nič se ni zgodilo, Ura je dve popoldne. Hiša v kateri smo, sploh ni hiša, to je neke vrste šotor iz Hase, ki je kisel dež ne more uničiti. Opazujem muho, ki se je ujela med pajčevino in se nikakor ne more rešiti. Prav tako se je zgodilo s človeštvom. Naenkrat me zmoti mamin glas: »Dež bo! Pridi hitro pod streho! Moraš biti v šotoru, kajti odstotek žveplene kisline v dežju je preve- lik. Poberi svoje najpomembnejše stvari, saj je možno, da bo vse uničilo.« Stopil sem izpod šotora ter pogledal v nebo. Tam je bi- lo polno črnih oblakov. Zatemnili so vso pokrajino. Z ma- no nisva prenesla tega vonja zraka, kajti bil je nizek pri- tisk in ves smrad je tiščalo proti tlom. Nadel sem si plin- sko masko in tekel proti podzemnemu zaklonišču. Tam je bilo že mnogo ljudi, tudi moji prijatelji so bili tam. Ven- dar večine nisem poznal, ko tisti atomski bombi, ki so jo vrgli pred enim letom, smo se vsi spremenili. Vsi smo brez las, brez pigmenta, zobje nam gnijejo in izpadajo. Neka- teri so tudi slepi. Naših muk so krive tudi tovarne, ki so spuščale strupene pline. Vedno so se izgovarjale, da ni de- narja za filtre. Očitno je po njihovem življenje človeka manj vredno kot dobički tovarne. Same obljube so jih bi- le. V teh mislih me zmoti glas, pravzaprav jok. Obrnem se in kaj vidim? Objokana mati kriči pred pravkar umrlim otrokom. Take tragedije se odvijajo iz dneva v dan. Odgovorni mislijo, da bodo zdaj še lahko rešili vso stvar. Vendar se motijo. Minil je njihov čas, ko bi bili morali ugraditi fil- tre, ki bi nas rešili, ko bi morali uničiti vse atomsko oro- žje. Pred nami ni več prihodnosti ali pa vendar je? Mora biti! Verjamem v to! Sašo Fenos, OŠ Olga Meglič Vonj po naši proizvodnji V Sloveniji imamo do sedaj zgrajenih devet prašičjih farm, ki spuščajo v zrak ogromne količine amoniaka (NHi) tudi obilico gnojevke v vodotoke. To povzroča veliko vroče krvi pri prebivalcih, ki živijo v bližini teh farm, kakor tudi pri ekologih, ki morajo gledati, kako se barva slovenskih vodotokov iz dneva v dan bolj spremi- nja iz modre v črno. Vprašati se je potrebno, kdo je kriv za takšno stanje in zakaj se to dogaja? Prvič, v Sloveniji, kakor tudi v Jugoslaviji potrebujemo vedno več hrane in s tem tudi mesa, ki ga proizvajajo far- me. Slovenske farme so dobile nalogo, da mora Slovenija sama pokriti 80 % vseh potreb Slovencev po mesu in to jim tudi uspeva, kakor mi je zatrdil tovariš Brglez (direk- tor tozd Farma prašičev), saj se zato tudi trudijo po svojih najboljših močeh. Pri vsem tem so naročniki te proizvod- nje pozabili, kakšen vpliv imajo te farme na okolje, zavo- ljo česa farmam niso zagotovili sredstev, da bi lahko reši- le tudi ekološke probleme, ki so v teh farmah resnično ve- liki. V farmah bi morali v prvi vrsti rešiti problem gnojevki, ki je je v tako velikih farmah v izobilju. Sam podatek, da ena svinja »proizvede« toliko organskih odpadkov kakor trije ljudje, nam lahko v neki meri prikaže problem gno- jevke. Drugi problem je seveda smrdljiv amoniak, ki ga ni možno zaustaviti v taki meri, da ne bi dražil nosnic sose- dov farm. Zato sem se tudi odločil, da obiščem Farmo prašičev v Dražencih, za katero vemo, da je med največjimi v Slove- niji, Jugoslaviji in Evropi. Zanimalo meje predvsem, kak- šni problemi jih tarejo v njihovi delovni organizaciji in kako jim uspeva to reševati, saj se slišijo razne pritožbe prebivalcev občine Ptuj. O tem sem se pogovarjal z Mar- janom Brglezom, individualnim poslovodnim organom te farme. Farmo so pričeli graditi leta 1964 in to za kapacite- te 40.000 enot (prašičev). Že takoj na začetku so pomislili na gnojnico in v ta namen so zgradili separator (zgošče- valnik) za odstranjevanje trdnih delcev iz gnojevke. To je bila ena prvih tovrstnih naprav v Sloveniji. Vendar s tem niso v celoti rešili problema gnojevke, saj je še vedno ostajal (in ostaja) tekoči del, katerega so nato spuščali v potok Studenčnico, po katerem je teklo naprej v Dravinjo in nato v Dravo. S čiščenjem tega tekočega dela si seveda niso delali sivih las, saj je bilo tako najbolj enostavno. S tem so seveda uničili vse življenje v potoku Studenčnici in usmradili tudi širše območje. Ta farma pa ni bila dovolj za naše potrebe pri proiz- vodnji hrane, zato so se leta 1980 odločili, da bodo šli v širitev