Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek, Posamezna številka 10 din. - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 800 din oztr. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banM v Novem mestu, it. ftO-KB-!«-2-24 Stev. 17-18 (871-372) Leto VITI. NOVO MESTO, 25. APRILA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ton« GoSnlk. Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto 88 Telefon uredništva ln uprave: ŠL 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetja »Slov. poročevalec* v LJubljani, Za tisk odgovarja F. "leveJ S PETEGA PLENUMA ZVEZNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA FLRJ ZA USTVARJALKO SODELOVANJE Z VSEMI MlROL.lt JtlfclMl JKAROIM SVETA 27. aprila 1941 je bil v Ljubljani na pobudo Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije ustanovni sestanek OSVOBODILNE FRONTE. OF je rasla in se širila med širokimi ljudskimi množicami kot enotno vseljud-sko gibanje za osvoboditev ln združitev slovenskega naroda, za izgon ln uničenje okupatorja, za vzpostavitev nove Jugoslavije na temelju narodnostne enakopravnosti in ljudske demokracije. V svojem družbenem bistvu je OF Pomenila združitev našega ljudstva pod novim, v pogojih narodnoosvobodilnega gibanja vzpostavljenim družbenim vodstvom slovenskega naroda. To družbeno vodstvo je prvikrat v zgodovini prešlo v roke delavskega razreda Slovenije, ki Je znal združiti v vsenarodni upor široke plasti našega naroda. Osvobodilna fronta je bila posoda naše ljudske revolucije, revolucije, ki jo je vodila Komunistična partija. Sla je v boj za resnično svobodo slovenskega naroda In drugih Jugoslovanskih narodov, Šla Je v Uudsko oblast in v graditev socializma. Kot nam Je bila potrebna v letih vstale in povojne graditve, tako je danes kot Sooiall-slišna zveza delovnega ljudstva pobudnik našega napredka. Društvom In organizacijam v Novem mestu Pripravljalni odbor za prvomajsko slavje vabi vsa drultva ln organizacije v mestu in v občini, da priredijo s članstvom tzl"t na Trško goro, kjer b0 v aredo, 1. maja, ljudsko prazno, vanje Dneva deia! Za prevoz ln odlični, cenena okrepčila bo poskrbljeno. Udeležite se polno-Številno slavja na naš največji delavski praznik! Prvi dan plenuma je poročal tovariš Aleksander Rankovič o nekaterih najvažnejših političnih in organizacijskih vprašanjih Socialistične zveze. Dejal je, da si bo Socialistična zveza tudi vnaprej prizadevala sodelovati z vsemi narodi na Vzhodu in Zahodu. Zato smo v minulem letu vzdrževali na široki osnovi mednarodne politične, ekonomske, kulturne in druge zveze z velikim številom držav. Menili smo ih. menimo, da je problem m'Wu in mednarodnega sodelovanja najvažnejši mednarodni problem in osnovni pogoj za nadaljnji napredek človeštva. Ko to iskreno delamo, pa so začele vzhodne države spet izkoriščati našo zaskrbljenost za mir in socializem za napade proti nam Dogodki na Madžarskem in v Egnptu so zahtevali, da smo o njih povedaili naše neodvisno stališče, kar pa nekaterim na Vzhodu ni prav. Tovariš Renkovič je poudaril, da ne želimo z ničemer zaostrovati meddržaivnih in medsebojna« odnosov nasploh. Poudaril je tudi naše prijateljske odnose z narodi Srednjega vzhoda, govoril je o gospodar-' skih vprašanjih in o povečani vlogi okrajev in občin, o kulturno - prosvetni dejavnosti SZDL, o lisku, o orgianizadji-ekih vprašanjih SZDL in podobno. Med ostalim Je poudaril velik pomen rednega dela političnih organizacij, ki morajo milijonom delovnih ljudi pomagati v upravljanju tri razvijanju družbene kontrole Ln v razvijanju vseh oblik socialistične demokracij« pri nas. Delo za izboljišanje družbenega položaja žensk je zajel referat tovariša Radosavljevi-ča, o čemer bomo še posebej poročali, kakor tudj o prispevku, ki ga je na vprašanje dal tovariš Edvajrd Kardelj. Jugoslavija nima razlogov, da bi spreminjala svoje stališče Ko je govoril v razpravi, Je predsednik SZDL Josip Broz Tito med drugim dejal, da imamo zadnje čase nov spor, ki se je razviil med našo deželo in vzhodnimi deželami, de- Preljšnji teden je bil pod predsedstvom Josipa Breza Tita v Gatrdnern domu na Brionih peti plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega Ljudstva Jugoslavije, člani plenuma so aprejeili osnovni poročili tovariša Ramkoviča in RadosavljeviČa, govoril pa je tudi tovariš Tito o giavniih vprašanjih naše zunanje in notranje poditiike. že lami socialističnega tabora, za kakršne ae imajo. 2e često smo javno, v tisku in govorih pa tudi v zdraivicah s sovjetskimi tovariši pojasnjevali, kakšno je naše gledišče glede taborov. Zdaj bi rad povedal, je rekel tovariš Tito, da je v sedanjem sporu bistveno prav to, da smo oslali vztrajni pri svojem stališču, da se na želimo vključiti v nobe« tabor in da tega ne želimo zato, ker bi s tem izgubili tisto vlogo, ki jo ima Jugoslavija v svetu in k* nam omogoča neodvieno stališče v iTTažanjn naših misli o vseh vprašanjih, tako notra- njega kakor tudi zunanjepolitičnega značaja. To je tisto, kar je šlo sovjetskim tovarišem najbolj na živce. Čeprav sedanjega spora ne bi hotel dramatizirati, je nadaljeval tovariš Tito, pa se zdaj pri nas le doatiilkrat sprašujemo, ali sploh lahko še verjamemo sovjetskim tovarišem. Mi vemo, da smo na pravi poti, do takega spoznanja pa bodo prav gotovo prišli tudi sovjetski tovariši. Posamezni vodilni ljudje se pit njih še na morejo otresti startih naaorov glede sti&ov med sorialasMčnrt-mi deželami, zato tudi zavze- Sproščeno, veselo, s pesmijo in izleti v majsko naravo bomo leto* proslavili praznik dela — 1, maj. Vsem svojim bralcem, naročnikom, sodelavcem in prijateljem želi prijeten prvomajski oddih tudi Dolenjski liitt Veliko slavje na Trški gori No»« mesto bo počastilo praznične d«* tega in prihodnjega tedna s slavnostno akademijo, ki bo v Doma ljudske proevete jutri, 26. aprila zvečer. Ta večer bodo zagoreli okoli m »sta tudi Atpvilni kresovi. Kolektivi ln sindikati bodo priredili notranje proslava 30, aprila. Prvega maja *»o glavno praznovanje Novomeščanov ln okoličanov'pri DOLENJSKA ZA 1. MAJ Vsa Dolenji«ka Je t« dni sredi priprav, da bomo Praznik dela dostojno, veselo tn sproščeno Počastili. Tako poročajo iz Dolenjskih Toplic, da bodo 30. aprila zvečer zagoreli kresovi po hribih, zvečer 'bo glavna proslava, manjše prireditve pa bodo imeli tudi sindikati. V Šentjerneju bo v torek zvečer na akademiji koncert pevskega zbora iz Ore-hovice, 1. maja pa bodo pred šolo v Orehovici odkrili spomenik. V Metliki bo 30. aprila ob pol osmih zvečer na MeBtnem trgu svečana javna proslava, na kateri bodo sodelovali tudj metliški pevci in godba. Po pro-elavi bo na terasi pred novim kegljiščem veselica, na katero vabijo prireditelji vse prijatelje kegljaškega športa ln ostale meščane. Igrišče bodo člani Kegljaškega kluba odprli 30. aprila ob 14. uri na Kambiče-vem vrtu. Na vrhu Veselice bodo v počastitev Praznika dela prižgali velik kres. Prvega maja bodo Metličani ob petih zjutraj imeli budnico, dopoldne tekmovanje kegljačev, popoldne pa množični izlet v hrvatski Ribnik, kjer bo tamkajšnja Zveza borcev odkrila spomenik padlim borcem ln žrtvam fašizma. V 2užemberku bo šolska mladina 27. aprila priredila krajši izlet, osrednja prireditev 1. maja bo pa na sam Praznik dela Novomeškim planincem Nameravani izlet na Gorjance je prestavljen na eno izmed kasnejših nedelj Vse člane vabimo, da se udeleže prvomajskega slavi* na TRSKI GORI. ki bo v sredo. 1. myja! Društveni odbor popoldne, ko bo na trgu v Žužemberku govor in krajši kulturni spored, nato pa zabava. Sodelovali bodo člani sindikatov, Partizana, šolska mlad na in godba z Dvora. V Straži bo slavnostna akademija, kurili bodo pa tudi kresove, V Ortiotn- IJu, Kostanjevici, Trebnjem, na. Mirni, v Mokronogu m drugod po okraju pripravljajo društva in sindikati slavnostne akademije, javne nastope, kresove im kulturne prireditve, združene « zabavo delovnih Mudi. Lipah na Trški gori. Ob dveh popoldne bodo priredili združeni pevski zbori ,r«cita*orjl, folklorna skupina JLA in drujpi izbran kulturni spored na vrhu Trik? gore, kjer bo nato tudi ljudska zabava. Za dobro postrežbo po nizkih cenah bo poskrbljeno. Avtobusi bodo vozili z Glavnega trga v Novem mestu do Bajnofa in nazaj. Proslavimo prvomajska dneva v naravi, veseli in sproščeni! Taborniki bodo hiteli na Gorjanca in Mirno goro, nekateri » kolesi rud; v Kumrovec. Planinci pripravljajo **lete h kočam na Polomu, na Frati, n* Mirni gori in na Debencu, posamezni kolektivi pa pripravljajo • Številne skupne , izlete v Šmarješke in Dolenjska Toplice, v planine, na Rog in v druge znane kraje, Id nas vabijo na oddih. majo tafea stališča- Mi se z nese poti na bomo odmaknili, ker bi bilo to škodljlivo za naše notranje razmere kot tudi za nadaljnji so^laliflitPčni razvoj ln za rooivoj socialistične misli v svetu sploh. Tovariš Tito je nato dejal, da albanska gonja ne prispeva ki dobrim stikom,, ponovil pa je tudi znano stališče do madžarskih dogodkov. Omaja/nega zaupanja ni moč naglo spremeniti, je poudaril, ko je nadaljeval vprašanje odnosov med nami in Vzhodom. Podčrtal je tudi vprašanje naših odnosov do Srednjega vzhoda in dolžin osti, kii nam jih nalaga naša neodvisnost, da namreč neodvisno in z vsema deželami vzpostavljamo kar najboljša stike. Z oceno nalog socaalMične zveze pri nadaljnjem razvoju našega gospodarstva, predvsem pa kmetijstva, je tovariš Tito zaključil svoj govor na plenumu SZDL. Nazdravimo Prazniku dela! Zagoreli bodo kresovi, zaplapolale rdeče prvomajske zastave. Od hriba do hriba bo segal njih sij, vabil, združeval in objemal. In prek meja bo šel, spojil bregove oceanov in odmeval v tisočerih pesmih: prvi maj — človek — delo — sreča — svoboda — pravica ... Sredi prazničnih obrazov, zvokov godb, sredi veselih, sproščenih src, polnih novih navdihov, bodo rdeči prameni z mlajev pozdravljali delovne ljudi vsega sveta. Mlado zelenje okoli njih ho kot rožmarin ob nageljnih, rdečih kot kri, ki je tekla, da je na žuljih milijonov lahko zrasla žlahtna roža svobode. Ne se za vse. Se žive narodi, uklenjeni v spone kapitalističnih držav, v trhle vezi propadajočih imperijev, v katerih pa vedno bolj vre in prekipeva. Sila doslej ob stran potisnjenih delovnih množic poji te narode, da hočejo doseči cilje, ki smo jih mi — in mnogi drugi Se dosegli. Vera v človeka, v pravico do dela, do svobode ln do kruha za vse, vera v lepši jutrišnji dan je neusahljiva, je taka ko pomlad, ki je nobena zima ne zaduši in ki nas vsako leto vedno znova mogočno m radostno prevzame. Prvi maj, pomlad človeštva... Nekoč tihe, skrite, preganjane sanje stotisočev prvih proletarcev, potem naraščajoča reka zahtev, uporov, plaz revolucij in silno neurje, ki je podrlo pregrade starega sveta. Neustavljivi boj angleških tkalcev, ameriških Šivilj, nemških delavcev, leningrajskih kovačev, kmetov in rdečearmejcev Oktobrske revolucije, boj temnopoltih ljudstev v Aziji m Afriki proti angleškim kolonizatorjem in japonskim osvajalcem, rdeče zastave, ki so vihrale v pozdrav jugoslovanskim partizanom v veliki osvobodilni vojni proti fašistom, vstaje mladih narodov na Vzhodu ln na velikem črnem kontinentu — vse to je zdaj spet v naših srcih, ko plapolajo prvomajske zastave ln združujejo svet v novo družino, kakršne doslej ni bilo ne v knjigah ne na zemljevidih in ne v srcih ljudi. Nekoč skrite, preganjane sanje — zdaj praznik ponosnih delovnih ljudi, ki ga pri nas praznujemo v svobodi leto« že dvanajstič. Ob uspehih, ki smo jih dosegli doslej v premagovanju nerazvitosti, se ne prevzemamo in ne ustavljamo. Dobro vemo, da socializem ne pomeni graditev tovarn zgolj zato, da jih bomo imeli, ampak zato, da bodo ljudje bolje živeli. Temu cilju žrtvujemo vse naše nadaljnje napore, v solializem gremo z delom naših rok in glav, z močno vero vseh naših delavcev, kmetov in ljudskega izobraženstva. Taka pa je tudi pot drugih narodov sveta, ki so si svobodo že priborili, kot tistih, ki po njej še hrepene. Zato naj ob letošnjem Prazniku dela živi enotnost vseh narodov in vseh delovnih ljudi sveta v boju za mir, za ustvarjalno sožitje, za prijateljstvo vseh narodov in za medsebojno pomoč zaostalim deželami Živel Prvi maj 19571 MAJ DAN MLADOSTI Lani 25. maja je tov. Tito dejal: »Čeprav se ta dani obeležuje kot dan mojega rojstva, mislim, da bi mu morali dati drugačno ime; Dan naše mladosti, dan telesne kulture in športa, dan mladega rodu in njegovega nadaljnega umskega in fizičnega razvoja, mi starejši pa se v to vključujemo...« Letos bo 25. maj prvič proslavljen kot Dan mladosti, sicer bolj kot šolski praznik, v bodoče pa bo verjetno ta dan tudi državni praznik. 25. maj naj bi že letos proslavili vsi mladi ljudje, saj ta praznik ne bi smel predstavljati samo praznik članov mladinskih, športnih in drugih društvenih organizacij. Naše geslo naj bo: V vsakem kotičku našega okraja naj čuti mladina, da je ta dan njen, pri tem pa naj tudi starejši poskrbijo, da bodo mladi resnično preživeli ta dan lepo, prijetno in svečano. Seveda pa naj bi predvsem razne organizacije, politične in družbene, poskrbele, da svojim mladim članom pripravijo prijetno praznovanje, obenem pa ta dan izkorisliio za vključevanje novih mladih članov v svoje vrste. Pravilo naj bi bilo. da predvsem društva, k* imajo precei mladine v svojih vrstah, kot TVD Partizan, Ljudska tehnika, strelske družine, Društvo prijateljev mladine, gasilske organizacije, šole in druge organizacije s posebnima prireditvami na ta dan skušajo tem prireditvam dati stalen, tradicionalen značaj, ki bo vsako leto mobiliziral mladino za razna tekmovanja, zabave, prireditve, festivale itd. V okraju Novo mesto so se stekle priprave za proslavo tega dne. Najprej je o tem prazniku spregovorila mladinska organizacija in nekateri občinski komiteji LMS so že začeli sestavljati svoje programe. Omenim naj, da bodo letos proslavljale predvsem občine in razveseljivo bi bilo ugotovHi, da ni bilo občinskega sedeža, ki ne bi organiziral kakšne večje manifestacije. Največja ln najlepša proslava pa bo vsekakor odhod naših mladincev, članov Partizana, Ljudske tehnike, tabornikov in študentov na festival »Bnatstva-odtinstva« v Bi-hač. Lep izlet, povezan z obiskom krajev, prebogatih s spomini na slavne dni NOB, bo ob srečanju z mladinci Bosne. Hrvaške in Dalma-ciie posredoval predvsem vzgojni učinek, združen s prijetnostmi izleta ln nastopa naših vrst v Bihaču. Predvidoma bo 500 mladincev pred odhodom priredilo tudi parado v Novem mestu na predvečer »Dneva mladosti«, ki bo skupno z akademijo v čast tega dne predstavljala dostojen uvod v ta veliki praznik naše mladine. Okrajni odbor SZDL bo razpisal nagrado za najboljše praznovanje Dneva mladosti pri organizacijah v naših vaseh, OK LMS pa tekmovanje gimnazijcev v strelstvu za pokal Dneva mladosti. Ta okvirni program naj bi bil le del priprav za letošnji praznik, saj občinski pripravljalni odbori, ki naj bi se v kratkem sestali, še niso sestavili svojih programov, v katerih bodo prav gotovo predvideli Je marsikatero prinediitev, namenjeno mladini svoje občine. Trenutno vemo samo za spored občinskega komiteja LMS Črnomelj; ta bo organiziral zborovanje mladine v Črnomlju ter izlet na Mirno goro y spremstvu borcev NOB, ki bodo pripovedovali o partizanskih bojih In m okoli. Občinski Komite LMS Nov0 mesto bo napravil veliko mladinsko zaba-■ vo, s katero bo Ljudska tehnika, kot obeta, prvič oddajala na koncertnem oddajniku radijski program za No-vomeščane. Pionirji imajo 22, maja svoj dan glasbe, ki bo v zveznem tekmovanju v Beogradu združil skoraj 200 zborov iz vseh republik. Gasilci imajo v mesecu ma.iu svoj teden gasilstva od 25. maja do 2. junije in bodo za Dan mladosti najbolje manifestirali svojo koristno dejavnost z-nastopi mladih gasilcev, z vasjami, predavanji o delovanju motornih črpalk za naše pionirje itd. V maju ln juniju bo polno priprav in nastopov za festival telesne kulture v Ljubljani, kar bo združevalo obe akciji v celoto, ki je tako-rekoč nmina, saj naša mladina v sproščenem športnem, telovadnem, zabavnem in kulturnem delovanju daje obema akcijama skupno barvo vesele mladosti in njihov praznik v maju naj to izrazi Ne bi pa bilo prav, če bi samo 25. maja govorili o mladini in se veselili z njo. Naši mladi ljudje imajo tudi svoje težave, ki niso samo njihove, ker njihova rešitev večkrat nI odvisna samo od dobre volje mladine, pač pa tudi od starejših Dan vajencev bo letos 25. maj'a. Ze v navadi Je pogostitev vajencev s klobaso in »coeto* — s tem pa je problem vajencev za eno leto od- pravljen. Vajenci pa so kljub pozitivni zakonodaji večkrat premalo zaščiteni. Nekateri privatniki jih še vedno izkoriščajo za vsa mogoča dela, zaposlujejo jih tudi po 10 do 12 ur na dan, prikrajšujejo jdh za dopuste itd. V tem mesecu naj bi se za te primere še posebej pozanimali naši politični forumi in tudi reševali pereče primere, saj ti mladi ljudje