farme, in to za 30.000 prašičev (sedaj skupno 70.000). S tem se je tudi povečal problem gnojevke in se- veda smradu. Da pa so dobili dovoljenje za gradnjo, so morali zagotoviti, da bodo usposobili svoj separator in da se bodo priključili na ptujsko čistilno napravo. Kakor mi je zatrdil tov. Brglez, so do sedaj že izgradili kolektor za priključitev na kidričevski kanal in s tem tudi na čistilno napravo (ker sedaj čistilna naprava ne dela, se gnojevka izteka direktno v Dravo). Prav tako so uredili svoj separator, ki trenutno lahko izloči 3 do 4 tisoč m3 gnoja za njive. Ta gnoj sedaj uporablja le Kmetijski kom- binat, lahko pa ga dobijo tudi kmetje in to brezplačno. Za to gnojilo tov. Brglez pravi, da je enakovredno umetnim gnojilom, saj vsebuje iste sestavine kot le-to (kalij, fosfor in dušik). Mnogi se spotikajo tudi ob dejstvu, da farma že vselju- je nove prašiče, ker menijo, da to delajo brez potrebnih dokumentov. Tako tov. Brglez pravi, da nobena veliko slovenska farma nima soglasja Sveta za varstvo okolja pri RK SZDL. Pravi tudi, da ostala dovoljenja imajo in tudi svet za varstvo okolja jim je dovolil vseljevanje pod pogo- jem, da usposobijo svoj separator in da bo do konca leta 1986 obratovala tudi ptujska čistilna naprava. Prvi pogoj so že izpolnili v lanskem letu, iz drugega pa nam ne more trditi, da bo v letošnjem letu izpolnjen. Omenil sem tudi napravo za proizvodnjo bio plina, s katero bi lahko rešili vse ekološke probleme farm, tako gnojevke kakor tudi smradu. Tudi v Farmi prašičev v Dražencih so o tej napravi že razmišljali, vendar niso do- bili, vsaj po njihovem, zadovoljivih načrtov, po katerih bi naprava obratovala 100%?! Drugi vzrok, ki jih je odvrnil od gradnje »bio plinske naprave, je prepiranje med stro- kovnjaki s tega področja (dr. Risman, dr. Kos), ki ne mo- rejo uskladiti načrtov. Mnogi kmetje trdijo, da gnoj na farmi ni kvaliteten, ker prašiče krmijo z »umetno hrano« ali s »hrano iz vreče«. Tudi mene je zanimalo, kako je s tem in dobil sem nasled- nji odgovor: vso hrano, ki jo krmijo v farmi, je mogoče dobiti na prostem trgu in to je predvsem: koruza, pšenica, sojina in ribja moka, suha lucerna in vitamini. Takšna prehrana je edina možna pri tako velikem številu pitan- cev, pravijo v farmi. Hormonov ne uporabljajo, ker je to pri nas z zakonom prepovedano. Rešitev za okolje bi bila tudi, da bi prašiče redili v manjših farmah, ki bi jih lahko vzdrževale posamezne kmetije. Tu bi bila količina gnojevke manjša in uporabili bi jo za gnojenje in je ne bi bilo treba spuščati v vodoto- ke. Ravno tukaj vsaj ekologi in ostali somišljeniki vidimo rešitev. In kaj pravijo na farmi? Kmetom se reja prašičev ne izplača, zato se zanje tudi ne odločajo. Zanima nas, za- kaj ni nikakršne spodbude za zasebne proizvajalce? Ali se tukaj kdo boji konkurence?! Predvsem pa mi ni jasno drugo dejstvo, da je omejitev v evropskih državah določena na 300 (Avstrija) in 6000 (Nizozemska) prašičev na enem mestu, čeprav je poraba mesa pri njih za 50 do 90 % večja kot pri nas. Tov. Brglez mi je pojasnil, da so te države omejitev sprejele predvsem zato, ker imajo preveč mesa in ga izvažajo. Vseeno ostaja nekaj nejasnega. Ali v Zahodni Evropi ne jedo svinjskega mesa, da ga potem lahko izvažajo in ali se v Sloveniji ne znamo pravilno organizirati pri proizvodnji in tudi pri potrošnji mesa? To bi bil najbolj zanimiv odgovor, če bi ga vedeli. To je samo nekaj problemov velikih farm, pose- bej pa draženske. Nad vsem tem se je potrebno resno za- misliti, kdo je odgovoren, da farme onesnažujejo okolje in da za morebitno čiščenje tega morejo dajati svoj lastni čisti dohodek? So krivi za to kmetje, ki nočejo rediti svinj, so krive farme, ki želijo vzrediti vedno več svinj, smo krivi potrošniki, ki pojemo preveč mesa, je kriva gospodarska politika z nepravilnim načrtovanjem razvoja kmetijstva? Kdo bo popravil vso to škodo, ki je bila narejena okolju do sedaj in ki se bo delala, če tega ne bomo čimprej od- pravili? Na koncu se vsi izgovarjamo samo na denar, de- nar in še denar! Stanko Žunec 10 — ZA RAZVEDRILO 29. maj 1986 - TEDNIK II. PRIJATELJSKO ŠPORTNO SREČANJE Perutnina drugi zmagovalec V lanskem letu je bilo na pobudo Športne- ga društva Turnišče prijateljsko srečanje mla- dih iz DO Perutnina, Emona-KK, MIP Ptuj