prav gotovo zaslužijo večjo pozornost družbe. Bolj bi morale upoštevati nekatere občine tudi probleme mladinskih organizacij. Pogosto se dogaja, da se zahteve mladini postavljajo z zelo lahkim srcem, zahteve mladine pa naletijo na gluha ušesa, čeprav se vsi prav dobro zavedamo, da je bodoča podoba naše družbe prav gotovo odvisna tudi od vsestranskega prispevka starejših — njihovi mladini. Dan mladosti bo res lep in nepozaben dan za našo mladino, če ne bo samo »dan opozarjanj« na probleme mladine, pač pa dan veselja nad uspehi dejavnosti naše mladine, združen v skupnem prizadevanju za večji napredek naše družbe, katere važen člen ie mladi rod. Jože Hartman Ing. Branko Peternelj: Delavsko upravljanje v Kanižariei Danes ugotavlja sleherni polteno misle«! delovni človek, da so bili doslej doseženi zelo velikj uspehi v graditvi našega socialističnega gospodarstva in družbenih odnosov. Naš delovni človek je prav jasno dokazal, da trmo sposobni delati in ustvarjali brez komande stare birokratske tiranije. Sedemletno delo delavskih svetov ni samo opravičilo namen in ustanovitev organov delavskega samoupravljanja; dalo nam je mnogo več. Kolektivi ao prav po svojih Izvoljenih organih dokazali tudi trelost vse®a jugoslovanskega delavskega razreda, kateremu je bilo leta 1950 zaupano upravljanje težkih milijard vrednega družbenega premoženja. Danes Je prav delavsko samoupravljanje ena najpomembnejših pridobitev naše revolucije, za kar se očitno eanimajo na Vzhodu in Zahodu. Zanimanje je toliko večje, ker to dej-anrje ni le nekak poizkus, temveč dejstvo, ki ga pojasnjujejo ln dokazujejo Uredni, nepričakovani uspehi. Tudi ml odkrito ugotavljamo, da .imamo usipehe dosedanjega sistema delavskega samoupravljanja na dlani. Mnogi člani našega kolektiva so se dodobra seznanili s celotnim poslovanjem podjetja in pri tem tudi spoznali mehanizem našega socialističnega gospodarstva. Številni člani kolektiva so na mnogih sestankih din zasedanju« neposredno reševali bolj ali manj zamotana vprašanja proizvodnega procesa, investicijske gradnje, komercialne, finančne in tehnične službe ter končno organizacijske plati rudniika. V reševanju gospodarske problematike so se izmenjavala mišljenja in rodili številni določeni predlogi za izboljšanje delovnega postopka. Pri vsem tem udejotvovanju pa ugotavljamo, da je bilo prizadevanje posameznih, članov, delavskega sveta in zlasti še onih v upravnem odboru, različno, pri enih večje, pri drugih manjše. Ko omenjaim premajhno aktivnost nekaterih članov kolektiva v organih samoupravlja- 1. maja vabi Orehovica pri Šentjerneju Krajevni odbor Zveze borcev v Orehoviei pri 8entjerneju bo na Praznik dela, 1. maja ob de. vetih dopoldne odkril spomenik Vlom pri N0V0TEKSU V noči od 17. na 18. april je v času med 2. in pol 3. uro zjutraj nekdo razbil izložbeno dkino trgovine NOVOTEKSna novomeškem Glavnem trgu, iz izložbe pa pobral približno 13 metrov tekstilnega blaga v vrednosti približno 9.000 ddn. Večja je škoda zaradi ubite šipe (približno 42.000 din). Govorice, ki so se pojavile s tem v zvezi v Novem mestu, so glede nastale škode močno pretirane. Storilec kaznivega dejanja ni znan. Razpis Krojaško podjetje »KROJAČ« — Novo mesto razpisuje MESTO POSLOVODJE v prodajalni »Krojač« Novo mesto. Pogoji: krojaški mojster, kt ima opravljene strokovne Izpite za visoko kvalifikacijo, večletno prakso ln veselje do trgovske stroke. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. Junija 1957. PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo Izšla zaradi prvomajskega oddiha v tiskarni šele v sredo, 8. maja. Vse naročnike, bralce, poste ln kolporterje hkrati obveščamo, da bo izhajal Dolenjski list od maja naprej vsako sredo, s čimer bomo zlasti ustregli naročnikom v oddaljenejših krajih. Zadnji Čas za naročilo malih oglasov, objav, obvestil in pod., je v ponedeljek dopoldne. Uprava Usta UPRAVA ZA CESTE Tehnična sekcija LRS NOVO MESTO čestita vsem svojim delavcem, cestarjem in uslužbencem za praznik dela 1. MAJ ln Jim želi še mnogo delovnih uspehov padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja, pred »rehov-Sko osnovno šolo. Zjutraj bo budnica, ob osmih bodo prišle v vas partizanske patrole, nakar bo ob devetih odkritje spomenika z govorom, recitacijo in nastopom pevskega zbora i» Orehovice. Po zaključenih slovesnostih bo prosta zabava. Avtobus bo vozil iz Šentjerneja vsako uro. Pridite, Orehovica vabil Danes pridejo v obtok novi bankovci in kovanci Danes pridejo v obtok novi bankovci po 5.000, 1.000, 500 in 100 dinarjev, Narodna banka FLRJ bo pa dala v promet tudi nove kovance po 50, 20 in 10 dinarjev. Bankovci po 1.000, 500. 100 in 50 din z datumom 1. maj 1946 in bankovci DFJ po 20 «n 10 diin z označbo 1944, prav ta-ko pa tudi aluminijasti kovanci po 5, 2, i in 0.50 din z označbo 1953 bodo ostali Se nadalje v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo. Zahvala Zahvaljujem se gasilskim dru-Itvom za požrtvovalno gašenje požara, 8. aprila na Lazih, vsem vaščanom, ki so priskočili na pomoč, zlasti pa Francu Samidf, Francetu Erpetu, Justini Sobar in Berti Hrovat za njihovo požrtvovalnost. Posebej se zahvaljujem kolektivu Industrije obutve v No. vem mestu za razumevanje ln vsem, ki so ml v nesreči pomagali. Dolinar Valentin, Laze 4 S SEJMIŠČA 22. aprila je Mo pripeljanih na živinsko tržišče 893 prašičev, prodanih pa je bilo le 547. Cena prašičem v starosti od 6 do 10 tednov: 2000 do 4500 dinarjev, od treh do 6 mesecev 4000 do 9000 dinarjev. Povprečna cena 2500 d0 3500 dinarjev. Žrebanje loterije RK bo nepreklicno 12. maja v Ljubljani, če Se niste, potem ne odlašajte in kupite srečko po 100 dinarjev. Dobite jih pri vseh organizacijah RK in nja, hočem poudariti, da izvira to predvsem iiz nepoučenosti in ne razgledanosti posameznika na področju samoupravljanja; kajti to je nekaj novega in edinstvenega, zahteva mnogo razmotri-vanja, študija in uvajanja v tako delo. Nanizal bom delo in uspehe delavskega sveta od jeseni 1954 dalje, to je od časa, ko so bile v podjetju sanirane znane nezdrave razmere, ki so jih povzročili v kolektivu nekateri prenapete*!. Rezultati pričajo, da je bilo delo vseskozi plodno in da smo rudarji odigrali na tukajšnjem področju vodilno vlogo. Delavski svet je imenoval pose ono komisijo, katere naloga je, da zbere vse podatke v zvezi z razvojem delavskega sveta v našem podjetju od ustanovitve dalje. Maloga komisije je, da bo bo r.alogo do proslave 100 letnice cbratovanja našega rudnika izpolnila. Od 15. oktobra 1954, ko (Je prenehala prisilna uprava v podjetju in je bil ponovno izvoljen delavski svet, do letošnjih volitev v novi delavski svet, s« Je enkrat menjal sestav delav-fckega sveta na lanskih volitvah tO. marca 1956. (Nadaljevanje prihodnjič) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Čeprav smo že prejšnji teden pisali o Jordanu in o krizi v tej znali arabski drŽavi, so se v nekaj dneh zvrstili tam dogodki, ki potrjujejo, da ne gre samo za krizo v Jordanu, ampak na vsem Srednjem vzhodu. To področje Je žal že več mesecev v središču svetovne pozornosti in videti je, da bo še dolgo. Jordanskemu kralju Huselnu se je naposled posrečilo sestaviti novo vlado ln na mesto pobeglega načelnika generalštaba jordanske vojske Ali Ahu Na-vara postaviti generala Hajarlja. Zdaj pa je prišla novica, da je tudi ta odstopil. Pravzaprav je odstopil že, ko je bila osnovana nova vlada na čelu s ministrskim predsednikom Kalldi-jem, pa so ga pregovorili, naj še malo ostane, dokler ne "bodo »zadovoljivo rešili« zadevo z Abu Navarom. Zadeva očitno ni bila zadovoljivo rešena in Hajari je odstopil. Toda Še bolj resna novica je ta, da bo iraške Čete prekoračile jordansko mejo In se ustavile kakih Šestdeset kilometrov od jordanske prestolnice Amana. S tem se je položaj v Jordanu močno poslabial. Kadar Je položaj v Jordanu slab, so tam gotovo tudi Iraške čete, ki so »za vsak primer« prekoračile jordansko mejo tudi med izraelskim napadom na Egipt. Videti je, da se Jordanski kralj Husetn ne more otresti »dobrih uslug« svojih sosedov, aH pa da skuša izigravati drugega proti drugemu. Pred nekaj dnevi Je namreč sam odšel naproti sirijskim četam, ki so tudi vkorakale v Jordan, in jih opozoril, da bo poklical na pomoč Iračane, če ae ti ne bodo umaknili. Ni znano, če so zdaj Iračani prišli v Jordan na osebni Huselnov poziv, ali so to storili na lastno pest. Vsekakor Je ta njihova poteza znamenje poslabšanega položaja, v katerega so vmešane velesile. Vedno bolj namreč postaja očitno, da Je Jordan kmet na veliki šahovnici velesil. Nekateri ga celo imenujejo KMET NA ŠAHOVNICI vzvod, s katerim skušajo ZDA prisiliti Naserja k pokorščini. Drži, da so danes arabske države neenotne, ta neenotnost pa je neposredna posledica blokovske politike veselil. Irak je član bagdadskega pakta, h kateremu so se zdaj pridružile še ZDA, medtem ko je Egipt skupaj s Sirijo za dejavno nevtralno politiko. Jordan omahuje med obema poloma. lahko bi ga imenovali jeziček na tehtnici. Nekateri vojaški strategi trdijo, da Je posreden napad vedno učinkovitejši od čelnega napada. Ce je to res tako, bo o tem vedela povedati zgodovina, da pa so se ZDA in Velika Britanija očitno odloČile za posreden napad na Jordan, ni zdaj nobenega dvoma več, Velika Britanija se je očitno zelo lah- ko odpovedala pogodbi z Jordanom« po kateri ima pravico do razmestitve svojih čet na jordanskem ozemlju ln drugih ugodnosti. Da se tuje drŽav* res vmešavajo v jordanske zadeve, dokazuje tudi izjava jordanskega zunanjega ministra Nabulsija, ki je na splošno presenečenje po odstopu u položaja ministrskega predsednika prevzel zunanje ministrstvo v novi vladi. Ta je novinarjem Izjavil, da ■© se »druge diplomatske misije že vmešavale v naše notranje zadeve«. NI pa hotel povedati, za katere tuje diplomatske misije gre. V vsej tej zmedi pa bo nedvomno važno vlogo odigrala jordanska vojska. Najbolj vojaško izurjena Je tako Imenovana arabska legija, ki Je bila še do nedavnega pod nadzorstvom Britancev. Ti so v to legijo namenoma sprejemali puščavske beduine, kl so vneti kraljevi pristaši in ne marajo Arabcev po mestih ne glede na njihovo nacionalnost ali politično pripadnost. Zato se kralj Httsein predvsem naslanja na arabsko legijo In JI zaupa. Njegovo Igro je še težko uganiti, čeprav je jasno, da se skuša trenutno Izmakniti vplivu Kaira in Damaska ln doseči večjo neodvisnost v zunanji politiki. Kako dolgo bo lahko manevriral med Scilo in Karibdo oziroma med dvema skrajnostima, bo pokazala samo prihodnost. Trenutno pa je položaj slab-81, kot je bil pred enim tednom, ln jalovo bi bilo ugibati, kako ae bo razvozlal. Tekmovanje v kmetijstvu velilia vzpodbnda za napredek vasi Nagradno tekmovanje za do- sfgo visokih pridelkov, ki ga je razpisala Socialistična zveza, je vr.budido tudi v novomeškem ekraju veliko zanimanje. Namen tekmovanja je razviiti večjo blago vnost, pokazati pota k dosegi večjih pridelkov in razvijati socialistične odnose na vasii s sodelovanjem zadruge. Naši tekmovalci so to tekmovanje tudi tako ocenrUli in ga sprejeli s velikim veseljem. Zaradi tega so dani vwi pogoji, d« se tekmovanje na široko razmahne. Kmetijske zadruge so sprejele mnogo podobnih akoij, zagotovile semena, gnojila, zaiščitna sredstva, zato bo tekmovanja tudi leže organizirati, V čem bomo tekmovali pri nas? Po sedanji oceni bomo v našem okraju tekmovali prav v \-?ph panogah, ki jih nagradno tekmovanje predvideva za Slovenijo. Najobšlrnetjše bo tekmovanje zajelo pridelovanje krompirja. 2e lanj smo s pogodbenim pridelovanjem krompirtja dokazali, da se dajo doseči pri nas pridelki od 28—32.000 kg na ha. Le .«..•..«. .•..•»•. .•..».... Za 1. maj in občinski praznik Čestitamo vsem občanom z željo, da bi do prihodnjega občinskega praznika dosegli še več delovnih zmag. Občinski ljudski odbor Šentjernej Občinski komite ZRS Občinski odbor SZDL Občinski odbor LMS Občinski odbor ZVV1 Občinski odbor ZR0J Občinski sindikalni svet KRI ZA BLIŽNJEGA Na novomeški transfuzijski postaji so 17. arprila oddali kri člani delovnega kolektiva splošne bolnišnice: Ana Ka-stelie, Viđa Zurc, Anica Mrak, Etna Okorn, Lojzka SekuLa, Justi Saje, Jožica Skoda, Marija Klemenčič, Amalija Simc. Uslužbenci Državnega zavarovalnega zavoda: Dragica Zba&nik, Marija Movrtn, Marija Mikllč, Stanko Suklje, Nikola Džuraševič, Edo Boz-nik, Alojz Cinkole, Branko Bajuk, Stanko Mesko, Viktor Vovk, Tončka Trante, Božena Vojevec, Albina Zore. Uslužbenke Narodne banke, podružnica Noro mesto: Ida Celic, Ivana Moljk in Rezka Redek. Isti dan so še oddali kri: Anton Stopar, kmet iz Kostanjevice; Janez Kastelio in Joie Pen ca, krojača iz Novega mesta; Marija Groa, uslužbenka ROGA in Ljudmila Meden, gospodinja iz Novega mesta. Za krajevni praznik DRAGATUŠA čestitajo; Kmetijska zadruga, Dragatuš / Krajevni odbor Dragatni ln Kvasica / Osnovna organizacija ZK / Krajevni odbori SZDL, ZB, LMS, ŽVVI, RK / Kulturnoprosvetno društvo »Oton Zupančič« / Prostovoljno gasilsko društvo / Lovska družina Dragatuš NAJ ŽIVI 1. MAJI Prvi maj v leta Veliki praznik delovnega ljudstva, 1. maj, praznujemo sedaj v svobodi z delovnimi zmagami, v NOB pa smo ga praznovali z zmagami nad oku-patorjd in domačimi izdajalci. Tako je bilo tudi pred 14 leti, ko so Cankarjeva. Gubčeva, Trinajsta proleterska hrvatska brigada in primorsko-goranski odired napadle gnezda italijanskih okupatorjev in domačih izdajalcev v mtirenski dolini. Gubčeva brigada, v kateri sem bil kot borec, je zvačer 1. maja 1943 napadla dobro utrjeno in številčno močno italijansko po- Mokronogu 1943 atoJanko v Mokronogu. V Mokronogu in neposredni bližini so, imeli Italijani zasedenih več stavb jn utrjenih točk. Glavno oporišče so imeli v gradu sredi trga; grad je bil s svojo lego dn trdnimi zidovi kot nalašč za obrambo, zlastd ker partizani takrat še nismo imeLi težkega orožja. Drugo najvažnejše oporišče v trgu so imeli v tovarni usnja, ki je bila zanje tudi gospodarsko zelo pomembna, zato sesali ■oanaesepoptai <8eeooo»ooopoopoc»oocoo3 so jo dobro utrdili z bunkerji in bodečo žiico. Zaradi večje varnosti so zasedli tud- višje točka okrog tirga: Žalostno goro in Florjana. Za debelimi cerkvenimi zidovi in zgrajenim! bunkerji so iraelf tukaj odlični zaklonišči. Vendar vse skupaj nI pomagalo: 1. maja zvečer so se pojavili sredi Mrlkrono«a borci Gub-čeve brigade, tik pod zidovi italijanskih utrdb- Ko so počili prvi streli, začele regljflti strojnice In bruhati italijanski min ometi, so začeli Italijani, razmeščeni po stavbah v trgu, bežati na vrat na nos v varnejša zavetišča: v grad 10 tovaimo usnja. Naš napad ni imel namena likvidirati postojanke, pač na 6mo hoteli z demonstrativnim napadom zadržati Italijane, da ne bd mogli itd nu pomoč napadeni postojanki Sentrupert, in pa da dobimo hrane za partizanske bolnišnice. Med napadom so Italijani fc| gradu. Žalostne gore in Sv. Flonijana vneto obsipavali prihode trgu z minami in stroj nični m ognjem. Varne so ae počutili za zidovi (n sploh niso poskušali .iti kam na pomoč, saj se še v trg niso upali. Partizani so nemoteno praznili italijanska SkAadišča v trgu; makaToni, mast, slanina, moka in diruga hrana, pripravljena za Italijane. v*e to je odromale do Smetovšča nad Mokronogom, kjer eo že čakali kmetje iz La-kenca z vorcml. Dolge kolone hrane so bile zjutraj že na Tre-belnem, od tu pa je bila razp-t- * Prijetno presenečenje MIRNA je postavila na trg cenejše šivalne stroje na kovinskih podstavkih MIRNE Napol dograjen zadružni idom; skozi desno polovico stavbe še vedno piha veter, na strehi pa čepi glava šivalnega stroja, izdelana j z črne ploče-vtoei To je »MIRNA« na Mir- Pozdrovf tz Banje Luke K prazniku dela, prvemu maju, čestitamo vsem delovnim ljudem Dolenjske, posebno pa staršem, sestram, bratom in ostalim sorodnikom in jim želimo prijetno praznovanje. Enako pošiljamo pozdra-ve vsem tistim fantom, s katerimi smo preživeli skupaj leto, pa so pred kratkim odšli domov. ■ Vojaki VP 1232, Banja Luka, LR BiH: Milan Rogelj, Mirko Starič, 'Alojz Zupančič, Jože Longar, Alojz Metel.tko, Franc Pevc, Franc Obrč, Franc Zupančič, Karot Porenta, Peter Peterlin, Vinko Hočevar, Vinko Robek, Sta/ne Vidmar, Stane Zupan, Viljem Granda, Janez Galj ln desetarji Alojz Adamič, Peter Brudar, Franc Smajdck. ni — podjetje za izdelavo in popravilo šivalnih strojev. Zunanjost te pravzaprav razočara. »To pa nI bistveno!« mi na tako opazko odgovarja tov. Kos, tehnični vodja proizvodnje v mladem podjetju, medtem ko ga naprosiim za podatke o razvoju, načrtih in podobnem. Direktor podjetja tov. Bule se je pravksur odpeljati na zagrebški velesejem, kjer »MIRNA« tudi tokrat razstavlja. Samo tole mj je utegnil še reci, preden je vžgal avtomobil: »Za prvi maj dajemo na trg šivalni stroj za 47.000 din l Oglejte si ga v podjetju!« Tovariš Kos* mi zdaj razlaga: »Res, novi tip Šivalnega stroja je cenejši predvsem zato, ker je glava z desko pritrjena na kovinsko stojalo, ki smo ga izdelali iz brezšivnih (plinskih) cevi. Te bodo kasneje tudi iz aluminija in aluksiirane; barva glave in podstavka bo lahko v tonu sobnega pohištva aH slikarije. Načuti? Teh je veliko. Postopno si bomo osvojili izdela- vo glave šivalnega »troja, pripravljamo se na proizvodnjo pogonskih motorjev za industrijske živalne stroje in žaganj ačev. Na leto računamo z izdelavo kakih 6 do 7 tisoč šivalnih etrojev; od teh jih bo imelo kovinske podstavke približno 4.000, tisoč bo »kabinetov« (lesenih omaric, ki jih izdeluje »TOPOL«), tisoč pa in- Dolenjakem to Prlrnorskem, zanimanja za naše šivalne stroje je čedalje već.« Se mi je razlagal prizadevni tovariš Kos načrte, pa o njih v kratkem še kaj več. Ko sva v skladišču pogledala pošiljko uvoženih glav šivalnih strojev, gotove stroje in nato delavnice, sem ga laže razumel: slana ranjencem v partizanskih bolnišnicah. Ko je bilo vse končano in naloga naše akcije izpolnjena, smo se spet umaknili odkoder emo prišli. Italijani v Mokronogu so pa še dolgo trepetali od strahu, ki s« jim ga povzročili partizani. Prvomajska akcija je dosegla svoj namen. Pokazala je Italijanom, da je partizanska sila, ki so Jo že tolikokrat razglašali za uničeno, čedalje močnejša, v ljudeh je pa še močneje zaživelo prepričanje, da se bliža dan oavobodiitve. Pešadijskd major Joie I. u ž ar OBIŠČITE AKADEMIJO NOVOMEŠKIH TABORNIKOV! V ponedeljek 22. aprila je b>l Dan tabornikov. Novome-iki rod Gorjanskih tabornikov je v izložbah okrajne lekarne, Putnika in NOVOTEKSA pn-prgvil zanimivo razstavo fotografij in ročnih del, ki so vzbudila pozornost mnogih, da so se ustaiviljali 'to jih pogledali. V mladinski oddaji Radia Ljubljane so zvečer nastopili tudi novomeški taborniki, v drugem tednu maja pa bodo priredili samostojno akademijo v Domu ljudske prosvete, na katero vabijo vse prijatelje mladine. Točen datum bo sporočen z lepaki. Delo na cesti Novo mesto—-Smodnik Dela na razširitvi in modernizaciji ceste Novo mesto— Smednik so se -zadnje dni precej razmahnila. Delajo na treh odsekih: med Mačkovcem in Otočcem, pri Kronovem, odnosno Družinski vasi, in med Drago in Dobravo. Pri Ruhni vasi prelagajo cesto pod vas, hkrati pa izravnavajo ovinke. Delo kar lepo napreduje, ker imajo na razpolago precej modernih strojev. Ker je odsek ceste med Dobravo in Zameškim večkrat poplavljen, bi bilo koristno, da bi na tem odseku cesto dvignili. V sedanjem načrtu preureditve ceste to žal ni predvideno. Zo 1. moj pozdravljajo Stanko Jaki, V. P. 44.W5 — Bjelovar, Jože Kodrič V. P. 3945/29 — Sarajevo in Ivan Pol-šak V. P. 7400 Raštani pri Mo-starju. VSEM NOVOMEŠČANOM! Turistično društvo Novo mesto bo nocoj, v četrtek 25. aprila oh 20. url v Domu LP predvajalo film »Kam«, »Slike iz Slovenije« ln »Svet okoli Triglava — svet kontrastov«. Po predstavi bo občni »bor društva. Turistično društvo ima za lepotno podobo Novega mesta te doslej velike zasluge. Caka ga pa vse polno novih nalog, kajti turizem se v Novem mestu kot na Dolenjskem čedalje bolj razvija. Na občnem zboru se boste seznanili z delom, nalogami in cilji društva, ki sj prizadeva, da bi Novo mesto bilo čim lepše in lepo urejeno. Hkrati boste videli lep in zanimiv film. Najnovejši izdelek MIRNE; šivalni podstavku stroj na kovinskem »KERAMIKA« TOVARNI KERAMIČNIH IZDELKOV NOVO MESTO čestita 1. MAJ vsem delovnim kolektivom novomeškega okraja 1 20 let naše Partije Pred dvajsetimi letf, v noči od 17. na IS. aprila 1937. leta, so se na Čebinovem, v samotni kmečki h'ši na strmem pobočju Planine nad Zagorjem, sestali delegati važnejših partijskih organizacij Slovenije. Zaradi preganjanja komunistov je bil sestavek 'sklican v največji tajnosti, saj je bil to Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Ta dan predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. Bolj ko se odmikajo leta, postajajo sklepi in sadovi ustanovitve nacionalne komunistične partije Slovenije vidnejši in dragocenejši. V »Manifestu« Ustanovnega, kongresa KPS, katere avtor je bil tovariš Edi>ard Kardelj, so bila jasno in nedvoumno podčrtana vsa tista glavna vprašanja, ki jih je slovensko delavstvo kot tudi kmečko delovno ljudstvo in ljudsko izobraženstvo vsakodnevno postavljalo. »Manifest« je dal na vsa ta vprašanja tudi odgovor in rešitev. Z naravnost preroško oceno takratnega polo- V tej hiši na Čebinovem je bila ustanovljena KPS Saja v mednarodnem kot tudi v notranjepolitičnem pogledu je »Manifest« opozoril na prihajajočo nevarnost in na pot borbe, na katero je pozval ves slovenski narod. Pokazal je pohod fašizma, ki je ogrožal delavsko gibanje, življenjski obstoj narodov, potrebo po Ljudski fronti in še posebej opozarjal, da grozi slovenskemu narodu nevarnost podjarmljenja in uničenja. S tako oceno stanja in programa, za katerega so se komunisti borili z vso doslednostjo na vseh področjih, se je Partiji na široko odprla pot ne samo do delavskih, množic, temveč tudi do kmetov, naravnih in nujnih zaveznikov delavskega razreda. Dogodki ki jih je prinesel razvoj, so potrdili, da je Komunistična partija Slovenije na svojem Ustanovnem kongresu popolnoma pravilno ocenila pofožaj. Čeprav preganjana, si je Partija že pred zadnjo vojno priborila legalnost. Vse, kar je sledilo aprilu 1941, revolucija, zmaga v maju 1945, povojna obnova, premagovanje največjih težav v graditvi gospodarstva, napad Informbiroja in nove zmage, ki so jeklenile komuniste in ljudske množice — vse to je samo potrjevalo, da je slovenski narod zavestno šel na pot, ki mu jo je pokazala Komunistična partija Slovenije. Komaj 600 članov Partije, kolikor je štel pred 20 leti njen kader, je pred dvema desetletjema začelo borbo za množice. Peščica najzavednejjih, najbolj gorečih ln najbolj zvestih tovarišev se je spustila v boj proti velikim, toda osovraženim protiljudsfcim silam starega sveta. Nasilje policije, orožnikov, nekdanje vojske, klera, klerofaŠističnih organizacij itd. je bilo strahovito, zlomilo pa jih ni. Ljudstvo se je strnilo okoli svoje Partije. Zvesta in dosledna ideji marksiz-ma-leninizma ga je vodila skozi trpljenje in borbe v zmagovite, slavne dni svobodne socialistične domovine. 20 let, 20 slavnih let naše Partije, naj nas pri nadaljnjem uresničevanju našega socialističnega programa krepi za nove napore in boje, ki so potrebni za zmago socializma. 5. maj praznik Dragatuša dustrijskih šivalnih strojevi. Stavbo bomo dogradili, povečali število delavcev, ustanovili podružnice - prodajalne v vseh republiških centrih in drugih večjih mestih države. Sevalne tečaje prirejamo na »N'i važno Število delavcev, temveč njihova storilnost!« Kaže, da so na Mrni prav temu vprašanju posvetili največ skrbi. Zato uspehi mladega podjetja rastejo. Tg 0. maj «o si prebivalci bivše občine Dragatuš, ki obsega 19 vasi, .izbrali za svoj praznik. Za letošnje praznovanje so pripravili takle spored: 28. aprila ob lfi. url uprizori kulturnoprosvetno društvo Oton Zupančič iz Dragatuša igro »Sveti plamen*. Isti dan ob 19, uri bo kino predstava. 1. maja bo ob desetih dopold- Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTA! ne v Draga tušu šahovsko tekmovanje domačih šahistov, ob 18. uri pa kino predstava. Pismo z Reke Mirnopeškim fantom in dekletom kot tudi staršem, sorodnikom in bralcem Dolenjskega Usta ter fantom, ki služijo vojaški rok v Čačku, pošiljajo tople pozdrave fantje, ki služijo vojaški rok na Reki, Obenem želijo vsem obilo zabave ob prvomajskih praznikih. Janko Gorenc, VP 8137 Reka 3. maja bo ob 16. uri brezplačna kin0 predstava za Šolsko mladino. 4. maja dopoldne obisk in okrasitev spomenikov in grobov padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Ob 19. uri svečana akademija a kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali člani kulturno-prosvet. društva Oton 2upančič. 5. maja dopoldne ob 9. uri bo veliko zborovanje na trgu. Po zborovanju bo polaganje vencev pred spomenikom v Draga-tušu, nato pa ljudsko rajanje, ki ga pripravlja krajevni odbor Zveze borcev. OB PRAZNIKU šentjerneiske občine t. maj so »i prebivalci šentjernejske občine Izbrali za svoj praznik. Ta dan »e spominjajo ustanovitve Gorjanske-ga bataljona — 2. maja 1942 nad Javorovico. Sestavljen Je bil Is samih domačinov, kmečkih fantov, k] so odšli v gozdove, da -tu bore za osvoboditev domovine in boljši družbeni red. Tudi komandni kader s0 sestavljali domačini. Ko-mandant bataljona je bil Franc Pirkovič — Cort, komandir prve feta J« bil Ignac KraSovec — Marko, drugega bataljona Maks Vale ~~ Fiči, tretjega pa Rudi Kočman — Suga. Praznovanje občinskega praznika v Šentjerneju je vsako leto bolj slovesno. Tako bodo dostojno praznovali tudi letos. Osrednja prireditev bo odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Orehovici 1. maja dopoldne, Imeli pa bodo tudi več prireditev, med drugim akademijo 1. maja zvečer. 2. maj bodo praznoval; v znamenju združevanj vseh si! za gospodarski napredek občine. NADALJEVANJE KOMUNALNIH GRADENJ Dela za Izboljšavo raznih komunalnih naprav so se Že lani precej razmahnila T0 so omogočila sredstva občine, ki Jih Je »vet za komunalne zadeve raz- delil posameznim krajevnim odborom. Z manj kot milijon din je bilo res veliko napravljenega, ker so k temu dali svoj prispevek v eni alj drugi obliki prebivalci. Lani so zgradili most pri Pod-vrhu pri Skocjanu, most pri Borsetu pri Mačkovcu, da lahko izkoriščajo gramoznico, ki jo je odprl občinski ljudski odbor, zgradili so most v Dol. Vrhpo-lju, popravili pot proti Valčko-vi vasi in Vrbovcem, pot proti Beli cerkvi in kupili nad 200 metrov betonskih cevi za kanalizacijo. Z dodeljenimi sredstvi so več napravili tam. kjer J« dober krajevni odbor, kjer se odborniki zanimajo Za taka dela ln pritegnejo k delu vse ljudi. To dejstvo bo moral upoštevati občinski ljudski odbor v bodoče pri dodeljevanju sredstev za komunalna dela in jih dodeliti predvsem tja, kjer so ljudje sami pripravljeni prispevati svoj delež za lastni gospodarski napredek. 80LA, VODOVOD, MELIORACIJE — to bodo glavna dela v občini letos. Ce so prebivalci bivše škocjanske občine ob združitvi mislili, da jim bo no^a občina mačeha, so se zmotili. O tem smo se lahko že sami prepričali. Udeležba na občnem zboru Socialistične zveze v Skocjsnu je pokazala, da SKoc-< janci mislijo sedaj drugače. To Je pokazala tudj razprava. 116 ljudi je na tem občnem zboru pokazalo, da želijo sodelovati z občinskim ljudskim odborom ln drugimi organ!. Dosedaj v Skocjanu niso tmeVj krajevnega odbora, ker ga niso hoteli izvoliti. Zdaj so ga izvolili na občnem zboru SZDL. Prav tako so izvolili tudi nov odbor Socialistične zveze in vodovodni odbor. Glavna komunalna dela v občini bodo letos prav na tej, to je na levi stran; Krke. V Skocjanu bodo nadaljevali z gradnjo vodovoda. Računajo, da bodo letos končana dela do 80 odstotkov, ostalo pa bod0 napravili prihodnje leto. Tako bo Skocjan za vedno preskrbljen z dobro pitno vodo. Za Izvajanje teh del je vsekakor potrebno sodelovanje prebivalcev, zato Je krajevni odbor potreben in od njega bodo imeli koristi sami prebivalci, Šolske stavbe ni v Zameškem že od leta 1942. Letos jo bodo pričeli graditi. 5 milijonov din je določenih v ta namen. To ne bo dovolj, ker taka šola stan« vsaj 12 milijonov din. Občinski ln okrajni ljudski odbor pričakujeta, da bodo prebivalci tako kot v drugih krajih pomagali t delom, zlast pa z vožnjami, da bo sola zgrajena čimprej, saj se za gradnjo šole že dolgo potegujejo ln je tudi nujno potrebna. Važna pridobitev za to področje bo tudi preurejena cesta proti Novemu mestu in Krškemu. Na desnem bregu Krke, to Je pri Kožarjih, bodo letos nadaljevali z melioracijami v nekoliko večjem obsegu. Nad 700 ha zamočvirjene zemlje samo ođ Šentjakoba do Draškovca čaka osušitve. Potem bo dajala boljše in večje pridelke. Neka) glavnih kanalov le zgrajenih, potrebna pa je še drenaža. Za ta dela bo letos predvidoma na razpolago 3 milijone din, CESTE IN STANOVANJA Med gradnjami, kater« bodo nadaljevali letos, je tudi vodovod za vas Mihovo. Ta bo letos dograjen. Prav tako bodo nadaljevali z gradnjo ceste iz Cero-vega loga proti Gorjancem po dolini Fendirjevke. V izdelavi je tudi načrt za gradnjo ceste, ki bo povezala škocjansko in šentjernejsko dolino, s tem pa seveda tudi široko okolico s sosedno republiko Hrvatsko preko Gorjancev. Zamišljeno je. da bo šla ta cesta mimo Pleterlj. Bana ln Javorovice čez Gorjance ln bi se pri Sošicah spojila s cesto Kostanjevica—Opatova gora. Odveč je poudarjati gospodarski in turistični pomen, ki bi ga imela ta cesta za obe republiki. V Šentjerneju, ki je gospodarsko in kulturno središče te doline, sedež občine in 'ma tudi nekaj podjetij, ki se še razvijajo, je resno vprašanje stanovanj. Iz sklada za gradnjo stanovanj pri občinskem ljudskem odboru bo letos dobilo posojilo deset zasebnih graditeljev. Občinski ljudski odbor bo dogradil štiri stanovanja v novo zgrajeni gospodarska šol! in nad gasilskim domom. Gasilski dom bo letos v celot! dograJen in tako bodo tudj gasilci s- svojo opremo prišU do primernih prostorov. Se nadalje Pa ostane odprto vprašanje gradnje nove šolt v Šentjerneju. Ta zadeva Je vedno bolj pereča, organiziranje osemletk Pa jo b0 še bolj zaostrilo. Grtdnjo Šole čaka tudi postavitev spomenika padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja. Menijo, da naj bi spomenik stal pred šolo, ali pa bi raje vzidali spominsko ploščo t imeni žrtev v vežj nove šole. Denar, nabran za spomenik, so naložili v hranilni odsek kmetijske zadruge. SODELOVANJE VOLIVCEV Letošnji zbori volivcev m sestanki Socialistične zveze sq pokazali, da ljudje želijo sodelovati, če vidijo od tega neposredno korist. Povsod so Se zanimali za razne občinske In krajevne probleme ln so tudi vedno pripravljeni pomagati pri reševanju teh problemov. Dostikrat s© bili doslej razočarani, zato le upadlo zaupanje in zanimanje za splošne probleme. Naj navedemo samo primer vasi Osrečje. To je majhna vas, vendar ima več problemov ki jih sama ne more rešiti. Ker mnoge obljube niso bile nlkol! izpolnjene, se tudi za sestanke niso več zanimali. Letos pa so ee v lepem številu zbrali na sestanku Socialistične zvz*. S« enkrat so načeli vprašanja ki jih tarejo že dolgo let. Pota so slaba, nimajo pa gramoznice za pridobivanje gramoza. Stari načrt >a gradnjo vaškega vodovoda je še vedno samo načrt. Vaščanj so se že lahk □ prepričali, da bo poslej drugače, če bo njihovo sodelovanje z občino tako. kot so pokazali pripravljenost na tem sestanku. Vprašanje gramoznice je občinski ljudski odbor takoj rešil s tem, da je odkupil za to potrebno zemljišče. Vaščani so na sestanku sklenili, da bodo očistili strugo potoka, ki se steka v Ra-duljo Prav tako so pripravl;pni pomagati z vsemi močmi, da bi zgradilj vaški vodovod. Ker je ta vas v asanscijskem načrtu Rdečega križa, bo ta njihova želja prav gotovo kmalu izpolnjena. Podobno je tudi v drugih va-eeh. Spoznanje, da je le s skupnimi napori mogoče dosečj napredek, vedno bolj pronica v ljudi šentjernejske občine in se čedalje bolj odraža pri reševanja komunalnih problemov. Največji uspehi pa »o zagotovljeni tam. kjer je pripravljenost za lastni doprinos k temu največja. Zato je osnovna polit'čna naloga vseh občanov ob letošnjem praznovanju občinskega praznika: sdruževanje vseh sil Za hitrejši gospodarski napredek. Občinski ljudski odbor bo te.i nalogi tudi v bodoče posve« ti! vso potrebno prizadevnost. Ing. Slobodan Rajič: Gozdovi - naše bogas Naprosili smo šefa okrajne tednika odgovoril na nekaj važ-uprave za gozdarstvo tov. ing. nih vprašanj s področja gozdar-Rajića, da Je bralcem našega stva. KATERE GLAVNE PROBLEME GOZDARSTVA NA DOLENJSKEM BI PO VASEM MNENJU MORAL POZNATI SLEHERNI GOZDNI POSESTNIK IN SLEHERNA KMETIJSKA ZADRUGA V NAŠEM OKRAJU? Dolenjski gozdovi imajo svoje posebnosti ne samo v okviru Jugoslavije, temveč celo v primerjavi z drugimi gozdovi Slovenije. Reven dolenjski kmet je bil močno vezan na dohodke gozda. Nerodovitna obdelovalna fcemlja je rodila le, če je gozd prispeval svoj delež — steljo, in s tem gnoj. Zato so dolenjski gozdovi skrajno izčrpani. Drobno kmečko gospodarjenje z gozdovi, predvojne ekonomske krize in oderuška politika bivših lesnih trgovcev — vse to je dolenjskim gozdovom vtisnilo izrazi it pečat, tako da je lesna zaloga v kimečknh gozdovih nizko pod normalo, veliko gozdov pa docela uničenih. Tega ni mogoče popraviti v nekaj letih, potrebna so desetletja. Da bomo to stanje popravilii, je pa treba rešati dvoje najvažnejših problemov gozdarstva na Dolenjskem: prvič — zmanjšati moramo preveliko porabo drv za kurjavo (okrog 90.000 kuibiikov), in drugič — poskrbeti moramo za prizadevno ateljarjenje gozdov. KAKO BI TO V NAŠEM OKRAJU RESILI NAJBOLJ GOSPODARSKO? Nenormalno porabo drv za lastne potrebe lahko omejimo na dva načina. Prvič: nujno je, da zadruge organizirajo maloprodajo premoga