in športnim društvom. S tem se mladi vklju- čujejo v širši krog praznovanj ob dnevu mla- dosti, prav tako pa so se dogovorili, da bo to srečanje postalo tradicionalno in ga vsako le- to organizira ena izmed sodelujočih ekip. Športniki so se med seboj pomerili v dveh disciplinah in sicer v streljanju s serijsko zra- čno puško in v igranju malega nogometa. Vsaka disciplina se posebej točkuje, seštevek obeh disciplin pa da končni vrstni red ekip udeleženk. STRELJANJE je potekalo na strelišču OSZ Ptuj, Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD Turnišče s 535 krogi ter osvojila 4 točke, sle- dijo: Perutnina 525 in 3 točke, Emona-KK 477 in 2 točki ter MIP 456 in 1 točka. Med posamezniki je prepričljivo zmagal David Ri- bič (ŠD Turnišče) 185 krogi, sledita: Mira Ogrizek (Perutnina) 181 in Branko Zupanič (ŠD Turnišče) 180. MALI NOGOMET je potekal na igrišču pri OŠ Franc Osojnik in je bil vrstni red sle- deč: Perutnina 4 točke, MIP 3 točke, Emona — KK 2 točki in ŠD Turnišče 1 točka. Zmagovalec II. prijateljskega srečanja je postala ekipa DO Perutnina, ki je zbrala v obeh disciplinah 7 točk, drugo mesto je osvo- jila ekipa SD Turnišče s 5 točkami, tretje me- sto ekipa Emona — KK s 4 točkami in četrto mesto ekipa MIP s 4 točkami. Letošnje srečanje so uspešno organizirali mladi iz DO Mercator-Izbira-Panonija Ptuj ter se jim ob tem vsi udeleženci zahvaljujejo za uspešno izvedbo srečanja. Na srečanju pa so se tudi dogovorili, da v letu 1987 organizi- ra III. prijateljsko srečanje DO Perutnina Ptuj. Torej bodo mladi v drugem letu pono- vno športno proslavili dan mladosti. ZB TEDNIK - 29. maj 1986 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 PIONIRSKA OLIMPUADA 86 Največ medalj za OŠ Tone Žnidarič Kot poročamo na 1. strani, je tretja pionirska olimpijada v po- častitev dneva mladosti popolno- ma uspela v vseh pogledih — or- ganizacijsko, tekmovalno in po obisku gledalcev. Atletska tek- movanja so bila zelo zanimiva in borbena, nekatere discipline so dodobra ogrele dlani gledalcev. Mlajše pionirke in mlajši pio- nirji iz tretjih in četrtih razredov so se pomerili v teku na 60 me- trov. Med dekleti je zmagala Štefka Pšeničnik (Hajdina) pred Tanjo Pernek (Franc Osojnik) in Tamaro Gomilše (Olga Meglič), med fanti pa Aleš Kokol (Kidri- čevo) pred Alešom Belšakom (Olga Meglič) in Boštjanom Maj- cnom (Kidričevo). Mlajši pionirji in pionirke iz petih in šestih razredov so imeli nekoliko več disciplin. V teku na 60 metrov je med dekleti zmaga- la Tanja Rozman (Olga Meglič) pred Vanjo Kotar (Tone Žnida- rič) in Natašo Kante (Franc Osojnik), med fanti pa Matjaž Iskra (Tone Žnidarič) pred Fran- cijem Jerenkom (Kidričevo) in Marjanom Ostroškom (Franc Osojnik). V skoku v daljino je pri pionirkah zmagala Irena Junger (Tone Žnidarič) pred Dalido Bombek (Franc Osojnik) in Joži- co Ceh (Grajena), pri fantih pa Niko Kokot (Kidričevo) pred Bojanom Štruclom (Tone Žnida- rič) in Klasom Berličem (Olga Meglič). V metu žogice je pri fantih zmagal Sandi Vrbnjak (Tone Žnidarič), drugi je bil Pe- ter Brumen (Olga Meglič), tretji pa Vlado Muhič (Gorišnica). Pri dekletih pa je prepričljivo zma- gala Dijana Koštro (Franc Osoj- nik) pred Renato Verlak (Doma- va) in Anito Mlinarič (Tone Žni- darič). STAREJŠE PIONIRKE IN PIONIRJI 100 m — pionirke: ;. Neva Nahberger (Tone Žnidarič), 2. Mihela Miki (Tone Žnidarič), 3. Alenka Juršič (Franc Osojnik); pionirji: 1. Ivo Lončarič (Olga Meglič), 2. Matjaž Mesarič (Olga Meglič), 3. Mišo Žnidarič (Franc Osojnik); 300 m — pionirke: T. Lidija Vrabl (Tone Žnidarič), 2. Natalija Čeh (Franc Osojnik), 3. Romana Iljevec (Olga Meglič); pionirji: 1. Vasja Robin (Tone Žnidarič), 2. Peter Štumberger (Olga Meglič), 3. Dominik Ivan- čič (Kidričevo); 600 m — pionir- ke: 1. Romana Vidovič (Tone Žnidarič), 2. Mojca Veršič (Franc Osojnik), 3. Marjana Ši- šek (Tone Žnidarič); 1000 m pionirji: 1. Milenko Potočnik (Tone Žnidarič), 2. Slavko Lajh (Juršinci), 3. Vlado Koletnik (To- ne Žnidarič); višina — pionirke: 1. Rozika Vrhovšek (Tone Žnida- rič), 2. Natalija Krajnc (Tone Žnidarič), 3. Sara Muršec (Kidri- čevo); — pionirji: 1. Milan Osterc (Tone Žnidarič), 2. Vili Pajenk (Tone Žnidarič), 3. Mar- tin Kiseljak (Kidričevo); krogla — pionirke: 1. Irena Vesenjak (Tone Žnidarič), 2. Darja Zamu- da (Gorišnica), 3. Suzana Bedrač (Videm); — pionirji: 1. Milan Zamuda (Tone Žnidarič), 2. Bo- jan Bezjak (Markovci), 3. Boris Ramot (Tone Žnidarič); 4 krat 200 m — pionirke: 1. Tone Žni- darič, 2. Olga Meglič, 3. Franc Osojnik; — pionirji: 1. Olga Me- glič, 2. Tone Žnidarič, 3. Kidriče- vo. OSVOJENE MEDALJE: To- ne Žnidarič (22), Olga Meglič (12), Franc Osojnik (10), Kidriče- vo (8), Gorišnica (2), ter Hajdi- na, Dornava, Juršinci, Markovci, Grajena in Videm po eno. Še enkrat velja pohvaliti vse nastopajoče za borbenost in vztrajnost. Ne glede na uvrstitev naj bo nastop na olimpijadi prav vsem spodbuda za nadaljnje de- lo. Tekst: I. kotar fotografije: M. Šneberger in KOSI Zastave so na stadion prinesli padalci AK Ptuj V kulturnem programu so sodelovale učenke osnovnih šol Tone Žnida- rič, Franc Osojnik in Markovci Dvigovanje zastav Boji so bili zavzeti do zadnjih metrov, zmagali so sedaj najbolje pripra- vljeni Podelitve medalj, priznanj in nagrad so opravili vidni družbenopolitični, telesnokulturni in delavci s področja vzgoje in izobraževanja Med številnimi posebnostmi prireditve je bila tudi zastava pionirske olimpijade Poraza Drave in Aluminija Naša nogometna republiška ligaša tudi to sobo- to in nedeljo nista bila uspešna. Aluminij se je v Mariboru pomeril z domačim Kovinarjem in izgubil z 0:3. Do prvega zadetka, ki so ga domačini dosegli v 24. minuti, so bili Kidri- čani boljši nasprotnik, ki jih je sodnik Klopčič iz Zagorja oškodoval za enajstmetrovko. Po prvem zadetku so popustili in tekmo izgubili. Naslednje kolo je bilo včeraj, v Kidričevem pa je gostovala Mura. Drava je v soboto popoldan nastopila na Rav- nah in z domačim Fužinarjem izgubila z 0:2. Zani- mivo je, daje sodnik tekmo podaljšal kar za 11 mi- nut. Do konca prvenstva sta še dve koli, Drava pa je zadnja s tremi točkami zaostanka za predzadnjo Ojstrico. V Ptuju bo v nedeljo popoldan gostoval Partizan iz Slovenj Gradca. 1. k. Šešerkova osma v Bolzanu Marija Šešerko seje kot predstavnica Jugoslavi- je v Bolzanu (Italija) udeležila velikega mednarod- nega atletskega tekmovanja. Nastopila je v svoji specialnosti, skoku v daljino, in v močni konku- renci osvojila osmo mesto z rezultatom 593 centi- metrov. I. k. M0T0KR0S V Črmošnjicah sta bili dve dirki. V dirki za državno prvenstvo kategorija 125 ccm je zmagal Zdovc (Brežice) pred Urbanijo (Lukovica). Tekmoval- ci Ptuja so imeli slab dan. Frangež za- radi poškodbe noge ni nastopil, Gaj- serju je že v prvi vožnji odpovedal motor in je moral odstopiti. V tekmovanju za pokal Alpe Ja- dran v mednarodni konkurenci je presenetil s 7. mestom Krištof (Ptuj). Rezultati: do 125 ccm: I. Zdovc (Brežice); 2. Urbanija (Lukovica), 3. Zaje (Slovenija avto). Alpe Jadran, do 250 ccm: 1. Mar- con (Italija), 2. Frauvvallner (Avstri- ja), 3. Picco (Italija), 7. Krištof (Jugo- slavija). Zlata rokavica Dolencu iz Varaždina Marljivi člani Boksarskega kluba Ptuj so tudi tokrat uspešno pri- pravili 6. tradicionalno tekmovanje za Zlato rokavico Slovenije v po- častitev dneva mladosti. Prek 300 gledalcev je videlo 12 zanimivih in kakovostnih borb, kjer so zlasti izstopali boksarji iz Borovega. Žal se je tokrat izkazala popolna nepovezava klubov z ZTKO glede časovnih razporeditev, saj je bilo sočasno več prireditev (roko- met, judo in dr.,), kar je razdrobilo gledalce. Z borbami so pričeli mladinci, v nadaljevanju pa smo lahko ugo- tovili, da je kakovost v slovenskih klubih nazadovala in je postala pe- reč problem za nadaljni razvoj te športne panoge. Vodstva klubov bo- do morala v prihodnje posvetiti vzgoji mladega kadra večjo pozor- nost. Borbe so sodili mariborski sodniki, doseženi pa so bili naslednji izidi: mlad. Sait (MB)-Majnič (VŽ) 2:0 (RSC — prekinjena)^ Kos (Ptuj-Kneževič (CE) 2:0; mušja — Bečiri (MB)-Smrtič (VŽ) 2:0 (RSC — prekinjena); peresna — Antonič (Ptuj)- Golubič (VŽ) 2: 0 (RSC — prekinjeno); velter — Poš (MB)-N. Nestorovič (Borovo) 1:2, Zorko (Ptuj)—P. Nestorovič (Borovo) 2:0 (RSC prekinjeno); pol- srednja — Sekanovič (VŽ)—Norkovič (CE) 0:2, Bezjak (Ptuj —Durič (CE) 2:0, Mere (MB)—Milankovič (Borovo) 0:2 (prekinjeno — po- škodba); srednja — Canič (LJ)—Dolenc (VZ) 0:2 (klasični KO); pol- težka — Vukalič (MB)—Sever (CE) 2:0; težka - Fatahi (MB)—Gu- štin (LJ) 2:0 (klasični