in drv; drva naj bi dobavljale iz gozdov eplosno ljudskega premoženja ter jih dajale po režijska ceni. V gozdovih kočevskega Roga leži in gnije ogromno urv. S temi cdpadiki se okoriščajo le okoliške vasi, kd že tako niso na Ela/bem z gozdovi. Za podjetje bi bil ta posel, zaradi družbenih obveznosti, nedonosen. Prepričan setm, da bi kmetijska zadruga lahko iRsekavala tak \eo z veliko nižjimi stroški kakor podjetje. Drug važen ukrep bi bil, da se vse naše podeželske kmetijske zadruge oskrbi j o s štedilniki, brzopariJniki itd. Marsikdo Je pravilno razumel naš tozadevni členek v Dolenjskem listu; doslej je okrajna gozdna uprava rešila že okrog 30 prošenj, ki so bile utemeljene z nakupom štedilnika ali brzoparilnika. Vendar je to malenkost, če pomislimo, da imajo posebno v belokranjskih in suhokranjskih vaseh, krajih, ki so najsiromaš-z lesom, še popolnoma od- torej nejši prta ognjišča. Danes 90fl/» zadružnih trgovin štedilnikov sploh še nima, zato si morajo prav zadruge zadati nalogo: štedilnik v vsako hiše! Prepričan sem, da bo gospodinja raje zakurila v štedilniku, kot pa požirala dim odprtega ognjišča. Težje je rešljiv drugi problem — steljarjenje. Steljo potrebuje živina, nijiva, zato moramo še steljariti; pač pa Je treba skr-bpti, da bo škoda zaradi ateljar-jenja čim manjša. To bomo dosegli, Če pobiramo steljo le za najnujnejšo rabo in če ne ste-ljarimo vedno na dati površin:, ampak na vsake 3—4 leta. Veliko stelje bomo prihranili!, če uredimo gnojrvične jame, da se dragocena gnojnica ne bo več Iztekala na oeBte (saj so že tako dovolj slabe). S termi ukrepi bomo rešili vprašanje pomanjkanja lesne mase na Dolenjskem. KAJ MORA VEDETI VSAK NAB GOZDNI POSESTNIK O NACRTU ORGANIZACIJE GOZDARSKE SLUŽBE V SLOVENIJI (V ZVEZI Z RAZPRAVO IZVRŠNEGA SVETA LRS)? Reorganizacija gozdarske službe v LRS se pripravlja že dolgo. OLO Novo mesto je dal temeljno pobudo in velik prispevek. Okrajne uprave za go?dar-rtvo so v svoji dosedanji obliki izredno veliko prispevale za ureditev gozdarstva. Sedaj pa so postale ovira v razvoju socialističnih odnosov v tej važni panogi našega gospodarstva. Postalo je potrebno, da operativna dela gozdarstva (gojenje, varstvo, zgraditev komunikacij itd.) prevzame organizacija, ki bo Rovdove bolj približala posestnikom in osnovnega proizvajalca močneje navdušila za razvoj ln povzdlgo gozdov. To naj bi bila zadružna gospodarska poslovna zveza, ki bi a pomočjo zadrug in njihovih članov reševala vprašanja gojenja in nege gozdov. Izvajanja teh del po zadružnikih bodo veliko cenejša, ker ne bodo obremenjena k vsemi velikanskimi režijami in dajatvami kot doslej. Kmetje bodo za majhno odškodnino (plačilo dejanskih stroškov) lahko opravljali dela v svojem gozdu, zato bo več denarja ostalo za večja dela: namesto 5 hektarov, na pr. bo mogoče pogozditi ali počistiti 10 do 15 hektarov. Glede prošenj, prevzema lesa itd. bo gozdni posestnik vezan na zadruge in bodo odpadla nepotrebna pota na občine aH celo na okrajno upravo za gozdarstvo. To so prednosti bodoče organizacije; za na*e gospodarstvo bodo silno pomenljive, če bodo zadruge pri svoji važni vlogi reševanja gozdarstva opustile tež- njo po ustvarjanju naglega dobička (kot sedaj nekatere delajo) in usmerile svoje delo v prizadevanje, da se poveča gozdna lesna zaloga in ustvari trajni in večji dobiček za zadružnike hi naše gospodarstvo sploh. Naloga kmeiba, gozdnega posestnika, pa bo, da se bo v polni meri udeleževal reševanja gozdarskih problemov svoj*? zadruge. KAJ SI KOT GOZDARSKI STROKOVNJAK PREDVSEM ZELITEl Na temelju vsega, kar sem povedal, želimo gozdarji, da bi kmetje - gozdni posestniki več prispevali za reševanje gozdarskih problemov, in sicer v sodelovanju z gozdarskimi organi. Imeti morajo več zaupanja v gozdarske strokovnjake, ki želijo le, da bi mogli čimbolje opravljati svoj važni poklic in nalogo kot vzgojitelji gozdov.' Res, ta ali oni ukrep trenuit.no gospodarju ni v prid, zavedati se pa mora, da se bo v doglednem času sleherni dinar, vplačan v sklad za pospeševanje gozdarstva, bogato obrestoval. Na gozdarje ne smerno gledati kot na ljudi, ki so plačani, da lastnike gozdov prijavljajo in kaznujejo, ampak kot na uslužbence gozdov, ki čuvajo naše zeleno zlato — gozd in skrbijo, da se to bogastvo čimbolj gospodarsko izkorišča in uporablja. Bralcem Dolenjskega lista že-1'im, da bi v lit&tu sprožili razpravljanje o. reševanju gozdarskih vprašanj, stavljali vprašanja in predloge, kajti s tem bodo veliko pripomogli k splošnemu izobraževanju dolenjskega kmeta, gozdnega posestnika in tako pomagali varovati in skrbeti fta to maso dragocenost — dolenjski gozdi Bogdan Borčič: S PROGE SAMAC-SA RAJEVO (Raspotočje —- 28. avgusta 1947) DL JI JI je poslala na trg prve svilene izdelke Za lepše lice Črnomlja Turistično društvo v Črnomlju Si vneto prizadeva, da bi bilo mesto čim lepše. S pomočjo občine in Zveze borcev bodo uredili Griček, posebno pa prostor okoli spomenika in grobnica padlih prvoborcev iz Bele krajine. Do spomenika bodo uredili' pot , okolico p« zasadili z okrasnim drevjem. To bo po ureditvi res maj prijetnejši del Črnomlja. Tudi pred postajo so že uredili gredice in zasadili cvetje. Društvo skrbi tudi »a propagando naravnih lepot Črnomaljske občine. Na postaji s« Izobešene fotografije ratcnih motivov iz Črnomlja in Vinice, pripravljajo Pa fotografije tudi drugih krajev. Ce bo le mogoče, bodo že letos skušali urediti nekaj tujskih sob v Črnomlju. Podjetju »Gorjanci«, ki ima avtobusno .progo Vinica-Novo mesto, so poslali predlog, naj bi vožnja na tej progi ob nedeljah izostala, ker za službena potovanja ta dan ni teko nujna. Namesto tega naj bi društvo dobilo ob nedeljah na razpolago avtobus za razne izlete pred sezono, v sezoni pa za prevoz kopalcev iz Črnomlja na Kolpo in obratno. Avtobus bi lahko imel zjutraj odhod Iz Črnomlja ob Vse naše bolehne otroke želimo odšle) zdraviti v sodobnem morskem okrevališču na Debelem rtiču pri Kopru. Podprite tudi vi človekoljubno akcijo. Se danes kupite srečko denarne loterije RK. Žrebanje bo nepreklicno dne 12. maja v Ljubljani. prihodu vlaka dn bi vozil »a ij k zadnjemu popoldanskemu vlaku. Tako bi se ga lahko posluževali tudii turisti i»z drugih krajev. Izvršujemo vsa strojna, stavbna, ključavničarska, kleparska, kovaška, mehanična in galvanizacljska dela in popravljamo tehtnice! ZA L MAJ ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN JIM ŽELIMO SE MNOGO USPEHOV! »KOVINAR« - NOVO MESTO Veliko, svetlo poslopje na metliškem Pungartu — sedež belokranjske tekstilne industrije. Skoraj eno leto že tečejo tu stroji, na tisoče in tisoče tekstilnih proizvodov je že bilo razposlanih od tukaj v razne kraje nase države. Na Pungartu so se pravkar olistali javorji in na novoure-jenem malem parku pod tovarno je vsajena trava pognala prve iglice. Ves široki dohod je posut s peskom; mlada breza na gredi nebogljeno šumi v aprilskem vetru. V to čudovito pomladno okolje je posajena nova tovarna. In vzpeli smo se po stopnicah skozi vrata in se oglasili pri vodstvu tovarne, da izvemo, kako so se ljudje vživeli v novo okolje in kako teče delo, kake uspehe so dosegli, kake težave jih dušijo... »Preveč hočete zvedeli naenkrat,« se nam rahlo smeje direktor tovarne Darko Inkret. »Saj ste o nas že lani nekaj pisali. Toda, če bi radi še kaj zvedeli, prosim...« In ko mu to pritrdimo, pove, da podjetje, ki ima svoje delovne prostore tudi v Caro-vi mii, vidno napreduje. Prav zadnji teden so po metliških trgovinah prodajali njihove prve svilene izdelke in so jih ženske takoj razgrabile. Tovarna ima poleg pietilnice volnenih izdelkov, pletilnice bombažnih izdelkov in zaves tudi Deset let novomeške »Železnine« oskrbeti potrošnike čira hitreje, Čim ceneje ln s čim večjo izbiro blaga, to Je vodilno načelo, znanega trgovskega podjetja »Zeiez-nlna« v Novem mestu, ki je prav te dni praznovalo svojo desetletnico. Dosledno temu načelu, Je podjetje v teku obstoja doseglo velik ugled pri potroSniklh in dobaviteljih in tudi močan porast dejavnosti. Vsem Dolenjcem, zlasti pa prebivalcem občine STRAZA-TOPUCE čestitajo za 1. MAJ: Občinski ljudski odbor Stroža-Toplice Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski odbor SZDL Občinski odbor LMS Direktor Železnine je priljubljeni tovariš Jože drl čar, ki je pred kratkim praznoval tudi svoj osebni jubilej — petdesetletnico življenja Dolga bi bila vrsta vlakov. Če bi jih sestavili iz vagonov naloženih z blagom, ki ga Je v desetih letih podjetje »Zeleznina* nabavilo ln prodalo Številnim odjemalcem po vsej Dolenjski. Letno razpečajo zadnja leta okoli 600 vagonov najrazličnejšega blaga, to je 20 vlakov po 30 vagonov. Lanski promet Je po vrednosti znaSal nad 380 milijonov din. Dostava blaga na dom Prvi so v »Zelezninl« uvedli dostavo blaga na dom. In ne samo za razni gradbeni material, ki ga redno ln po najnižjih cenah dostavljajo s svojimi kamioni odjemalcem na dom, pa*1 pa so v zadnjem času to uvedli tudi v trgovinah na drobno. Cc stranka kupi nekoliko več blaga ali težji predmet, poskrbi trgovina, za dostavo na dom, da nI treba stranki prihajati z vozičkom, ali težko nositi. V trgovini menijo, da Ima trgovina lažje voziček, kot vsaka stranka. V prodajalnah »Železnine« dobite res vse predmete, od žebljev, drobne vzmeti do modernega hladilnika ln drugih električnih strojev, elektromateriala, razstreliva, posodja, orodja ter vse vrste grad- benega materiala. Ce je mogoč« kje dobiti primerno blago ali polizdelke, potem jih potrošnik gotovo dobi v prodajalni »Železnine« pri mostu. V glavnem podjetje oskrbuje s surovinami in polizdelki obrt ln industrijo, obenem pa imajo blago tudi za Široko potrošnjo. Lani 720 koles Podjetje ima svojo trgovino avtodelov na Glavnem trgu. Promet v tej prodajalni hitro narašča. Samo lani so prodali v trgovini 720 koles, letos pa Že tudi več sto. Poleg tega so prodali večje Število motornih koles, prav tako veliko različnih delov za kolesa, motorje in avtomobile. Seveda bi prodali Se več koles In drugih vozil, Ce bi jih dobili. Večina koles gre v prodajo na obročna odplačila. Tndl s tako možnostjo na-kupa podjetje nudi ugodnost kupcem. Zalogo razstreliva za oskrbo raznih podjetij in posameznikov, ima podjetje T let. Ves ta Cas nI bilo niti ene nepravilnosti pri prodaji tega blaga, ki je seveda pod strogo kontrolo. To kaže na vestnost uslužbencev v trgovini. V sestavu podjetja Je Se trgovina z usnjem ln Čevljarskimi potrebščinami. Od ljudi je vse odvisno Strokovni vzgoji kadra so od nastanka podjetja posvečali vso skrb. Uspeh ni izostal. Kader je rastel skupaj s podjetjem. 38 ljudi Šteje celoten kolektiv in direktor Jože Grifar pravi, da je z nJim nad vse zadovoljen. Od ustanovitve podjetja so v njem poleg direktorja Se uslužbenki Amalija KopaC in Marija Vals. Prav tako so pri podjetju ves Cas obstoja Martin Zupančič, Jože Stravsberger in Gabrijel Vovk. TI se niso nikoli odrekli dela v prid podjetja, pa naj Je bilo to ponoči, podnevi, delavnik aH nedelja, ob lepem ali grdem vremenu. Prav takih požrtvovalnih ljudi je zasluga, da podjetje niti enkrat v času svojega obstoja nI plačalo stojnlne pri železnici zaradi nepravočasne razložltve vagonov. Ta uspeh podjetja zna oceniti samo tisti, ki ima veliko opravka okoli vagonsklh pošiljk. Podjetje Ima v trgovini sicer mlad, toda sposoben strokovni kader. Del tega kadra je vzgojil Se prejinjl poslovodja trgovine Gustav Pavlin, ki je znan strokovnjak za železnino in vodi sedaj podobno podjetje pri podjetju »Izbira«, Čeprav je težko dobiti vajence za trgovino z ieleznino, imajo v podjetju pet vajencev te stroke. Tako delavski svet kot celoten kolektiv si nenehno prizadevata, da bodo ti vajenci nekoč sposobni strokovni delavci ln Jim tudi nudita vso pomoč in razne ugodnosti. Odprta vprašanja Tako slabih upravnih prostorov, kot Jih ima »Zeleznlna«, nima veliko podjetij, čeprav so po pomenu in prometu veliko manjša. To ni krivda podjetja, pač pa stanovanjskih razmer v Novem mestu. Podjetje ima v najemu vso Kastelčevo hlSo v Kandiji. Toda del prostora v prvem nadstropju zavzema stanovanje ene 'stranke. Priznati je treha. da je to stanovanje zelo neprimerno in majhno za Štiri člansko družino in hI bil že res čas, da bi jI priskrbeli drugo stanovanje. S tem bi podjetje Imelo vsaj za silo primerne upravne prostore. Tako pa Stirl moči knjigovodstva delajo v tesni podstrešni sobici. Podjetje Je kupilo staro stavbo na Partizanski cesti, ki jo namerava nadzidati. S tem bi pridobili 8 stanovanj. Toda v stavbi so stranke ln kam z njimi, dokler bi gradili? V Novem mestu se res marsikdo čudi, e* nekatera podjetja lahko stanovanjske prostore preurejajo v lokale, drugi pa ne more doseči izpraznitve stanovanja za toliko časa, da bi sezidal nova in s tem povečal stanovanjski fond. Stara zadeva trgovine v Noveni mestu, to Je pomanjkanje skla- dišč, ovira tudi večji razvoj »Zelezninl«. Podjetje je zgradilo zasilno leseno skladišče f- garažami pri Kandijski postaji, toda to je premalo zsi tolikšen promet. Po Zaslugi sposobnih šoferjev, od katerih je hil eden že nagrajen od tovarne TAM za prevožene kilometre brez popravila, sta oba tovorna avtomobila »Tamovca« v dobrem stanju. Podjetje neštetokrat opravlja prevoze raznim organizacijam prav zaradi razumevanja podjetja do nalog organizacij in zaradi sposobnih kamionov. 7a povečan promet podjetje potrebuje vsaj še en tovorni avtomobil. • Ko Je kolektiv »Železnine« pred kratkim praznoval desetletnico obstoja podjetja, je lahko z zadovoljstvom pogledal na uspešno razvojno pot ln pomembne uspehe v tem času. TI uspehi, zlasti pa zadovoljstvo odjemalcev, bodo kažipot kolektivu tudi v bodoče. Ce direktor Jože Grlčar pravi, da Je s takim kolektivom lahko dosegati uspehe, Je kolektiv prepričan, da so ti uspehi tudi posledica sposobnega vodstva podjetja. Vodstvo in kolektiv pa so Jamstvo nadaljnjih uspehov. Peter RomaniC dva snutkovno-pletilna stroja za svileno perilo, ki sta poskusno stekla že pred novim letom, v pravi pogon pa sta pnsla šele pred kratkim, ko je prispela zadostna količina iz inozemstva uvoženega maiteri-ala. Ogledali smo si nekatere nove izdelke, ki so sicer preprosti, zato pa okusno izdelani in trpežni. »Te prve svilene izdelke smo že razposlali po Sloveniji,« pravi direktor Inkret, »dobite pa jdh lahko tudi v Zagrebu, Beogradu, Skoplju in še kje. Čeprav še nimamo celotne uvožene opreme, si podjetje prizadeva, da bi s šivalnimi stroji, ki so mu na razpolago, omogočilo nemoteno proizvodnjo svilene trikotaže. Vemo, da je na trgu huda konkurenca, toda z dobrim proizvodnim procesom bo BETI lahko konkurirala ostalim tekstilnim podjetjem. Prav zato se podjetje trudi, da bi novo proizvodnjo čimbolj izpopolnilo in čimbolj skrajšalo delovni proces. To pa ne gre tako lahko, ker se delavke šele privajajo na nove stroje. Pogoj za uspeh pa je, da damo na trg okusne, kvalitetno dobre izdelke, ki bodo tudi v ceni dostopne potrošnikom. Kljub finančnim težavam uvajamo v podjetju stalne izpopolnitve, tako v opremi, strojnem parku, tehnični zaščiti in drugod. Manjka pa nam predvsem osnovnih sredstev, ki so nujno potrebna, če si hoče podjetje uspešno osvojiti nov proces proizvodnje, srj smo preračunali, da bomo izdelali dnevno najmanj 500 kombinež in 1000 ženskih hlačk. Tudi proizvodnja zaves zlasti volnenih izdelkov, stalno raste in izdelajo zadnjih mesečno že v vrednosti nad osem milijonov dinarjev. Podjetje zaposluje zdaj 136 ljudi. V kratkem bodo volitve novega delavskega sveta in se na te volitve naši ljudje že dalj časa resno pripravljajo. Izvoljenih bo 15 članov, večinoma žensk, ki jih je tudi največ na kandidatni listi. V podjetju je tudi ustanovljena gasilska četa, ki šteje čez dvajset aktivnih članov. Tudi sindikat je agilen in prav verjetno bo v kratkem osnovan pevski zbor in igralska družina. Toda kljub dobri volji ne moremo vsemu * kaj. Odreči smo se morali zidanemu skladišču za material in gotove izdelke im se zadovoljiti z le- seno barako, ki stoji zunaj na dvorišču in kot vidite, ravno ne krasi preveč svoje okolice. V obeh stavbah nimamo niti pravih garderob, ne kopalnic ne umiivalmic in tudu požarno-varstveni ukrepi niso preveč zadovoljivi. Vse tO ugotavljajo tudi razne komisije, ki nas obiskujejo, toda z iskreno voljo in sredstvi, ki so nam na razpolago, bomo tudi tukaj marsikaj dosegli.« Ko smo potem obiskali različne oddelke, smo se ustavili tudi med pletiljami, tkalkami, šiviljami, mehaniki... Povsod pesem strojev in rok. In v kratko zastavljenih vprašanjih, v skopih besedah smo izvedeli marsikaj. Kajpak: »sto ljudi, sto čudi,« pravi stari belokranjska pregovor, kd je že davno veljal in tudi danes še ni izgubil svoje cene. Kar je enemu všeč, je morda drugemu zoprno. Dekletom in ženam iz Črnomlja bi bilo seveda ugodneje, če bi biia ta tekstilna tovarna v njihovem mestu in se jim ne bi bilo treba šestnajst kilometrov daleč voziti na delo. Metlic anke seveda teh želj nimajo. Oboje pa so zadovoljne, da ni več nočnega dela. Zdaj delajo samo v dveh izmenah. Kar se plače tiče, je spet različno. Šivilje v trikotaži imajo na primer plačano na uro, v pletilstvu in drugod delajo po normi. Na splošno postavljeno normo presegajo, tu in tam pa jo katera tudi ne doseže. -Včasih je temu kriv slab material (čez tega se sicer v zadnjem času ne morejo pri-tožeiviati), včas.h morda str-vj, dostikrat pa tudi nepazljivost ali površnost, ko delavka šele čez čas odkrije napako v ple-lenini in mora zato vse narejeno razdreti in začeti znova. S plačami so v splošnem zadovoljni, čeprav menda ni nikogar, ki si ne bi želel ob mesecu prejeti še več. Toda kot so povedale nekatere delavke, po drugih tekstilnih podjetjih še slabše plačujejo. Sicer pa bodo v kratkem volili nove člane delavskega sveta in tudi komisija za analitska oceno delovnih mest je že začela delati. Kolektiv podjetja upa, da bo novoizvoljeni delavski svet opravičil zaupanje, ki ga stavijo vanj. Marsikaj bo treba izboljšati, to in ono spremeniti in izmenjati, vsekakor pa vedno delati v korist podjetja, skupnosti in preko tega tudi seveda v korist njih samih. Naj mlademu delavnemu kolektivu Belokranjske tekstilne tovarne to v polni meri tudi uspe! PRVEGA MAJA VSI V ŠMARJEŠKE T0PLICE1 ■ ■ Odlično vam bomo postregli v prenovljeni jedilnici in utl na prostem! Kje naj stoji nova šola? Zameško, Dobrava, Hrvatski brod in druge vasi okoli nove šole Toliko ljudi fce dolgo ni bilo »kupaj v Zameskem kot 16. apritla letos. Zbrali so &e zastopniki posameznih vasi, da s komisijo z okraja in s predstavniki občin« Šentjernej določijo prostor za novo šolo, ki jo bodo prijeli letos graditi. v li Zameško ni prišlo do sporazuma, so odšli vsi udeleženci na teren in ugotavljali, kje bi bil najbolj primeren kraj za novo šolo. Vse to območje je izpostavljeno poplavam in zato prav primernega kraj a »a šolo- res ni. rVobrovčnni So končno pred- Kje bo stala šola? V Hrvatskem brodu je tekel razgovor kar ▼ ločenih skupinah Stara 5oia je stala prt etiku ceste Šentjernej-Raka z cesto Novo mesto-Raka pri Zameskem. Mnogi so bili mnenja, da bi gradili novo šolo na temeljdh stare, le da bi bila nekoliko večja. Temu predlogu so se odločno uprli prebivalci Dobrave, ki trdijo, da ta prostor ni v središču šolskega okoliša, da so glede oddaljenosti prizadeti otroci njihove vasi itd. Tej trditvi bo seveda ugovarjali Zameščani in prebivalci vasi Koren, Raven in ostal h oddaljenih vasi med Za-meškim in Rako. Ti so se tudi uprli predlogu Dobravčanov, naj bi nova šola stala v Hrvatskem brodu ali Cučji mlaki. Vsak Je po svoje dokazoval, kje je središče šolskega okoliša, seveda vsak za bližino svoje vasi, Ker na sestanku v zasilni flo- laigali, naj bi Sol a stala v Hr> vatskem brodu blizu ceste. Pno* stor je tu tre« izanefl vseh najbolj primea*n. Zanimivo pa je, da so temu nasprotovali zastopniki Hrvatskega broda I Mend* So se zbali za pol hektara zemlje, ki bi jo morali v ta namen žrtvovati. Raje kot da bi to dali, naj otroci desetletja hodijo v šolo v drugo vasi Dobravčand so pripravi jeni, da z vsemi močmi pomagajo »graditi šolo na tem kraju in bi samo njihova vas, ki je najmočnejša v tem okolišu, prispevala % delom in gradivom milijon dinarjev! Stara sovraštva In nasprotja V dolgi, a brezplodni debati je bilo očitno, da n* ®re za tist» centimetre, ki so jih navajali zastopniki posameznih vasi. Te razdalje bi z lahkoto premagali z malo več volje. Težje kot to, je premostiti nasprotja med posameznimi vasmi in ljudmi. Med debato so padali razna očitki na račun enih in drugih v času vojne in še na druge stare napake. To bi morali opustiti, to je stara stvar, sedaj gre »a bodočnost, za bodočnost mladine. Navzoči inženir Rrczndk, ki vodi dela na rekonstrukciji ceste Novo mesto-Smednik, j« po mapi obrazložil, da je središče ftoiskega okfllis-a vsekakor v Zameskem, do koder imajo otroci iz najbolj oddaljenih vaai obeh skrajnih koncev okoliša približno enako da»leč. Ker v teh krajih mi primernih prostorov, j« šolski okoliš .razdeljen na 2 dela: Sol« Je v Zameskem \oboda« med delovnimi Imdmi, ki čutijo potrebo po kulturno umetniškem izživlja-v.i'i. vzgajati tovariihe odnose do sočloveka in vključevati tud, mlade ljudi. Težave so v zboru le zaradi tega, ker je nekaj pevcev različno zaposlenih. Nekateri opravljajo službo dopoldan, drugi zvečer in tudi ponoči. Med tednom je več vaj po skupinah, ob nedeljah pa so navadno vaje vseh pevcev. Zbor stopa v tretje leto delovanja. Zaveda se, da je šele na začetku dolge poti do res kvalitetnega pevskega zbora, kljub temu pa z zaupanjem gleda v prihodnost. -el jance s se zasneženimi koše-nicami, se me je polastila prijetna vznemirjenost. Slišal sem o pripravah za neko posebno slavje, toda kar sem ta dan doživel v nosi dolenjski metropoli, je preseglo moja pričakovanja. Preveč sem bil ganjen, da bi se takoj primemo zahvalil za vse počastitve, ki sem jih bil deležen ob svoji sedemdesetletnici. Spričo toUkšnt prisrčnosti mi jc kipelo src«, prevzela me je osuplost, ki jo je težko opisati. Iskreno zahvalo sem dolžan novomeški občini in Vsem organizatorjem proslave in razstave. Zahvaljujem se predstavnikom ljudske oblasti, ki so me počastili. Posebej se prisrčno zahvaljujem vsem tovarišem, ki so se tako ljubeznivo trudili zaradi mene. ravnatelju knjižnice Bogu Kome-Iju, ravnatelju muzeja Janku Jarcu, dr. Ivanu Vašičtt, akademiku dr. M»l..kti Kosu, akademiku Marjanu Kozini, prof. dr. Niku Zupaniču in vsem drugim ter i« prav posebno tovari*u Severfttu Salij-u aa Metliški orkester spet nastopa Poleg godbe na pihala &e 3e v Metliki takoj po vojni uveljavil dokaj močan orkester, ki je pod vodstvom kapelnika Silva Mihelčiča dosegel doma in po Bel[ krajini prav lepe uspehe. Pred nekaj leti pa s© je ta orkester razšetl, ker se je njegov kapelnik 'bolj posvetil mestni godbi na pihala in poleg tega pričel poučevati na glasbeni šoli v Črnomlju. Preteklo jesen pa j* tov. Mihe Iti č znova zbral okoli sebe vrsto starih in mladih godbenikov in začel z njinv; sistematično vaditi. Viden uspeh tega prizadevanja je bil koncert metliškega orkestra v nedeljo M. aprila. Orkester šteje zdaj petnajst godbenikov, med katerimi so trije nameščenci in dva dijaka, vsi drugH pa so kmetje in obrtniki. Hvalevredna je njihova požrtvovalnost, ko ao prihajal mnoge zimske večere v »staro šolo« in tu vadiili pozno v noč-Njim so se pridružili tudi metliški pevci in pevke, kajti tov. Mihelčič je k zadnjemu nastopu pritegnil tudi ženski in moški pevski zbor, ki sta vsak za«« in potem skupaj ob spremljeva-vanju orkestra odpela več pesmi. Na več*«ra »srom je orkester x dokaj.šnjo vigranostjo !n spretnostjo odigral nekaj zahtevnejših skladb, med njimi odlomke iz Smetanove Prodane neveste in Goudonovega Fausta. Prijetno je presenetil tudi ženski zbotr, med tem ko je bil t r ftki Številčno šibkejši in ni toliko prišel do izraza. Vžgala pa j« zlasti Prinčičevfc »Poj, poj, tfiček moj«, ki so jo morali nastopajoči ponavljati. Večino ljudskih pesmi, ki *ta jih izvajala oba zbora, je priredil za orkester kapelnik sam. Poalusatlet, ki s© t« večer napolnili dvorano Partizana, ao takoj po prvi točki našli živ stik z nastopajočimi, ki s© bili deležna toplega priznanja. Res bd bilo žeileti v orkestru v*č godal in tudi harmonika naj bi bi-la močnejša, vendarr se je tudi * sedanjo zasedbo orkester dobro uveijavid. Zato bi bilo potrebno nastopajočem godbenikom ioi pevcem omogočiti gostovanj« vsaj po Beli kraoiroi (tu eo ovira razmeroma visoki pjpevoani stroški!), kajti končno j« skoraj škoda vsega vloženega truda, če bo ostalo le pri enem samem nastopu. Prav bi bilo, če bi svoj koncert ponovili tudi v Metliki Tov. Mthelčiču p« čestitamo ob desetletnici, od kan- j^. prevzel v Metliki vodstvo Sodbe na pthatla in vodstvo orkestra, % iskreno žeijo, da bi t*mu svojemu zadnjemu uspehu piridiružil Še nove! -a* Pavel Goliš med proslavo v Studijski knjižnici poklonjeno pesnitev. Z veseljem se spominjam tudi mladinke in mladih pionirčkov, ki so me s tako prisrčno ved-rostjo pozdravili. Darilo, ki tem ga prejet, čudovita slika Novega mesta Božidarja Jakca, mi bo ostala svetel spomin na slovesnosti in doživetja tega dne. Prirčna hvala vsem, ki so mi ob tej priložnosti prijateljsko stisnili roko ali kakorkoli dali izraza svojemu prijaznemu razpoloženju do moje skromne osebe. Pozdravljeno Novo mesto, pozdravljena Trška gora. in Gorjanci, pozdravljena vsa Dolenjska! Ljubljana, dne U. TV. 1957 Pavel Golfa Soteska v počastitev Pavla Golit Ob 70-letnici rojstva Pavla Golie je Prosvetno društvo v Sotes-ki uprizorilo pravljično igro »Uboga Ančka«. Kljub temu, da je bila večina igralcev prvič na odru, je igra lepo uspela. Dvorana je bila polno zasedena. Jubilantu želijo vsi člani Prosvetnega društva le mnogo let življenja in uspeha pri delu! Z veseljem bomo segali po njegovih delih, saj so bite na na&em odru uprizorjene ie tri njegove igre. C. M. V ponedeljek 15. aprila je v Žužemberku gostovalo lutkovno gjedališče iz Ljubljane z ročnimi lutkami. Uprizorili so igrico A. Paplerja »Hudobni graščak« v 5 dejanjih. Gostje « obiskom niso bih najbolj zadovoljni. Ura predstave ni bila ravno primer-na,(ob 5.) ke»r je večina dijakov precej oddaljenih, nekaj se jih vozd, skoro vsi pa morajo pomagati doma pri delu. Tudi vstopnina 30 din je za večino naših otrok previsoka. Okoli 100 gledalcev, večinoma osnovnošolskih otrok in nekaj mamic, je živahno spremljalo igrico in so bili nad vse zadovoljni, saj kaj takega ne vidijo niti vsako leto enkrat. Ob zadovoljstvu otrok Sf> se s- malo vstopnine sprijaznili tudi i«ra>lci in obljubili, da bodo prihodnje leto spet prišli. KINO PODJETJE ŽUŽEMBERK sporoča svojim obiskovalcem, da ho od 21. aprila spet dobivajo filme iz Ljubljane /od ■Takih aostovanj si Se želimo!« Tako so dejali gledalci oziroma poslušalci, k0 so odhajali !z dvorane Zadružnega doma v Dol. Toplicah 7. aprila. Obiskali so nas namreč »Zadovoljni Kranjci«, z njimi pa še pevki Danica Filipčič in Greta Ložar ter recitator Janez Cuk. Nastopajoči so si izbrali res primeren naslov za svoje gostovanje: »Večer ta staro in mlado«. Ljudje so bili navdušeni in veseli in samo želifjo, da bi kmalu lahko videli in slišali še druge ansamble Radia Ljubljana, -n S čistim dohodkom loterije Rdečega križa, ki bo dne 12. maja, bomo pomagali prf graditvi obmorskega mladinskega okrevališča Debeli rtič pri Kopru. Srečka denarne loterije RK sta-ne samo 100 dinarjev. naše najbolj solidne razdeljeval-nioe filmov »Vesna«/ ta ne več Iz Zagreba. Besedilo bo torej spet slovensko. i. maja bod0 predvajali jugoslovanski film »Rdeči cvet«. Kino podjetje bo odslej redno objavljalo razpored predstav v Dolenjskem listu. DRAMATSKA DRUŽINA TVD Partizan iz Žužemberka Je. v nedeljo H. aprila popoldne gostovala z diramo »Sveti plamen« na sosednjem Dvoru. Največ priznanja je zasluženo žela mati Dolinska. Gledalci So bili z igro zadovoljni, le premalo jih je Mlo. 28. apr. bo društvo gostovalo v Dobrniču. M. K. Slikarska razstava v Stopičah V počastitev 27. aprila in 1. maja bo učitelj Ljubo 2agar v nedeljo dopoldne v osnovni Šoli v Stopičah odprl prvo samostojno slikarsko razstavo. Razstavil bo nad 30 grafik, akvarelov in olj. Ljubo Žagar išče motive v pokrajinskih pejsažih, tihožitjih, portretih in v modernih kompozicijah. Slikati in risati je začel že kot dijak novomeškega učiteljišča. Razstava bo odprta do vključno 2. maja. Edvard Gale časopis za Invalide dela V naši državi je okoli 200.000. invalidov dela. njihovo število pa stalno narašča. Celo v našem okraju, ki n) Industrijsko razvit, imamo blizu tisoč invalidov dela. Republiški odbor Združenja Invalidov dela Srbije, je sklenil izdajati mesečnik, ki bo obravnaval probleme invalidov dela, možnosti prekvalifikacije, objavljal bo prispevke o zaščiti dela, o novih tehničnih pripomočkih za zaščito dela in podobno gradivo. List se naroč! na naslov: Preporod, Dečanska 14-VI, Beograd. _ MESTNA HRANILNICA KOMUNALNA BANKA Novo mesto ČESTITA VSEM DOLENJSKI IN NJIHOVIM USLUŽBENCEM ZA 1. PRAZNIK DELA. MAJ — -v i ovomeški okraj je glede sol eden najini revnejših. Šolska poslopja so stara tudi čez sto let, nekatere šole se stiskajo po zidanicah in v za silo prirejenih privatnih hišah, večina šol je bilo med NOB požganih in porušenih. Tistih nekaj novih šol po osvoboditvi ne rešuje problema. Pogoji, v katerih se učenci uče, še malo ne ustrezajo, najnujnejšim zahtevam higiene, saj je nekaj šol celo brez stranišč in pitne vode. Učilnice so ponekod temne, nizke, peči pa zasilne, ventilacije ni. Malo šol ima evoje šolske vrtove, nekaj jih je celo brez dvorišč in igrišč. V šolah je pouk v dveh ali celo treh izmenah. Šolske kuhinje so zasilne ali pa jih ni in tovarlšice učiteljice pripravljajo malico za otroke same in na svojem štedilniku v privatnem stanovanju. Šolske klopi so majave, izrabljene; pozna se, da je v njih sedelo že nekaj rodov. Šolske table so včasih črno prebarvane manjše deske, osvetlitev prostorov večkrat problematična. Precej šol še nima elektrike. Učenec preživi skoraj polovico svoje mladosti v šoli. V tej dobi se umsko in telesno razvija, iz otroka postaja fant ali dekle. Ce zdravstveni pogoji v šoli niso primerni, to seveda vpliva tudi na učence. Vpliv slabega zraka, zatohlosti, pomanjkljive svetlobe in podobno nujno povzroča pri šolskem otroku tako imenovane šolske bolezni, kamor prištevamo kratkovidnost, skrivljeno hrbtenico, slabokrvnost in druge bolezni. Razumljivo je, da nevarnost epidemij otroških in drugih bolezni v takih pogojih nI izključena, ' ker se nalezljive bolezni razširjajo v šolskih kolektivih hitreje, če so higienski pogoji slabi. Okrajni higienski zavod v Novem mes-tu j« s svoMm oddelkom za šolsko higieno lani iiatemattčno pregledal vse šole v okraiu in Aotovil, da v takem stanju ns rtv .ejo nu- 50 šol bo dobilo zdravo vodo dl*i učencem potrebnih pogojev za življenje v šoli ln tudi ne dobrega pouka. Na podlagi izčrpnega elaborata o stanju šol je zainteresiral odločujoče ustanove in ljudsko oblast za postopno rešitev tega vprašanja. Na priporočilo dr. Lunačkove, načelnice oddelka za šolsko higieno pri Centralnem higienskem zavoodu v Ljubljani, je komite za UNICEF pri vladi FLRJ sprejel v svoj program 50 šol v našem okraju, za katere je predvidena pomoč v materialu. Da bi bil program v celoti sprejet, kakor je potrebno, in da bi bile higienske razmere na najpotrebnejših šolah izboljšane, je Okrajni higienski zavod izdelal točen načrt za asanacijo vseh 50 Šol, ki ga je predložil komiteju za UNTCEF v odobritev. Načrt je bil brez sprememb odobren in ko ga je potrdil tudi center za UNICEF za Evropo, je bila pri Svetu za zdravstvo OLO ustanovljena posebna komisija, ki bo organizacijsko izvedla program. Nekaj materiala iz pomočj je ž» prišlo, ostalo pa bo dobavljeno v poletnih mesecih. Program UNICEF za asanacijo 50 šol obsega naslednje lole: ObLO Črnomelj: Adlešičt, Bojanci. Do-bliče. Marindol, Petrova vas, Prelnka, Sinji vrh. Stražnji vrh, Talčji vrh, Vinica * 25.801 ha aH. 1,9'/* 233.360 ha ali 11,6'/» 150.090 ha ali 7,4'/» 363.101 ha ali 13,0"/« Postaja bo Pri Rožiču v Loki (pri mostu). Na območju kmetijske zadruge je okoli 800 krav. V prid naprednejše in donosnejše živinoreje je, da čimprej uvedejo umetno osemenjevanje krav tudi na tem območju, kakor ga imajo že v več krajih novomeškega okraja. V bltin.11 bodočnosti pa bo treba, misliti tudi na manjšo živinsko ambulanto v Črnomlju, ker je nujno potrebna. SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO Dve novi izdaji KMEČKE KNJIGE »Naše sadjarstvo preživlja krizo, ki je v zgodovini slovenskega sadjarstva najtežja. Rešiti nas more le takojšnje izboljšanje obstoječih nasadov in obnova sadne proizvodnje po sodobnih načelih. Sadjarska veda je zelo obširna in »e le zelo izpopolnila- Dane« je težko pisati o oelotnem sadjarstvu. Moja knjiga obravnava le nekatera poglavja i* sadjarstva, in sicer življenje, (razmnoževanje in oskrbovanje sadnega drevja, torej stvari, ki «6 praktičnemu sadjarja najbolj potrebne. Knjiga je namenjena vam, praktični sadjarji, slasti kmečki mladini.