KO). Strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov klubov, je Zlato rokavico podelila Dolencu iz Varaždina. Za najboljšega boksarja so proglasili Nenada Nestoroviča iz Borovega, za najmlajšega zmagoval- ca Saita iz Maribora in za najmlajšega udeleženca Kneževiča iz Celja. anc Dobitnik Zlate rokavice (foto M. Ozmec) Jubilej ptujskih judoistov Člani judo kluba »Drava« Ptuj praznujejo letos 25-letnico svoje- ga dela. Preteklo soboto so ta svoj jubilej počastili z mednarodnim prijateljskim srečanjem v športni dvorani Center. Na srečanju so najprej predstavili svoje klubsko delo, gledalcem pa pripravili zanimiv pregled veščin: tehniko padcev, metov, udarcev, parterno tehniko ter pravila borbe. Na koncu so potekali še dvoboji med tekmovalci PSV iz Munch- na, Železničarja iz Maribora ter domačini. V odmorih med posamez- nimi dvoboji so najmlajši judoisti iz vseh treh klubov prikazali svoje znanje. Zmagala je ekipa PSV, drugi so bili domačini, tretji pa Mari- borčani. Rezultati: PSV:Železničar 8:6 (40:20), Drava:Železničar 7:7 (23:20); PSV:Drava 6:4 (20:10). Sodila sta Franc Šega iz Slovenske Bistrice in Rudi Blažič iz Ma- ribora. Za gledalce je bila to gotovo prireditev, ki jim je nudila mož- nost seznanitve s tem športom in tudi obilo športnega užitka. d. 1. Lepa zmaga rokometašic Drave Članice rokometnega kluba Drava so v soboto dosegle najlepšo in najvišjo zmago v letošnjem nastopanju v slovenski ligj. Po kakovo- stni in učinkoviti igri so s kar 29:13 premagale Burjo iz Škofij. Zmaga jim pri napredovanju s predzadnjega mesta sicer ne more pomagati, je pa spodbuda za nadaljnje zavzeto delo, saj bo mlada ekipa čez čas totovo pokazala, da si zasluži mesto med najboljšimi slovenskimi klu- i. Po začetnem vodstvu gostujoče ekipe so igralke Drave v nadalje- vanju prvega polčasa prevzele pobudo in si ao konca tega dela prii- grale 5 zadetkov prednosti (.12:7). V drugem polčasu je v ekipi Burje zaigrala Alenka Letig, v prejšnjih sezonan najboljša strelka lige, ki je f)0 operaciji meniskusa ze olcrevala. Vendar tudi to Burji ni pomaga- 0. Ptujčanlce so z zelo borbeno igro v obrambi ustavile napad Burje, v napadu pa z učinkovito igro večale razliko v svojo korist. Podatek, da je za Dravo zadetke doseglo kar osem igralk, pove, da so bile ne- varne iz prav vseh igralnih mest, še posebej pa je odlično šlo Mileni Korošak s črte in s pozicije desne zunanje igralke, hitre nasprotne na- pade pa je velikokrat uspešno zaključevala Tatjana Hentak. Za dobro igro in visoko zmago veljajo čestitke tako vsem igralkam kot tudi tre- nerju Baklanu. Drava se bo v soboto popoldan (ob 18. uri) v Ptuju pomerila z Itasom iz Kočevja, Drava: Gregorec, Juršič, Šoba, Vtič 2, Korošak 6, Rižner 2, Fridl 1, Premužič 3, Lašič 5, Malek 3, Hentak 7, Širovnik. Člani pa so nepričakovano izgubili pomembno srečanje z Radgo- no, ki je tekmo v Ptuju dobila s 25:24, čeprav so domačini vodili skozi vse srečanje. Dravi tako celo grozi izpaa iz druge republiške lige. Drava: Valenko, Tumpej 2, Osterc, Gregorin 4, Matjašič 1, Debe- jjak 2, Žuran 3, Šmavc 3, Horvat 3, Vukašinovič, Pučko 6, A. Matja- šič. Mladinke Drave so v soboto sicer izgubile z Račami (13:15), ven- dar so si že prej zagotovile prvo mesto v vzhodni skupini republiške mladinske lige. Tako je ekipa trenerja Benčiča tokrat prehitela Vele- nje. Drava: Dordevič Premožič, Žagar 2, Jurkovič, Lovrenčič, Goj- kovič 3, Kašman 1, Juršič 6, Jelšek 1, Vtič, Topolovec. 1. kotar 12 — ZA RAZVEDRILO 29. maj 1986 - TEDNIK TEDNIK - 29- maj 1986 OGLASI IN OBJAVE - 13 ČETRTI TURISTIČNI TEDEN OBČINE PTUJ Priznanje turistične zveze Slovenije Otvoritvena slovesnost 4. turističnega tedna občine Ptuj je »razoro- žila« tudi največje skeptike. V najstarejšem in edinem ptujskem hotelu so se zbrali najvidnejši turistični delavci Slovenije. Prišel je Leopold Krese, predsednik Turistične zveze Slovenije, Danica Zorko, glavna taj- nica ZS Slovenije, Janez Pograjc, predsednik mariborske turistične zve- ze, Leopold Pere, direktor centra za turistično in ekonomsko propagan- do pri Gospodarski zbornici Slovenije in drugi. Slovesno kot je bilo v ponede- ljek, 26. maja, že dolgo ni bilo. Dokaz več, da se je turistični te- den »utrdil« v ponudbi ptujske- ga turizma in bo tudi v bodoče stalni spremljevalec oziroma in- formator, ki