« drila. Imajo 20 članski pevski zbor, ki bo v kratkem priredil koncert, vsako nedeljo popoldne pa tudi prost© zabavo. Učenci imajo v šoli vso oskrbo, lepe svetle spalnice in urlnice, menzo in drugo, kar mlad človek potrebuje za duševni in telesni razvoj* Pravkar urejajo igrišče za odbojko. Skratka, kmetijska šola na Grmu je že enainsedemdeseto leto kovačnica naprednih kmetovalcev. Razvoj šole gre v korak s sodobno znanostjo in tehniko, pravtako tudi učni načrt. Pravi pomen šole za razvoj naprednega kmetovanja smo prav Dolenjci doeedaj premalo cenili. Letos je bila v tem pogledu dosežena prelomnica, v šoli je večina učencev iz našega okraja. Prav bo, da bodo tudi v bodoče napolnili šolo domači kmečki proizvajalci, bodoči napredni gospodarji, zadružniki in kmetijski strokovnjaki. Mizarsko podjetje »PODGORJE« ŠENTJERNEJ priporoča cen j. odjemalcem svoje mizarske in sodarske Izdelke ln jim čestita za 1. MAJ ta občinski praznik. lltlllllHIHIIINK Traktor — človekov pomočnik grmski kmetijski šoli večino del na polju že mehanizirali tn kmečki fantje v praksi spoznavalo, kako nam »troj lahko koristi, če ga obvladamo Tako piše Anton Flego v uvodu svoje knjige PRAKTIČNO SADJARSTVO, fci je pravkar isšla pri »Kmečki knjigi«. Sadjarstvo Je pri nas zelo razširjena im enairajpomembnejših kmetijskih panog, ki predstavlja važno'postavko dohodkov naSe-ga gospodarstva. Zato je Flego-vo »Praktično sadjarstvo« knjiga, po kateri bodo sadjarji radi posegli ta ki bo gotovo opravila važno delo pri obnovi našega sadjarstva in vzgoji mladih sadjarjev. Pisatelj je knjigo razdelil na 14 obširnih poglavij, ki nadrobno obravnavajo pomen sadjarstva, življenje sadnega drevja, razmnoževanje in ce- tftosuplje — naslednik ljubljanskega sejma Pred kratkim je občinski ljudski odbor Ljuibljana-Center sklenri ukiniti živinske sejme na Poijanaki cesti v Ljubljani. Razen *• nekaterih drugih občin *• j« zavzel tudi občinski ljudski odbor v Grosupljem za upeljavc novega splošnega .11-vinskoga sejma na Grosupljem, ki je bil prvikrat včeraj, 34 aprila. Sejmi v Grosupljem bodo poslej vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, kot j« bila to tudi tradicija dosedanjega ljubljanskega sejma. Zveae t Dolenjsko, i Kočevjem, Karlovcem in Sevnico so zelo dobre, območjie novega sejma pa »eaa do Dobrega polja, Vel. Lašč, Starega trga Pri Ložu, Kočevja, Nove&a mesta, Šentjernej«, Mokronoga in tia do Litije. pijenje, napravo sadnih nasadov, načrtno obnovo, oskrbovanje zemljišča, obreaovanje, oskrbo debla, bolezni in škodljivci sadnega, drevja itd. Slovenski vinogradnik: so že dolgo in občutno pogrešali knjige, iz katere bi ae poučili o vinogradništvu nasploh, posebno še o najnovejših dognanjih in uspehih v tej prevažni panogi slovenskega gospodarstva* Zmavčevo »Vinarstvo« je izšlo leta 1925 in Je *e 20 let razprodano. Vrzel v pomanjkanju tovrstne knjige je eedaj iapolnido SODOBNO VINOGRADNIŠTVO ki ga je napisal TU Dobršek, znani vinogradniški strokovnjak, izšlo pa je ina 300 str. in bogato ilustrirano pri »Kmečki knjigi« (priložena Je tudi orientacijska vinogradniška karta LRS). Avtorju je uspelo, da je obširno snov zgostil, hkrati pa obdelal temeljito, pregledno in umljivo, tako da bo knjiga slehernemu vinogradniku res dober svetovalec in tehten priročnik za rabo pri vinogradniških poslih. Prvemu poglavju: Splošno o vinski trti in vinogradništvu (gospodarski pomen, zgodovina vinske trte, pogoji za uspe-vanje, razširjenost vinske trte, Jugoslovansko vinogradništvo, slovensko vinogradništvo) sledijo poglavja: OpiB vinske trte, — Razmnoževanje, Priprave za nove nasade, Izbira trt, Naprava novih nasadov, Opora vinske trte. Vkgoja vinske trte in Varstvo nasadov (opis bolezni in raznih škodljivcev vinslce trte in borba proti njim). Obe knjigi: Sodobno vinogradništvo in Praktično sadjarstvo toplo priporočamo sa knjižno r^1'^ slehernemu našemu gospodarju, sej bosta tehtno pripomogli k obnovi sadjarstva in vinogradništva. Dobite ju v knjigarnah, pri založnici ali v kmetijskih zadrugah- J Kmetijska zadruga DVOR pri ŽUŽEMBERKU čestita vsem poljedelcem in kmetovalcem za 1. MAJ ln se priporoča cenjenim odjemalcem I S V vsako hišo na Dolenjskem DOLENJSKI LIST! Prejšnji mesec je imela kmetijska zadruga v Šentjerneju občni zbor. Od 814 članov se jih j« udeležilo zbora 351. Predsednik Janko Zalokar je pozdravil zbrane, nakar je bil »a delovnega predsednika dzvoljen Stanko Kušljan. Poročilo o delu odbora m odseka ■ je imel predsednik Janko Zalokar, o pospeševalnih cdsekiJh je poroča] tajnik Jože Viddc, finančno poročilo je prečrtala knjlgovodikinja Mimica Skrinj arjeva, poročilo nadzornega odbora pa ts*. Mašilo. 2alostao je, da je moral predsednik takoj ob pričetku poročila upravnega odbora povedati, d»a je bilo treba za zaščito koristi zadruge, po sklepu občnega zbora KZ Vrhpolje in upravnega odbora KZ, precej dolžnikov Izterjati sodnijsko, in da povzročitelji primanjkljajev iz prejšnjih let dolgove še vedno ne odplačujejo. Ko bo v kratkem to urejeno, bo naša KZ šele stopila na trdna tla. KZ Šentjernej Je v preteklem letu dosegla gospodarski in finančni uspeh. Upravni odbor Je imel med letom 12 sej, po vaseh pa je bilo 15 sestankov zaradi škropljenja sadnega drevja, kreditiranja umetnih gnojil in nabave semen. KZ ima 8 odsekov šivinorejskega, sadjarskega, strojnega, poljedelskega, trgo-vinsko-lesnega, kreditnega, če-čebelarskega in avtoprevozni-škega. Živinorejski odsek je v preteklem letu nabavil 5 dobrih plemenskih bikov in imel pod stalno kontrolo 100 krav, 80 rodovniških in 20 popisnih. Od rodovniških krav z visoko motenostjo sta bila ofi.br a na dva bikca ln 21 te lic. Število rodovniške živine se zaradi prisilnih zakolov kljub prizadevanju ne more zvišati. Najvišja mohmost je 3224 litrov, povprečna molznost pa 1.977 litrov. Iz rodovnika je bilo črtanih 27 krav, ki niso dosegle letne molznosti 1 800 litrov. Namesto teh bo sprejetih pod kontrola 35 drugih dobrih molznic Nabavljeni so bili dobri plemenski merjasci za vzrejo krsko-poljske pasme. Uvedena je selekcija svinj ln urejen odkup' mladih prašičkov. Nabavljenih Je bilo 500 piščancev štajerske pasme. 2dvinorejski odsek bi bil lahko dosegel še veliko večje uspehe, če bi marsikje ne naletel na raane, prav nepotrebna ovire. Sadjarski odsek nadaljuje v štirih sadovnjakih z gnojilnimi poizkusi Trije letni poizkusa so dokazali, da je možno doseči rodnost dreves vsako leto, če- Kako so zborovali v Šentjerneju ObGnl zbor kmetijske zadruge — obračun dela, uspehov, pomanjkljivosti ln načrtov Sentjernejskih zadružnikov prav rode drevesa navadno le vsako drugo ali tretje leto. Za drevesnico Je bilo zrigolano 1.280 m2 zemlje. Sušilnica ni bila popravljena, ker je bila tadna letina slaba in tudi nI bilo denarnih sredstev. Za škropljenje je bilo v letu 195« porabljeno nad 1.300 kg rumesan pa^te in olja. Za izvedbo škropilne akcije je sedaj na našem območju 9 prevoznih ln 2 motorni Škropilnici. Sadjarji vse preveč odlašajo s škropljenjem pred začetkom brstenja. Zelo zanemarjene so slive. Kapar je opravil na njih svoje uničujoče delo. Mnogi sadjarji jih že leta niso očistili, ogledajo si Jih le takrat, kadar rode. Tako propada Badno drevje, ki je pred vojno d ona šalo našim kmetovalcem precej dohodkov. V Šentjerneju, kjer so slive ^kropljene, pa že nekaj let zaporedoma prav dobro rode. Proti kaparju je nujno potrebno zimsko in letno škropljenje, hkrati pa moramo sadno drevje budi gnojitt. Strojni odsek je ds'1 popravil vse štiri mlatilnace, nabavil Je stabilni Dieeelov motor za pogon mlatilnice ln cirkularko za rezanje drv. Traktor »Farmalli« je KZ nameravala prodati, pa n: dobila ugodnega kupca. Avto je i-ozil vse leto ln prevozil 35.372 kilometrov. Zaradi slabih cest Je bil večkrat potreben popravila in je moral dvakrat zamenjati nove gume. Poljedelsko-acmenarskt odsek Je a člani aktiva mladih zadružnikov delal poizkuse s krompirjem, krmno peso, koruzo—ječ-nienko in gnojenjem travnikov. Po točnem ravnanju po nasvetih kmetijske službe je zadruga S pravilnim gnojenjem in obdelovanjem dosegla mnogo večji hektarski donos kot je povprečno občinsko merilo. Ker so poizkusi tako dobro uspeli, se bo letos pričelo množično tako obdelovati. Javoro-vica ima vse pogoje za pridelovanje dobrega, popolnoma zdra- vega semenskega krompirja. Za semenski krompir se kmetovalci Premalo zanimajo. V našem področju se krompir v treh do petih letih Izrodi. Mnogi niso spremenili semena že po 15 let, tako da ga zaradi izrojenosti pridelajo komaj trikrat toliko, kot ga posadijo. Trgovsko lesni odsek je raz rravljal kako bi zvišali proizvodnjo tistih kmetijskih pridelkov, ki gredo, dobro v prodajo na domačem in tujem trgu, predvsem zgodnje zelenjave, stročje-ga fižola, vzrejo pršut ar jev, kako bi izboljšali pitanje živine ln kako bi odpomogli zvišanju odkupne cene zaradi oddaljenosti od železniške nakladalne postaje. Z večjim in istočasnim odkupom enakih kmetijskih pridelkov jih je možno draže prodati, ceneje odprem iti ln tako doseči za kmetovalce ugodnejšo odkupno ceno. Odkup kmetijskln pridelkov se je zvišal od 10 na 28 milijonov dinarjev, v tekočem letu pa predvidevajo, da se bo dvignil še za SOV* če bo zadruga razpolagala Že z dovolj velikimi skladišči, za katere so načrti ž* narejeni. Trgovin« je Imela prometa za 56,552.000 din, to je za 17 milijonov več ko prejšnje leto, kar je zasluga prekournega dela uslužbencev v vseh petih poslovalnicah in požrtvovalnega knjigovodstva. Lesni odsek je odkup;! lesa za okrog 8 milijonov dinarjev. Kreditni odsek Je izdal kmetovalcem več posojil za gradnjo b levov in nabavo plemenske živine. Čebelarski odsek je nabavil 100 dreves zelo medene japonske sofore ln jo brezplačno razdelil čebelarjem, da so jo posadili. Ravno tako 10 kg medene detelje. Prirejena so bila tudi predavana o čebeljih boleznih ln vzreji matic. Občnemu zboru so prisostvovali kot gostje zvecni poslanec ing. Levstik, predsednik okraja tov. Pirkovič, zastopnik OZZ inu Linzner in predsednik občine tov, Maijzelj. Pozdravili so zbrane člane tn Izrazili zadovoljstvo nad naraščanjem zadružništva in povečanjem proizvodnje. Ker so dam vedno boljši pogoji za raavoj kmetijstva, se bo življenje našega kmeta lahko mnogo Izboljšalo. Tov. Majzelj j« predlagal, de bi K Z skupno z oblino zgradila na trgu stavbo, ki bi bila primerna za trgovski lokal, stanovanja ln skladišča. Za gradnjo take stavbe bo treba 35 milijonov din. Dobiček 424.146 d>n Je ostal v zadrugi in bil razdeljen za dopolnilna plače, za kritje izdatkov, za sklad za pospeševanje kmetijstva in za sklad za samostojno razpolaganje. Mnenje članov, da bi se z dobičkom znižala članom cena umetnih gnojil in galice, ni bilo osvojeno, ker js cena gnojil že tako zmerna in je možno tudi za nabavo dobiti posojilo. ' Občni zbor je dovolil, da ss sme zadruga zadolžiti za 12 milijonov din obratnega kredita, za 3 milijone investicijskega kredita in za 100.000 dta obratnega kredita za pekarijo. Po razrešnici starega odbora Je bil na novo izvoljen celotni prejšnji odbor, le odseljeni odborniki so bili nadomeščeni t novimi. Predsednik KZ je .Tanko 2'alokar, tajnik Franc Potočar, rovi upravnik KZ *e r>a Jož« Vide. T.V. Mokronog za M\ MLADOSTI Za Praznik mladosti — 23. maja — so že zaceli a pripravami. Okrog tega praznika bodo nasi mladinski šolski zbori priredili tekmovanja. V Mokronogu bodo nastopili zbori nižjih gimnazij z Mirne, Sen trupe rta ln Mokronoga. Vsak zbor naj bi zapel po štiri pesmi samostojno, skupno pa bodo odpeli tri pesmi. Nastopalo bo skupno okrog 200 mladih pevcev ln pevk. Mladina obeh občin bo priredila tudi skupen Izlet mladincev in mladink na Detoenc. KZ Mokronog Je ponovno organizirala enodnevno praktično cepljenj« sadnega drevja. Dvakrat je že z dokaj dobrim uspehom izvedla podobne demonstracije, ki so namenjene predvsem mladim sadjarjem, vendar ugotavljamo, da bi morala KZ Vojaki pozdravljajo Stanše, znance in prijatelje pozdravljajo Dolenjci, ki služijo rok v Banatu: Franc Kurap, Ven« Fabljan in Kari© Mrvir t- V. P. «405-2 — Nakovo. Vse domače in bralce Dolenjskega lista pozdravljajo: Martin Hrovat, Štefan Hrovat, Janez Fortrma, Alojz Florjančte ln Darko Tratar, vojaki JLA ii Sombor*. V Strašil Imajo tečaj za soferje-a materjo Marca ustanovljeni evtomoto klub v Straži ima že če« 30 članov. VeČina bi se jih rada naučila voziti motor in avtomobil, nekateri pa celo ^obe vozili. Zaradi priprav za Izpite Je odbor organiziral Šoferski tečaj. Predavanje bo dvakrat na teden: ob četrtkih ln sobotah. Tečaj bo usposobil članstvo za šoferje - amaterje, začel se je 14. aprila. Zaključen pa bo sredi junija, nakar bodo Izpiti. Iz občinskega proračuna Je klub dobil nekaj sredstev in si nabavil osebni avtomobil, potreben mu bo pa tudi motor. Težave so, ker Je premalo predavateljev, dobre volje pa mladim ljubiteljem tehnike ne manjka. S. K. poskrbeti za pravočasno ln Širše obveščanje za take praktične vaj«, ker bi bil uspeh prav gotovo večji. Na svoji tadaji seji j« KZ Mokronog sklenila, da nabavi dve novi mlatilniei: veliko 'n malo. Z nakupom teh mlatilnic bo rešeno pereče vprašanje mlacve, ker bodo s solidnimi stroji pač lahko ustregli interesentom, medtem ko s starimi mlatilnicami niso mogli ustreči dejanskim potrebam. Za vse vrate raznih prevozov pa bodo nabavili poltovomi avto, ki ga nujno potrebuje ne le trgovina, marveč tudi mesarija za razvažanije mesnih izdelkov odjemalcem. Na Trebelnem »o pred kratkim proslavljali krajevni praznik. Zavest prebivalstva se Je ob praznovanju tega zgodovinskega dne že kaT dobro pokazala, vendar bi pričakovali, da bodo res vsi prebivalci pri praznovanju kakorkoli sodelovali. Kljub temu, da so organizacije Izvedle široko propagando, da to pripravili lep program za proslavo, je še vedno mnogo ljudi, ki gredo mimo tega praznika. Upamo, da b0 mlaijši rod znal bolje ceniti velike vrednote največjih zgodovinskih dni naše preteklosti in sedanjosti. Saj Je trebelenska mladina tudi za ta praznik izpričala svojo delavnost in pripravljenost. Vsem odjemalcem in dobaviteljem, kakor tudi svojim ■ ■ delavcem in uslužbencem j čestitamo za 1. MAJ i željo, da bi le dalj« vse sile vlagali za dobrobit podjetja in družbe 1 »MIZARSTVO« NOVO MESTO DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KAJ JE NOVEGA V KOSTANJEVICI BOLNI NA SRCU Boflnim na srcu leto«- bolezen ne prizanaša. Tudi v Kostanjevici smrt pobira iznenada. Tako se j« zgodiJo v vasi Orehovec. Posestnikov« žena Marija Brsan je že dalj časa bolehala na srcu. Kljub temu je še opravijsila vsa dela vsak dan doma in na polju. V sredo 10. aprila zvečer je še skuhala večerjo in pomagale pri krmljenju živine. Iz-nemeda pa jI je postalo slabo, v kratki bolečini je trudno za-Jece.ua — in izdihnila. Nihče ji nj mogel več pomagati. Nastopila je nenadna smrt od kapi. Dimnikar Polovic je znan po vsej kostanjeviski, ŠentjernejBki ln škocjanski dolin- kot vesten delavec. Znan pa je tudi po svoji ribiški vnemi. Tako i« pred kratkim stal ob Krki s trnkom v roki in čakal sreče. Nenadoma ga j« obšla slabost, izgubil ije zavest ln *e zgrudil na tla. Prav malo je manjkalo, da ni omahnil v globoko Krko. Nesrečo j« opascila *ena peka Kušljana, ki je nezavestnemu prihitela na pomoč in ga s po- Prav bi bilo... ...Ce bi v Mokronogu le kako našli denar za ozvočenje, ki je bilo pred tremi leti novo, zdaj pa že dve leti ne dela in so ljudje rjrikrajšand za razne javne oddaje; ... če nekatera podjetja na novomeškem Glavnem trgu ne bi rx>rnetala smeti s pločnikov pred svojimi trgovinami na glavno cesto, pač pa raje v svoje za-bojčke za smeti; ...če bi nekateri, star« v 2užemberku bolj" pa-aiM na otroke, ki sidi jo k večernim kinopredstavam; ... če bi se v Mokronogu pogovorili, kdo naj uredi in'popravlja cesto pod gradom od Skofljančeve hiše tja do Majcnove, ker se bo sicer treba pomeniti o ustanovitvi čolnarskega kluba, da bi skrbel za redni prevoz potniikov Čez mlaku že na tej cesti; ... 6e bi trgovski podjetji v Žužemberku, ki sicer na splošno dobro skrbita za potrošnike, v rimskem lri zgodnjem spomladanskem času nudili tudi kako zelenjavo; ... če bi direkoiija PTT uredila prevoz pošte s postaje m nazaj kako drugače, predvsem pa na bolj člo-večanski način kot je sedanji, ko morajo mokronoškl poštarji poganjati težak tricikelj, natovorjen včasih tudi z 200 kg po 5 km na dan; • ...če bi mizarstvo na Dvoru kmalu Izdelalo že davno naročeno opremo za otroško igrišč« v Žužemberku. močjo sosedov spravila domov. Sicer se je spet kmaju zavedel, toda lahko bi se končalo hujše ln nesrečno. SEMENSKI KROMPIR Letošnja huda zima je napravila veliko škode tudi v kleteh, kjer so kmetje imeli spravljeno ozlmino kot n. pr. krompir, peso, koren. Mnogim Je v hudi zimi zmrznil ves pridelek krompirja, tako da zdaj na spomlad nimajo nobenega pravega semena. Kmetje v okolici Kostanjevice ■o pogostokrat spraševali, kdaj bodo lahko dobili semenski krompir. Lepi pomladni dnevi so bili kot nalašč, da bi krompir posadili. Njihovo želje je izpolnila kmetijska zadruga, ki je dobavila is Škofje Loke kar 2 vagona semenskega krompirja. Kako velika je bila potreba po semenskem krompirju med kmeti dokazuje dejstvo, da Je zadruga v enem sa-mem dopoldnevu razprodala en vagon krompirja. Krompir Je zdrav ln prvovrsten, le cena je precej visoka — 18 din za kilogram. Kljub temu so ljudje zadovoljni, ker so prllll do dobrega ln zdravega semena. CVETJE V SNEGU Kracsno se j« razbohotili© drevje v pomladanskem cvetju. Poleg sliv in marelic so zacvetele tudi jablane in hruške. Vse področje gorjanskejta prigorja je postala — kot pravi pisatelj Trdina — deželica sončnega in cvetočega raja. ' V ta sončni in cvetni raj pa »o te dni zapihali mrzli vetrovi. Nekaj dni mrzel dež, v petek 12. aprila pa j« dopoldne sneg pokrili cvetoče vrtove tn brete-če vinograde. Vinogradniki in sadjarji zdaj z bojaznijo čakajo, kaiko se bo ta ponovna zima sredi pomladi leto« končal«. HIBRIDNA TRTA IZGINJA Gorjanske gorice v okolici Kostanjevice in Podbočja so v pomladanskem soncu veselo oživele. Vinogradniki so hiteli a delom, tako da so lepi vinogradi, ki slovijo po znamenitem dolenjskem cvičku, zdaj že obrezani in skrbno prekopani. Letos so vinogradniki vložili veliko skrbi ln denarja v obnovo tvojih vinogradov. Vinarska zadruga v Kostanjevici odkupuje le taksnn vino, ki se odlikuje po visoki stopnji alkohola in zdravem okusu. Zato so vinogradniki prisiljeni, da gojijo le take trte, ki dajejo plemenit sad in kvalitetno vino. Mnogi so hibridne trte izru-vall ali posekali. v*i pridelovalci dolenjskega cvička vedo, da jim bo prinesla dobiček in dober odkup vina le žlahtna vinska trta. Kmetijsko gospodarstvo v Ko. Ktanieviet Ima v svoji drevesnici veliko izbiro žlahtnih mladih vinskih trt. Letos je prodalo vinogradnikom nad 20.000 prvovrstnih trt.nih sadik za obnovo vinogradov. Te plemenite trtne cepiče je Kmetijsko gospodarstvo prodalo po vseh vinorodnih kralth Slovenije. Veliko je slo teh eeplčev tudi na Hrvaško, zlasti v okolico Zagreba. Ondotni vinogradniki trdijo, da so tukajSnU cepiči najbolj odporni ln zdravi ter so najbolj zadovoljni z njimi, mnogo bolj kot s cepiči, ki jth dobivalo Iz Srbije ali dru »od. Tudi za prihodnje leto je Kmetijsko gospodarstvo pripravilo okoli 100.000 plemenitih trtnih sadik. Zato ]• upati, da bodo nezdrave in slabe hibridne trte kmalu izginile ia naših dolenjskih goric. V. Kaj pa če bi šlo zares? V počastitev Dneva železničarjev je priredila industrijska gasilska četa delavnice železniških vozil v Straži nenapovedano gasilsko vtajo na delavni-škem objektu. Znak za požar Je bil dan s sireno. Odzvali sta se industrijska gasilska četa NOVOLE8 in prostovoljna gasilska četa Vav-t* vas, na teletanični poziv pa še industrijska gasilska četa iz železniške kurilnic« Novo mesto. Namen vaj« j« bil ugotoviti, koliko društev bi v primeru požara pri skočilo na pomoč ln seznaniti ta društva s prostorom okrog delavnice, vodovodnim omrežjem in gašenjem na železniškem terenu, ker se tu povsem drugače gasi kot druTgod. V tej vaji na žalost ml sodelovalo gasilsko diruStvo podjet- ja »Gorjanci«, ki je oddaljeno le 500 m od delavnice. Kolikor smo zvedeli, niso smatrali za potrebno odzvati s« veji, ker nI zar.es gorelo. Vaja j« sicer kar dobro uspela in Je dosegla svoj namen. Po-kasalo se je, d« so čete še premalo Izurjene ln da »o jim vaje še potrebne. V gasilske vrst* bi bilo treba vnesti tudi nekaj več discipline. F 24.000 denarnih dobitkov loterije Rdečega križa bodo Izplačevale brez kakršnihkoli odbitkov vse poŠte v Sloveniji. Se danes si nakupite srečko po 100 dinarjev. Prva premija znaša pol milijona dinarjev. ZANIMIVI NAČRT [ športnikov-študentov Tisti, ld so prisostvovali zadnji letni skupščini Študentskega kluba okraja Novo mesto (skrajšano SKON), se prav gotovo ie spominjajo, da je bilo v poročilu predsednika kluba izrečenih precej pohvalnih besed na račun uspešne in dokaj razgibane Športne dejavnosti med študenti-člani kluba. Da bi se nekoliko pobllte seznanili z udftjstvovanjem študen-tov-č-lanov kluba v Sportu, smo napropUl predsednika športnega pododbora Lada Kotnika, da odgovori na nekoliko vprašanj o Športni dejavnosti v klubu. Prav rad se Je odzval ln za začetek povedal nekaj »na splošno« o Športni dejavnosti v klubu: »aU športnega udejstvovanja študentov je jasen: razgibati se in se nadlhati svežega zraka. Nai cilj pa Je — pritegniti na igrišča in druge tekmovalne prostor« Čim več študentov, ker je vsak, ki umsko dela, potreben giban |a na Sistem zraku. Po gimnaziji večina študentov, razen tistih najbolj aktivnih, ki mogoče tekmujejo v kakšnem društvu «11 klubu, preneha z aktivnim udej-stvovanjem v športu. To predvsem zato, ker so v Ljubljani Veem članom GOSTINSKE ZBORNICE v Novem mestu in vsem uslužbencem v gostinstvu pošiljamo za 1. MAJ tople pozdrave in iskren« čestitke I težki pogoji za udejstvovanj« ▼ tej ali oni športni panogi ln imajo možnost udejatvovanja le tisti, ki so Že dosegli določeno kvaliteto in s katerimi hofiejo društva ali klubi okrepiti svoje ekipe. Za take so povsod odprta vrata. Naš cilj pa je večji, toda težko izvedljiv, ker nimamo sredstev, nimamo rekvizitov, prostorov, trenerjev. Tako smo primorani, da s« omejimo na manjše akcije, prt katerih pa sodelujejo le aktivni Športniki, tisti, ki trenirajo pri tem ali onem društvu alt klubu. Zadnje čase se precej raspravlja o večji pomoči Sportu in telesni vzgoji, posebno razveseljive pa so novice, da bomo Študentje v LJubljani dobili svoje prostore in igrišča. Potem bo morda bolje tudi za tiste, ki niso ravno vrhunski športniki.« Na vprašanje, kako ]• organizirana Športna dejavnost v klubu, •em dobil naslednji odgovor: »Pri odboru našega Študentskega kluba Je formiran poseben Športni pododbor, ki vodi in usmerja športno delo v klubu. V pododboru so zastopniki vseh športnih panog, ki se v klubu gojilo v Širšem obsegu, kot na primer odbojka, namizni tenis, šah, košarka, atletika ln rokomet. Vsak član pododbora skrbi za svojo panogo.« »Kakšni pa so dosedanji uspehi?« »Ta način organizacije udejatvovanja v Sportu se je pokazal kot dober, zato mJslimo Se v bodoč« ostati pri pododboru. Tekmovanj sicer nI bilo veliko, toda večina nastopov je bila za nas uspeSna. Tekmovali smo predvsem z ostalimi Studentskima klubi in s Športnimi organizacijami na področju okraja. Prav lepe uspehe so dosegli igralci namiznega tenisa, dalje odbojkarji ln Šahisti, saveda pa ne smemo pozabiti uspehov košarkarjev. Atleti in rokometaSi so bolj malo tekmovali, v odbojki imamo zelo dobro ekipo, ki bi lahko z uspehom nastopala v republiški ligi, saj večina igralcev nastopa v prvem moStvu novomeškega Partizana. Enako Je z rokometaSi Tudi ti bi lahko tekmovali v repubHSki ligi, ker pa ni denarja, se morajo omejiti le na prijateljska srečanja v Ljubljani.. O letošnjem programu sem zvedel naslednje: »Program Je zelo Širok tn pester, kako pa bo Izveden in kakS-nl bodo uspehi, bomo videli Sel« ob koncu sezone. Med najvažnejšo prireditve lahko štejemo turnir v odbojki, ki ga bo organiziral nal klub. To bo nekakšno Studentsko prvenstvo Slovenije, saj bodo na nJem sodelovale Studentske ekip« iz vse Slovenije. Mislim, da imamo tu precej upanja na visok plasma, posebno če bo ekipa kompletna. Da bi uigrali ekipo, bomo v kratkem pripravili več trening tekem in raznih prijateljskih srečanj. RokometaSi bodo imeli predvsem prijateljska srečanja, letos prvič pa bodo verjetno sodelovali v pokalnem tekmovanju, č« ne bo preveč stroškov. Zelo razgibani so Šahisti. Sedaj pripravljajo turnir za klubsko prvenstvo, ki bo precej kvaliteten. Tako bomo spoznali moč posameznih Sa-hlstov in na podlagi turnirja sestavili ekipo, ki se bo pomerila z ekipami ostalih Studentskih klubov, verjetno pa ne bodo Izostala tudi srečanja z ekipami Šahovskih druStev na področju Dolenjske. Namiznotenlška ekipa ima že &red viden dvoboj s koprskim klu-om, pa tudi srečanja z ekipama Študentskega naselja in Akademskega kolegija. Tare na« vpraSa-nje sredstev za gostovanja v okraju ln po Dolenjski. Prav bi bilo, da bi čimveč nastopali v različnih krajih okraja in Dolenjske in tako dvigali zanimanje za Sport, toda brez večje denarne pomoči ne bo Slo.« KK PIONIR niza zmage Na pobudo Kegljaške podzveze za Dolenjsko je bilo v Bržliinu ustanovljeno enotno kegljaSko druStvo »Enotnost«, ki zdru/.uje kegljaške klube »2eleznlć«r«, KK »Novoteks« in KK »Pionir«. Da j« bila pobud« koristna in da je združitev tudi uspela, dokazujejo Številna prijateljska srečanja, ki so jih priredili posamezni klubi. KK Pionir Je imel že Številna prijateljska srečanja, v katerih niza zmago za zmago in ima tudi dolenjski rekord v ftevilu podrtih kegljev v borbeni partiji. Pred kratkim je KK »Grafičar« lz Ljubljane odigral v BrSljinu prijateljsko tekmo s KK »Pionirjem«. Po zagrizeni borbi ar je zmaga naklonila domačemu moStvu s tesnim rezultatom 286:291. Četrtek, 25. aprila — Marko Petek, 26. aprila — Zdeslav Sobota. 27. aprila — Ustanovitev ot • Nedelja, 28. aprila — 21van Ponedellek, 29. aprila — Marina Torek, 30. aprila — Katarina Sreda, 1. maja — Praznik dela Četrtek, maja — 2ivana Petek, 3. maja — Aleksander Sobota, 4. maja — Florijan Nedelja, 5. maja — Miran Ponedeljek, 6. maja — Janez T«rek, 7. maja — Stanko SONCE: vzhaja 1. maja ob 4.49 ln zahaja ob 19.09. Dan je dolg 14 ur 20 minut. LUNA: 30. aprila ob oe.54 mlaj. J. maja ob 3.29 prvi krajec. 1SCEMO TEHNIKA KEMIJE za Oddelek za lepila. Pogoj: odsluženi vojaSkt rok ln nekaj let prakse, Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na upravo »Mlekarne«. Novo m^sto. KMETIJSKA ZADRUGA POD-BOCJE pri Kostanjevici razpisuje mesto knjigovodje ali knjlgpvod-kinje. Nastop službe 1. Junija 195T. Plača po dogovoru. Reflektantl naj takoj predlože ponudbe. FRIZERSKI SALON ADAM v Novem mestu na Glavnem trgu bo v ponedeljek in torek, 19. in 30. aprila ves dan odprt, 1., 3. ln 3. maja pa zaprt. - Adam Ivan, Novo mesto. DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU, Muzejska ulica (za Domom ljudske prosvete) Je odprt: vsak torek tn nedeljo od 9. do 12. ure, vsak petek od 14. do 17. ure. Za obiskovalce iz drugih krajev vsak dan od 9. do 12. ure. Sole in skupine vsak dan. Predhodno obvestilo zaželeno. BELOKRANJSKI MUZEJ V ME. tli lil je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Predhodno obvestilo Sol tn skupin zateleno. UMETNIŠKA GALERIJA V KOSTANJEVICI NA KRKI je odprta vsako nedeljo od 9. do 17.. ure. Vstop prosti DOM JLA — NOVO MESTO; Od 37. do 29. IV. ameriAki barvasti film »GENERALNI JJNSPEKT/OR*. Od i. do 3. V. italijanski film »HCI POLKA«. Od 4. do 8. V. sovjetski film »DVANAJSTA NOC«. •JADRAN« — KOČEVJE: Od 26. do 26. IV. ameriški film »BELI JORGOVAN«. 1. in 2. V. ameriški barvasti film »BITKA V KLANCU«. Od 3. do 5. mala italijanski barvasti film »ATILA«. ČRNOMELJ: Od 26. do 28. IV. ameriški Mm »KLIC DIVJINE«. Od 30. IV. do 2. V. ameriSki film »PLAMEN OPOLDNE«. 3. in 5. V. ameriški film »ONA ISCE SREČO«. 7. in 8. V. ameriSki film »LJUBEZEN S TUJCEM«. METLIKA: 27. in J8. IV. jugoslovanski film »VOLČJA NOC«. KOSTANJEVICA: M. IV. madžarski barvasti film »GLAVO KVIŠKU«, i. V. ameriški film »PET PRSTOV«. 5. V. argentinski film »VOJNA GAUCEV«. TOPLICE: 27. ln 28. IV. ameriSki barvasti film »JUŽNO OD SA-¥ ARE«, i. in 2. V. francoski barvasti film »ALARM NA JUGU« in »RDEČA REKA«. 4. in S. V. ameriški film »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«. TREBNJE: 27. in 28. IV. ameriSki film »BENEŠKI TAT«. 4. in 5. V. francoski film »BELA GRIVA«. ŠENTJERNEJ: 27. in 38. IV. ameriški barvasti film »SKARA-MUS«. 4. ln 5. V. ameriSki barvasti film »LIDYA BAILEY«. MOKRONOG: 27. ln 3B. IV. ameriSki film »LJUBEZEN NA BOJIŠČU«. 4. in S. V. finski film »POROČNI VENEC«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriSki barvasti film »POGUMEN KOT LASSIE«: Četr- tek 25. IV. ob 19. uri na Malem Slatniku; v petek 26. IV. ob 19. un v Brusnicah; v soboto, 27- IV. ob 19. uri v Stopičah; v nedelje 28. IV. ob li. uri na Trebelnem. ob 15. uri v Skocjanu, ob 18. url v Smarjetl. CENA MALIH OGLASOV: dO 10 besed stane beseda 16 din, vsaka nadaljnja beseda i2 din. Za oglase, ki so pod Slfro. oziroma za oglase, pri katerin Je naslov v oglasnem oddelku uprave lista, pnbiiek 30 din. Naročniki Dolenjskega Usta imajo pri oglasih 50 odstotkov popusta. PRODAM RADIO APARAT znamke Philips, v dobrem stanju, • cevni, po ugodni ceni ali ga zamenjam za drva ali kolo. Prodam tudi dvotansko harmoniko, skoraj novo, tovarniške izdelave, primerna za otroke. Informacije v Črnomlju, Semlska c«-sta 2. VDOVEC S TREMI OTROKI — sprejme na kmetijo pridno dekle od 30—40 let. Naslov v upravi lista (lfii-57). POCENI PRODAM KUHINJSKO KKF.nENCO — belo in češnjevo, masivno: Bezenšek, Novo mesto — Zagrebška 10 (pri Hadl). VAŽNO OPOZORILO: Stranke, ki zahtevajo pismen« naslove oglasov ali kakršnoxoii informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v pismih ne odgovarjamo! PRODAM srednje težak, nov vprežnl voz. Mesojedec Alojz, Blfika vas, p. Mirna peč. S?e?l Svetle MIha, posestnik s Tanče gore 15. občina Črnomelj, se zahvaljujem DOZ za Izplačano zavarovalnino za poginulo plemensko svinjo in vprežnega vola. DOZ me je reSll gospodarske škode; zato bom Se vnaprej zavaroval živino in poslopje. NOVO MESTO V nedeljo, 28. aprila odpade predstava zaradi spomladanskih počitnic. Nedelja, 5. maja, ob 10. in 11. url »Meh za smeh«. Popoldan gostovanje v Dobmlču. »KRKA« — NOVO MESTO: od 26. do 29. IV. ameriški film »Ko pride mraz«. Od so. ry. do 2. V. italijanski barvasti film »SCAM-POLO«. Od 3. do 8. V. Jugoslovanski film »VELIKI IN MALI«. METLIKA V času od 10. marca do 10. aprila sta bili rojeni dve deklici. Porok ni bilo. Umrli so: Vuk Josip, otrok, 1 leto, lz Dol. Lokvice. Nemanič Anton, posestnik, 72 let, iz Gor. Lokvice, Plut, roj. Težak Neža, gospodinja, 59 let, iz Gor. Lokvice, Jaklič, rej. Paulovlč Terezija, gospodinja, 72 let, iz Križevske vasi. Grglc Jože, oskrbovanec, 76 let, lz Metlike. TREBNJE V čaau od 20. iparca do 20. aprila sta se poročila: Slak Jože, železniški sprevodnik lz Martlnje vasi ln Koncilija Pavla, delavka iz LJubljane. Umrla J« Anžlč Marija, upokojenka, 79 let, iz Starega trga, Okrajno šolsko prvenstvo v orientacijskem teku V petek 26. aprila bo v Novem mestu okrajno šolsko prvenstvo v orientacijskem teKu. Tekmovale bodo moSke in ženske ekipe, ki štejejo po 3 člane; ti morajo skupaj priteci na cilj. Proge bodo vodile okrog Novega mesta, Tekmovalci bodp morali med tekmovanjem Izvrševati razn« naloge: streljati z zračno puSko, orientirati se na terenu, napraviti skico terena itd. • ■■ Prijavile še se ekipe a gimnazije v Črnomlju in Novem mestu, ter ekipe z učiteljišča, trgovske in vajepsk^ šole v Novem mestu. Pričetek tekmovanja bo ob 14. url na Loki. Naročajte In berite Dolenjski listi NOVO MESTO V času od 13. do ao. aprila Je bilo rojenih 19 dečkov ln 23 deklic. Porok ni bilo. Umrla Je Fideršek Frančiška, vzdrževanka, 73 let. ia Novega mesta. V Novem mestu prvomajski nogometni turnir V počastitev delavskega praznika bo Elan priredil nogometni turnir; nastopili bosta dve domači ln dve tuji moštvi: Elan in garnizija JLA Novo mesto ter »Bela krajina« (Črnomelj) in »Partizan« — Kočevje. Tekmovanje bo v četrtek, 2. maja na lgrl-Sču Elana dopoldne ln popoldne. Zmagovalec bo prejel lep prehodni pokal in manjSi pokal v trajno last. Pokroviteljstvo nad turnirjem Je prevzel Jože Borštnar. Okrajno šolsko atletsko prvenstvo v nedeljo, 28. t. m. bo v Novem mestu v Domu JLA okrajno brzo-poiezno prvenstvo za prvo tro-mesečje 1957. Tekmovala bodo petčlanska moštva in posamezniki za naslove okrajnih brzopoteznih prvakov. Začetek tekmovanja bo ob 8. uri. Najboljša moštva in posamezniki bodo prejeli diplom« in nagrade. Okrajno Šolsko prvenstvo Zaradi slabega vremen« ** odpadlo okrajno Šolsko atletsko prvenstvo, ki bi moralo biti 21, aprila. Tekmovanje Je preloženo na nedeljo 5. maja. Poleg tekmovanja v atletiki bo tudi tekmovanje med šolami v odbojki in malem rokometu. Dva zbora v Dol. Toplicah Za zaključek pa še o skoraj pozabljenih Studentskih Športnih igrah: »Studentske športne Igre so zelo posrečen način sodelovanja med dolenjskimi študentskimi klubi, zato nanje ne bi smeli pozabiti. Upamo, da Jih bodo Kooevci kljub težavam letos izvedli.