bo ptujsko gostin- sko in turistično ponudbo pred- stavljal širši javnosti in to vedno na začetku glavne turistične se- zone. V imenu jubilanta — Turisti- čnega društva Ptuj, ki letos slavi 100-letnico delovanja — je govo- ril predsednik Anton Purg. Pred- stavil je glavni smeri turističnega delovanja, zlasti še program pri- reditev v jubilejnem letu, bilten turističnega tedna in bodoča pri- zadevanja društva za še večjo tu- ristično uveljavitev Ptuja in nje- gove okolice. Pokrovitelj letošnjega tedna je skupščina občine Ptuj. Gorazd Žmavc, predsednik, pa je takole predstavil ptujska turistična pri- zadevanja: »Prehojena pot naše- ga turizma nas navdaja z opti- mizmom in hkrati opozarja, da ni razlogov za samozadovoljstvo. Kljub naporom nam doslej še ni uspelo premagati slabosti v go- spodarskem in socialnem razvo- ju. V takih razmerah snujemo srednjeročne cilje razvoja, v ka- terih moramo zagotoviti, da bo turistična dejavnost prispevala k _ skupnemu gospodarskemu raz- voju in to več kot doslej. Preseči moramo miselnost počasnosti in v samozadovoljstvu zavitih kora- kov. Turizem danes sodeluje v skupnem DP občine z dvema od- stotkoma, v republiki s tremi. V naših programih je predvi- dena štiriodstotna rast turistične dejavnosti. Naše prirodne dano- sti bi s sodobnejšo organizacijo in enotno turistično ponudbo, z jasno opredeljenimi nosilci, mo- rale in mogle dati boljše rezulta- te. Za tak vzpon so seveda po- trebne nove investicije, pred- vsem sodobnejša struktura ob- jektov, izgradnja hotelskih zmo- gljivosti v Ptujskih toplicah, več storitev in ponudbe drobnega gospodarstva, ob revitalizaciji starega mestnega jedra, z nosilci in asortimentom, ki bi oplemeni- tili turistično ponudbo ... Razvoj turizma moramo pove- zovati z razvojem prometa in kmetijstva, projekt vinske ceste v Halozah z možnostjo kmečkega turizma in razvoj tistega dela in- dustrije in trgovine, lovstva in ri- bištva, ki lahko obogatita turisti- čno ponudbo. Vse to pa morajo vsebovati na- ši razvojni programi za naslednje srednjeročno obdobje. To pa po- meni, da se moramo zavedati prirodnih danosti, ki jih imamo dovolj. Zato in zaradi tega je tu- di naša odgovornost toliko večja in nam ne more biti vseeno, kak- šen bo naš nadaljnji turistični razvoj.« Leopold Krese, predsednik tu- ristične zveze Slovenije, se je oglasil v imenu gostov in med ostalim povedal: »Velika odlika turističnega društva Ptuj je v po- vezovanju z drugimi društvi in organizacijami, zlasti pa in še tu- di s krajevnimi skupnostmi. Mi- slim, da smo s tem na najboljši poti, da bomo Slovenijo naredili >turistično<...« Za tem pa je Antonu Purgu, predsedniku TD Ptuj, izročil pri- znanje Turistične zveze Sloveni- je. Za njim se je oglasila Marjeta Ciglenečki, kustodinja Pokrajin- skega muzeja Ptuj, ki je predsta- vila vsebino razstave »Letoviš- čarstvo na Ptuju v 19. stoletju«. V ponedeljek so poleg te raz- stave odprli še razstavo edicij in pogrinjkov, turističnih spomin- kov v izložbah trgovine Jasmin, ribiško in lovsko razstavo v izlož- bah Blagovnice Mercator, razsta- vo fotografij z motiviko Ptuja v Blagovnici Mercator in vinsko razstavo v izložbah prodajalne TOZD Slovenske gorice. S kulturnim programom pa so se na otvoritvi 4. turističnega ted- na občine Ptuj predstavili učenci iz OŠ Tone Žnidarič in OŠ Franc Osojnik, katerim se je pridružil Oto Mesarič iz ptujskega gleda- lišča, nastopil pa je tudi ansam- bel iz vojašnice Dušan Kveder Ptuj. MG Druge prireditve v okviru 4. turističnega tedna občine Ptuj: V torek, 27. maja, je bilo pre- davanje o kulturnozgodovinski podobi Ptuja za člane turisti- čnih podmladkov in druge turi- stične delavce, ki so se srečali popoldan v hotelu; 28. maja so nastopile folklorne skupine iz Markovec, Zabovec in Dolene pred Blagovnico Mercator: te- ga dne je bila tudi velika degu- stacija, ki jo je pripravil ptujski MIP; 29. maja (danes) bo ob 17. uri odprta razstava cvetja, ob 19. uri pa bo turistično pre- davanje v hotelu, jutri bodo odprli razstavo kulinarike, pro- menadni koncert pihalnega or- kestra Ptuj in vinska poskuša- nja pa bodo ob 20. uri na Bak- husovem trgu v Ptuju; svečani sklep 4. turističnega tedna ob- čine Ptuj bo v soboto, 31. maja z republiško regato in zaba- vno-glasbeno prireditvijo ob restavraciji Ribič. Leopold Krese izroča priznanje Antonu Purgu foto: Martin Ozmec Muzejski vlak so obnovili v Ptuju Ptujska železniška postaja je bila v petek, 23. maja, za nekaj tre. nutkov podobna tisti postaji izpred 100 ali še več let. Iz bližnjih žele2~ niških delavnic je namreč prisopihala dobra stara »damfarica«, Sj vmes nekajkrat zapiskala in za seboj na postajo potegnila sedem re. stavriranih in obnovljenih vagonov, ki so bili pripravljeni za dolg0 pot. Kam neki, smo menili in brž dobili odgovor. Ivan Šic, vodja toz^ za vzdrževanje voz v Ptuju je povedal: »Vseh sedem vagonov in staro parno lokomotivo, ki je nekoč vo- zila prav na našem območju, smo v naših delavnicah obnavljali dobra tri leta. Vse je potekalo po načrtih strokovnjakov, restavratorjev iz muzejske dejavnosti ŽG Ljubljana. Vagone smo namreč prejeli v zelo slabem stanju in nekatere je bilo treba v celoti obnoviti — s kontruk- cijo vred. Daje bilo tu še veliko mizarskih specialnosti in nekaj kova- štva, tega verjetno ni treba posebej izpostavljati, saj si lahko vsak predstavlja, kakšni vlaki so vozili po naših železnih cestah pred 100 in več leti. V delavnicah imamo še tri vagone, ki so za sedaj garažirani. Garnitura, ki je na tirih, pa bo sedajle odpeljala na poskusno vožnjo proti Ormožu in naprej do Murske Sobote. Če bo vse v redu — in v to sem prepričan — potem bo ta vlak ob 140-letnici jugoslo- vanskih železnic peljal v Gradec, od tam pa nazaj v Maribor, kjer bo osrednja svečanost ob železničarski obletnici. Pozneje bo vlak peljal še proti Celju, nato pa dalje proti Kopru in Trstu.« In kje si bo možno ta vlak ogledati še pozneje? »Kolikor vem, bo ta muzejski vlak pozneje prevzet v redno vož- njo. Vozil bo pod posebnimi pogoji kot turistični vlak po slovenskih železnicah. Posebnost te kompozicije je najstarejši vagon, ki je iz leta 1894, medtem ko je parna lokomotiva iz leta 1917.« Vsekakor je obnova te starodavne vlakovne kompozicije pomem- ben prispevek k zgodovini naših železnic in v CD — tozd za vzdrževa- nje voz v Ptuju so ponosni, da so lahko k temu primaknili svoj po- membni delež. M. Ozmec Obnovljena kompozicija muzejskega vlaka pred odhodom iz ptujske že- lezniške postaje na poskusno vožnjo, (foto: M. Ozmec) Risbe na svili in bombažu Pred skoraj dvema letoma seje Olga Čeh-Butinar ptujskemu ob- činstvu predstavila z risbami na svili, batiku in platnu. Jutri, 30. maja, se ponovno predstavlja v paviljonu Julija Ošlovnika ob Poljski cesti 11. Na otvoritvi razstave risb na svilo in bombaž, ki bo ob 18. uri, bo ob spremljavi kitare pela svoje pesmi Maja Veras, Borut Godec pa bo imel recital svoje poezije. Razstava bo na ogled do 8. junija ob delov- nikih med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo pa med 9. in 12. uro. Korenine grunta segajo globoko Južna in vzhodna stran Apač in del proti Lovrencu je eno sa- me preorano polje, zaenkrat še prazno, kmalu pa bo vzklila ko- ruza. To je melioracijsko območ- je, sedaj komasacijsko razdelje- no. To pa, vsaj tako kaže, ne bo dokončna razdelitev, saj so neka- teri lastniki zemlje na tem ob- močju nezadovoljni, celo razjar- jeni. Ne strinjajo se namreč z do- ločitvami mej, ki se po njihovem mnenju lomijo tako, da bo ote- žen dostop na njihove »nove« kmetije. Ljudje še vedno govori- jo o svoji zemlji, ki je sedaj sose- dova in se kar ne morejo sprijaz- niti z novimi mejami, ki so kot predlog javno razgrnjene na se- dežih krajevnih skupnosti Lo- vrenc, Dolena in Kidričevo. V ra- čun jim ne grejo tudi trije melio- racijski jarki, tri metre široki, s cesto na obeh straneh, saj so ta- ko po nepotrebnem izgubili veli- ke površine zemlje. Kmetje pra- vijo, da po regulaciji Polskave tu ni bilo poplave in da torej jarki ne bi bili potrebni. Vendar se tu spuščamo že na področje stro- kovnih odločitev. Če pa jarki že so, se ne strinja- jo, da so meje novih gruntov do- ločili po jarku na levi. Če bi se ravnali po srednjem, bi bile meje mnogo bolj ravne. Najbolj so prizadeti Franc Hriberšek, Kor- pič in dva Skledarja — Štefan in Jože. Ker je sedaj čas za pripom- be na komasacijsko razdelitev, naj bo tudi ta zapis pripomba, ki jo je po našem mnenju mogoče razumeti in upoštevati. Gre za konkretno stvar: meje naj bi bile bolj ravno določene, bolj prila- gojene prejšnjemu stanju. Hri- beršek je pred leti s svojo sestro že zamenjal zemljo in tako sam opravil komasacijo. Sedaj pred- lagana meja gre v levo tik ob nje- govem gospodarskem poslopju, tako s traktorjem ne more mimo svoje kolarnice, da ne bi ogrožal sosedove zemlje. »Če je mejo že treba lomiti, naj jo lomijo nekoli- ko višje,« pravi Franc Hriberšek. Korenine grunta so globoko in ni jih lahko izruvati. Poleg tega je kmetu še kako pomembno, da ni preko plota že sosedova zem- lja. To kmečko željo bi kazalo, če se le da, upoštevati. »Prej sem imel 33 metrov široko parcelo po vsej dolžini, po komasaciji naj bi bila široka le 22 metrov in še lomljena. Na to nikakor ne mo- rem pristati. Tudi zaradi hčerke Karmen, ki sedaj obiskuje kme- tijsko šolo in bo čez nekaj let prevzela kmetijo. Prepustiti ji moram tako, da se bo na njej lahko obrnila s traktorjem ali drugim strojem!« J. Bračič Franc Hriberšek: »Takole približno poteka nova meja« DELO ZA SLAMNATO PLAČILO Že leta je na našem območju dobro razvito sodelovanje zasebne- ga in družbenega kmetijstva. Res se pojavijo tu in tam tudi navzrkižni interesi, pa je to ob velikih zemljiških posegih in premikih v zadnjih letih tudi razumljivo. V teh dneh je na poljih, kjer ima Kmetijski kom- binat posejano sladkorno peso, zelo živahno. Kmetje jo okopavajo in redčijo, za plačilo pa bodo dobili slamo, seveda ob žetvi. Kombinat slame ne potrebuje, potrebuje pa v tem času mnogo delovne sile. Za- sebne živinoreje >a skorajda ni brez slame in tako je tu priložnost za medsebojno pomoč. V kombinatu so zadovoljni s pomočjo kmetov in kmetic, saj so vsi po vrsti dobri delavci. Zadovoljni pa so tudi s posev- ki sladkorne pese, ki kažejo zelo dobro. Obeta se dobra letina in ni jim žal, da so posejali kar devetdeset hektarjev pese več, kot so imeli v načrtu. Skupaj so jo posejali na 672 hektarih. JB Okopavanje in redčenje pese v bližini Lovrenca na Dravskem polju. Da bodo črne kronike manj črne Žal iz leta v leto ugotavljamo, da so ceste v vedno slabšem sta- nju, da je promet na teh cestan vse gostejši, zlasti še v poletnih mese- cih. Res je, da živimo v času bliskovitega napredka avtomobilske in sploh motorne industrije. Žal pa se temu v celoti ne znamo prilagaja- ti. To dokazujejo tudi črne kronike, ki so vse bolj »črne«. Zakaj? Pre- pričan sem, da mentorji prometne vzgoje v OS tudi v srednjih šolah opravijo svojo nalogo. Kot pomemben dejavnik osveščanja udeležen- cev v cestnem prometu, pa je brez dvoma Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet je sestavljen iz komisij, ki si vsaka na svojem področju prizadeva storiti kar največ. Kontrolni pregledi ki jih opra- vljajo Člani SPV skupaj z delavci milice in avtomenaniki, Kažejo na to, da se vedno ne dajemo nevarnosti, kateri se izpostavljamo s tem, ko se vključujemo v promet s tehnično nepopolnimi prometnimi sred- stvi, dovolj pozornosti. Običajno in žal se tega zavemo šele takrat, ko smo žrtve prometne nesreče ali pa, ko pod našimi kolesi ugasne življe- nje. Velik odstotek vozil, ki se vključujejo v promet, je žal tehnično pomanjkljivih (svetlobno-signalne, naprave, krmilni mehanizem, za- vorni sistem itd.). Žal pa se zadnje čase ugotavlja tudi vse več »neiz- pravnih« voznikov (vinjenost). Kakšno nevarnost predstavlja za var- nost prometa kombinacija tehnično pomanjkljivega vozila in vinjene- ga voznika pa najbrž ni potrebno posebej opisovati. Pred nami je čas počitnic in dopustov, s tem pa se bo seveda mo- čno povečal promet na naših in seveda tudi na drugih prometnih po- vršinah. Zdaj bomo bolj kot kdaj koli prej morali povečati skrb vozilu in nam samim. Pri tem želim še posebej opozoriti Kolesarje in voznike koles z motorjem, kajti prav teh je v teh poletnih mesečin največ, žal pa jih je tudi največ udeleženih v prometnih nesrečah. Da bi bilo le- teh čim manj, pripravlja SPV skupaj z delavci milice in vojaki garnizi- je iz Ptuja preventivno akcijo »VARNO KOLO«. Namen akcije je kolesarje opozoriti na morebitno tehnično po- manjkljivost koles,kajti s takim kolesom ne ogrožamo le lastne varno- sti, temveč tudi varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Pre- ventivna akcija bo potekala v ponedeljek in torek, 2. in 3. junija. Za vašo in našo varnost gre, pa tudi za to, da bodo v bodoče črne kronike manj črne. Menoni