« Tako sv« končala. Zahvalil sem se ln mu želel, da bi skupno s športnim pododborom predvidene načrte uspešno uresničili. rr. Mlkeo Rokomet v Črnomlju Rokometna podzveza za Dolenjsko je organizirala turnir v malem rokometu, Pred boo gledalci J« prvo mesto osvojila «klpa Črnomlja pred belokranjskimi študenti in Gamtztjo Črnomelj. Naj. bolj zanimiva Je bila tekma med ekipo Črnomlja in študenti. Končala se Je z visoko zmago Crno-maljčanov 23:14. Ta turnir Je služil pregledu moči za črnomaljskega Partizana, kajti to nedeljo nastopa v polfinalnem tekmovanju za prvenstvo LRS. Tekme so pokazale, da so se igralci Partizana dobro pripravili za tekmovanje, zlasti za republiško prvenstvo in četveroboi v Blhaču. Za presenečenje to poskrbele pionirke, ki so igrale neodločeno 3:3 z moštvom, ki igra v republiški ligi. Z upravičenostjo pričakujemo, da se bodo letos igralke Partizana plasiral« v finalni del ženskega prvenstva Slovenije. M-K V Metliki bodo odprli kegljišče Kot Je bilo v našem H«tu te omenjeno, Je bil v novembru lanskega leta v Metliki osnovan keg-lJaSki klub, ki Je za deset let vzel v najem nekdanje opuščeno Kam-blčevo kegljišče. Preureditev oziroma obnova tega kegljišča Je bi. I a v glavnem IzvrSena ž« Jeseni, kljub temu pa je ostalo prec«] zaključnih del, med katerimi Je predvsem važna ureditev kegljaške steze, Clanl, ki so že izvršili precej prostovoljnega dela. upajo, da bo vse pravočasno urejeno ln bo tako mogoče na predvečer pr-vega maja kegljišč« rvečano odpreti. -ar Pretekli mesec so se zbrali člani SZDL Dol. Toplice na redni letni občni zbor. Zbor Je pokazal da bi bilo potrebno, da se vaščani večkrat zberejo ln porazgovorijo o svojih težavah in delu. Ker že dalj časa ni bilo zbora volilcev, so predlagali, naj s« takoj zahteva od ObLO, da skliče zbor volilcev. Na zboru so člani SZDL, obravnavali razna vprašanja, katere naj bi kasneje pretresel Se zbor volilcev. Takoj« na primer pereče vpraSanje stanovanj, Šolskih prostorov, turizma ln turistične taks«, kakor tudi vpraSanje zadružnega doma. Ker ni bilo nobenega predstavnika ObLO, ki bi lahko dal pojasnila na vprašanja, so zborovale! predlagali, da bi se ta vprašanja obravnavala na zboru volilcev. Izvoljen Je bil nov 7-članski odbor, ki mu predseduje Prane Se-gedln, za tajnil-a je bila Izvoljena Rezka Vlrant ln za blagajnika Karel Gregorc. • Na pobudo SZDL Dol. Toplic« Je bil 16. aprila sklican zbor volilcev topliške volilne enote. Zbralo se je dokaj veliko število občanov. Zbora se je udeležil tudi poslanec volilne enote Viktor Zupančič. O realizaciji družbenega plana ln o proračunu ObLO j« poročal predsednik Franc MarkovlČ. Po zelo oblirnem poročilu smo lahko videli, da se naša občina giblje nekje v sredini občin, kakor tudi, da si v doglednem času ne moremo obetati večjih finančnih sredstev ter večje dejavnosti. Ker je na področju občine večje Število podjetij, ki spadajo direktno pod okraj ali občino Novo mesto, odvajajo dobiček tja. Tako ostane občini 1« manjši delež od industrijskih podjetij, ki so zelo majhna in nimajo večjih dohodkov, ali pa so Se v Izgradnji, kot na primer »Bor« . industrija čevljev v Dol. Toplicah, Opekarna Zalog, Železniška delavnica. Kraju primanjkuje turu nekaj obrtnik strok. Kmetijstvo pa tudi n« daje večjih dohodkov v proračun. Zato se postavlja vprašanje obstoja takih manjSlh občin ln s« kaže potreba po večjih občinah. Razprava, ki je slpdila, Je bila dokaj živahna, včasih celo preveč. Najbolj pereče vpraSanje Je vsekakor Izgradnja stanovanj in pa stanovanjskega fonda, ki ga J« vsekakor premalo, da bi lahko računali z večjo gradnjo stanovanj. Težavno vpraSanje so tudj iolskl prostori, sola je te stara ln nima dovolj prostora, tako da mora Imeti učilnice izven poslopja, kar bremeni proračun šole, ker mora plačevati najemnino. Prora- čun pa Je tudi premajhen za tako Solo. Zato je predlagano, naj se proračun znova pregleda tn dodeli Soli tak proračun, da bo lahko shajala. Sola v novih okoliščinah po novem učnem načrtu bo težko delala, ker je premalo prostorov. Sol« pa tudi nima primerne telovadnice, telovadba Je v Zadružnem domu, ki služi za vse namene, ln j« telovadba skrajno nehigienska. VpraSanje turizma in ureditve Toplic J« želja vsega prebivalstva, Žal pa je tudi tu vprašanje finančnih sredstev. Večjo akrb pa bi moralo temu posvetiti tudi zdravilišče ln upoštevati ne samo središče, temveč tudi okolico (spodnji park Je v zelo zanemarjenem stanju). Premajhno sodelovanje Je tudi med zdraviliščem ln prebivalstvom; to je Se posebno vidno pri odkupu kmetijskih pridelkov, ki jih zdravUiSče uvaža od drugje, namesto, d« bi jih kupilo doma. Turistično takso bo v bodoče dobivalo Turistično društvo Toplice in bo imelo tako kar lep vir sredstev, da bo vsaj delno lahko olepšalo Toplice. Kmete tare predvsem taksu. Vprašanje j« tudi glede računov oz. dolgov bivSe obnovitvene zadruge; račune so nekateri že poravnali pa so kljub temu dobili ponovno terjatve. Problem, ki s« ponavlja ž« nekaj let, je vpraSanje Zadružnega dema. Stavbo Je treba čimprej popraviti. Dom Je sicer last Partizana, če pa ta nima namena, da dom popravi, naj g« prepusti ObLO, ki naj reši, k«r je Se mogoče rešiti. Ker kraj nima druge dvorane ln mora ta služiti za vse namene. Je vsekakor bolje, da dom prevzame občina, ki bo lat« ln bolje vzdrževala dom. Zato Je vsekakor pravilen sklep zbora volUcev, naj dom prevzame ObLO. Na vsa vprašanja, ki so Jih postavljali volilci, sta odgovarjala predsednik občinskega odbora in tajnik. Velikokrat pa je obrazložil nejasna vprašanja tudi poslane« Viktor Zupančič. -n. DELOVNI KOLEKTIV Tapetništva in dekoraterstva NOVO MESTO, Partizanska o. 13 (pri Stemburju) nudi za vašo udobnost cenene in solidne izdelke: kompletne kavče, fotelje, otomane, vzmetnice, zimnice itd. in dekorira tudi na domu. vsemu delovnemu ljudstvu čestita- mo za delavski praznik — 1. MAJ! UCAKOVCI V dolini okrog Učakovc«v poizkušajo saditi hmelj. Dela na poizkusnem nasadu so končana. Strokovnjaki menijo, d« so za uspe vanj a hmelja v tel dolini dani vsi pogoji. js VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZELI MNOGO USPEHOV MIZARSKA DELAVNICA BROD PRI NOVEM MESTU Izvršujemo vsa mizarska dela in se priporočamo! i PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Ljubiteljem križank smo pripravili današnjo Prvomajsko nagradno križanko. Za 10 izžrebancev smo pripravili deset daril: 1. nagrada — 3000 din 2. in 3. nagrada: — 200(1 in 1000 din 4.—10. nagrada: 7 v platno vezanih knjig »Svet humorja ln satire« Rešitve je treba poslati uredništvu lista najkasneje do sobote, 4- maja. V levi spodnji kot kuverte napišite: »Nagradna križanka«, svoj naslov pa na rob izrezane križanke ali pa na list, na katerega lahko napišete odgovore na vsa vprašanja (ce lista nočete rezati). Malomarno napisanih rešitev ne bomo upoštevali, premalo frankirana pisma pa bomo zavrnili. B00 km na lesenem splavu Štirje mlada kanadsku Francozi so biU toliko pogumni kot predrzni. Na navadnem lesenem splavu so odjadrali iz pristanišča Halifax (Kanada), ho-teč dokazati, da je mogoče s pomočjo golfskega toka on vetrov prepiuti Atlantski ocean. Eden je zbolel že prve dni in ga je morala vzetd neka tovorna ladja, Uije pa so pogumno nadaljevali pot. Dolgih 87 dni so se borili s pobesnelimi valovi, vetrovu, lakoto in žejo, preživeli najhujše nevarnosti in nazadnje res prijiadrali do angleške obale. Najhujši so bili zadnji dnevi, kajti cedrova debla, iz katerih je bil zgrajen njihov splav »Nar«ca«, so se povsem razrahljala. Državni tožilec - špijon V Švici se je ustrelil glavni državni tožilec Dubcas. Švicarska protišpijonažna služba je namreč odlk.ri.la, da je Dubois izročil nekemu francoskemu diplomatu magnetofonske trakove, na katerih .so bili posneti razgovoni med egiptsko vlado in egiptskitm poslaništvom v Bernu, za časa anglo-fran-eoskega napada na Egipt ln Suez. Te telefonske pogovore »o po naročilu državnega to-Mca na pkirivaji poslušali nekateri policijski funkcionsatJL mttnistična partija; 41. imemoval-niki, prvi srftltmi; 44. izkoreniniti, uničiti; 50. zardevam; 51. nekakšen; 52. igralna karta; 53. okrasna grmi (pe)argonije); 54. obložim s tovorom; 56. znak za aluminij; 58. spraviti v red; 59. nasprotno od pasiven; 62. ampak; 63. triih, molčeč; 65. sadež oljke; 70. predlog; 72. isto kot 94. vodoravno; 76. praske, rahla zareze; 79. kratica za konjsko silo; 81. skrajni konci suhe Kemije; 83. nedelaven>; 85. za-iSetnici mladega aloveraskega pesnika; 86. industrijska rastlina; 87. časovna obdobja; 88. Šahovski izraz; 90. mesto v Italiji; 92. dsto kot 85. vodoravno; 93. kravji glas; 95. isto kot 70. navpično; 96. znak za astat. Pomagajte tudi vi pri človekoljubni akciji: zgraditi našim otrokom sodobno okrevališče na Slovenskem Jadranu. Zato kupite Se danes srečko denarne loterije RKI Vodoravno: 1. Kdor kaj popisale; 11. meščanski družbeni rod; 21. gora v Julijcih (2532m); 22. olupiti, obeliti; 24. rdeča barvilo; 25. religija; 26. itzbrano, okusno, uglajeno, skladno; 27. kača velikanka; 28. sapa, vdih in ledih; 29. drugo ime za Vietnam; ?1. ublažim; 33. osamljena, brez spremstva; 34. mesto v Italiji; 36. odrezek; 37. nadlegujem; 38. vprašalnica; 39. znak za srebro; 40. moško ime; 42. okenca; 43. spravljamo v jezo; 45. zbori; 46. csebnl zaimek; 47. kratica za in dalje; 48. pot v snegu; 48. ena iaimed jugoslovanskih republik; 55. posedujem; 57. zo-ber, bizon; 59. dva enaka samoglasnika; 60. glavni števnik; 61. : i l KOMUNALNO i i PODJETJE I I »VODOVOD« j i Novo mesto f ? se pridružuj« j f čestitkam : ? drugih kolektivov za • 1. MAJ • praznik dela. i ••>.«..». .«..*. književnik; 64. kemična prvina (znak Cl); 66. privlačnost; 67. grška črka; 68. razgrajati, nora se obnašati; 69. nasprotno od površinski; 71. razmajan; 73. latinsku predlog; 74. isto kot 28. vodoravno; 75. reka v Srbiji; 77. kinematograf; 78. kazalni zaimek; 80. pleteni ali viti izdelki iz konoplje; 82. znak za aluminij; 84. vplivam pomirjevalno; 86. povečevalno steklo, leča (ovojiina); 89. razbit, uničen; 91. smer, ki se zavzema za podržavljenje, državni socializem; 94. tuje moško ime; 95. priroda; 97. trije samoglasniki; 98. znak za nikelj; 99. nazivam; 100. napraviti ogenj; 101. znak za mangan. Navpično: 1. Praznik delovnih ljudi; 2. del voza; 3. ohromelost, razkroj; 4. žensko ime; 5. znak za silicij; 6. preprečim; 7. pojav pri gibanju vode; 8. gaj; 9. žensko ime; 10. kositer; 11. zbirka filmov; 12. maij-hen delec materije (dvojina); 13, grška črka; 14. slovenski pisatelj; 15. moško ime; 16. diivja žival; 17. pogosta končnica pri '.menih; 18. graditi; 19. izločiti; 20. najbolj pogosto muslimansko ime; 23. začetnici delavskega pesnika in pisatelja; 27. ujaimem; 30. Isto kot 29. vodoravno; 32. prebivalai Ilirije; 33, umetno gnojilo (čilski...); 35. podtalno življenje, v katerem je bila Ko- Dober zgled iz Črnomlja Donosno podjetje, ki raste takorekoč iz nič Možnosti za ustanavljanje manjših podjetij so pri nas skoraj nenačete. Pogoji in potrebe pa so prav povsod. Treba nI skoraj nič drugega kot malo iznajdljivosti in vsaj enega človeka, ki se zavzame za to ali ono stvar in jo do konca izpelje. Niti pomanjkanje strokovnih moči ni tako veliko, kot je pomanjkanje pobude in organizacijskih sposobnosti. Kaj pomeni našemu gospodarstvu tudi še tako majhno, toda dobro podjetje, pa smo že neštetokrat dokazali in poudarili. Občinski ljudski odbor Črnomelj je sklenil, da v prostorih, ki jih Jo izpraznilo pletiljstvo ob preselitvi v Metliko, osnuje dru-ro podobno podjetje z istim imenom, kot ga je imelo prejš- tje pred preselitvijo. To zamisel je občinski odbor hitro uresničil, čeprav za nastanek novega podjetja ni imel drugega kot povsem prazne prostore. V kratkem času so spravili skupaj vrsto starih in deloma novih strojev iz vseh vetrov. Večinoma so jih dobili s prenosom osnovnih sredstev, tako da niso Wli pre- Slehernl, ki bo igral loterijo Rdečega križa lahko koristi sebi, istočasno pa bo pomagal zgraditi otroško okrevališče na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Javno žrebanje bo 12. maja letos v Ljubljani. Umrl je Byrd - »admiral« tečajev Izdelujemo stavbno pohištvo, sobno pohištvo, razne obloge za 9tavbe, opremljamo vsakovrstne stanovanjske, poslovne in druge prostore. Vsi Izdelki so priznano dobre kvalitete, vedno iz suhega, lepega in trpežnega materiala. Mizarstvo DVOR pri Žužemberku I vsem delavcem in uslužbencem prisrčne Čestitke za i. maji V starost; 88 let je lotos 11. m«rca umrl v Ameriikii slavni polarni raziskovalec Richard E. Byrd. Nedavno pred tem se je bil vrnil iz Antarktike (južnega tečajnega ozemlja). Svoja dejanja je Byrd začel-leta 1928, ko je s trimotornim letalom in s spremljevalcem Ben-netom preletel Severni tečaj in po 15 ln polurnem poletu pristal na Spitzbergih. Leta 1929 je preletel Južni tečaj. Cez nekaj let se je znova vrnil na ozemlje Južnega tečaja, Mladinsko okrevališče na Debelem rtiču je edina tovrstna ustanova za bolehne otroke In mladino iz vse Slovenije, zato naj podpre to gradnjo vsa naša javnost. Kupujte srečke denarne loterije Rdečega križa Slovenije, ker pomagate s tem pri graditvi Mladinskega okrevališča na Debelem rtiču I kjer je v leseni kolibi preživel sam pet mesecev tečajne zime, raziskujoč vremenske in druge razmere v teh krajih večnega ledu. Tretjič je vodil odpravo na Južni tečaj leta 1939, zadnjič pa bil tam lani, ko je pripravljal postojanke za ameriško odpravo za raziskovanje Južnega tečaja v geoficičnem letu. Admiral Byrd spada med največje raziskovalce obeh tečajev, kot so bili Andree, Pe-ry, Nansen, Amundsen, Scott itd. dragi. V delavnici, U so jo najeli od zasebnika, ss pričeli stroje zlagati in popravljati, da so že po nekaj mesecih pričeli teči. Se bolj kot pletenje je pomembna dejavnost remontne delavnice novega podjetja Ne samo zato, ker popravlja In usposablja stroje za pletiljstvo, pač pa predvsem zato, ker v njej izdelujejo predmete, ki jih do-Kedaj v državi nismo izdelovali, pač pa uvažali za drage devize. V mehnični delavnici podjetja izdelujejo člene ca pogonske verige pletilnih strojev Ti morajo biti Izdelani izredno natančno iz prvovrstnega jekla. Proizvodni proces so osvojili v kratkem ča$u in dosedaj so dobavili raznim pletdljSkim podjetjem v državi le nad 10.000 takih členov, ki se po kvaliteti ne razlikujejo od uvoženih, ao pa za polovico cenejši! Predvidevajo, da bodo v kratkem osvojili proizvodnjo še druae vrste podobnih členov za pogonske verige pletlljsklh strojev. Prav tako bo v kratkem steklo še več pletilnih strojev. Sedaj zaposluje podjetje že 20 ljudi, do konca leta pa računajo, da se bo število zaposlenih dvignilo vsaj na 60 ljudi. 40.000 In 20.000 dinarjev znaša nezgodno zavarovanje pri DOZ za vsakega predplačnika Dolenjskega lista VSEM GASILSKIM ORGANIZACIJAM, PRIJATELJEM GASILSTVA IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA DOLENJSKA GASILSKA ZVEZA OKRAJA N0V0 MESTO Varnost in vliudnosi Dvanajst let že prevaža potnike z avtobusom na progi Brežice—Noro mesto tn nazaj poklicni šofer Karel Mladkovič, doma iz Cerkelj. Povprečno prevozi z avtobusom tedensko najmanj 1.000 km. Če odraču-namo dopust, prevozi tako na leto okoli 50.000 km, kar je dalo v dvanajstih letih 600.000 km! Niti enkrat ni imel Mladkovič v tem času karam-bola aH kakšne prometne nezgode, čeprav ima velik autobus, cesta je pa ozka in zelo prometna. Osem let vozi na tej progi z istim avtobusom znamke »Skoda«, ki je zaradi izdelave med vojno slabe kvalitete in potrebuje zato toliko bolj veščo in občutljivo roko. Avtobus ima 43 sedežev in 25 stojišč. Dneimo prepelje na tej progi v obe smeri okoli 120 potnikov. Poleg vsakodnevne vožnje v Novo mesto in nazaj vozi trikrat tedensko še do Šentjerneja, opravlja pa tudi razne priložnostne vožnje. Mladkovič je šofer Že 19 let, vendar še ni imel nikoli opravka s sodiščem zaradi prometnih nezgod. Skupaj z Mladkovičem ima službo sprevodnik Jo* že Željko, doma iz Bele krajine. Tudi on je že osem let na tem avtobusu. Oba, šofer in sprevodnik, sta vzgled treznih, vestnih in vljudnih uslužbencev. Ni čudno, da imata vedno poln avtobus zadovoljnih potnikov. Zaupanje do vozača tn vljudnost sprevodnika k temu veliko pripomoreta, to pa je tisto, kar dviga ugled podjetja in spoštovanje do takih uslužbencev. Oba sta v službi pri podjetju Avtopromet v Brežicah. OKR SMOLA »Zlodja, pomisli: pravkar sem zgubil zlato tobačnico!« »Uu! Kaj si imel raztrgan žep?« »Ne! Tisti, M je Šel pred menoj, je slišal, da mu je nekaj padlo iz žepa, obrnil se je in pobral. Imel je tobačnico, in zlato, pomisli.« SPREOBRNJENEC Tonček Frnikula iz Podgorja je svojemu fajmoštru delal hude preglavice; v cerkev ni hodil, raje je v nedeljo vese-Ijačil po krčmah. Neki ponedeljek ga pa župnik sreča, in pravi: »Veste oče, neznansko sem vesel, da ste tudi vi prišli na pravo pot!« »I, na kakšno pravo pot?« se je za čudil Tonček. »No, ko ste prišli včeraj tj cerkeu. To je bilo res lepo od vas.« »Kaj, gospod župnik, tudt v cerkev sem zašel? Ta presneta pijača, sploh nisem vedel, kod vse sem se klatil!« Z DOLENJSKE PROGE »Ja, Nace, kam se pa pelješ tako čedno oblečen?* »V Ljubljano na železniško direkcijo. Veš, ob progi sem si postavil nov kozole pa jim grem povedat; najbrž bodo tam hoteli imeti spet novo postajo.* LOVSKA »Vh, kako sem raztresen, potoži lovec prijatelju. »Zadnjič sem odšel na lov brez puške. Ko pridem domov — dam Ženi zajca, ona meni pa puško.« MAŠČEVANJE »Da boste vedeli, gospod Strgulica — poslej ste zame samo tovariš Strgrulica/« »Verjemi ml, da se res ne poznam s tem moškim; pravkar sem ga srečala!« 25. Tam daleč se je nekaj zasvetilo. »Poglej, Miha, gori!« je zaklical Gregec trepetaje. »Seveda,« je stisnil Miha skozi zobe, »to se razume. Kadar prihajajo Turki, zažigajo. Ali tega ne veš?« Potem sta zagledala grajske. Podili so na vso moč. Blizu Hrlbčeve hiše so srečali tovornike, se pomenkovali trenutek dva, mahali z orožjem in rokami; nato so iudl tovorniki obrnili konje in odšli kar vprek čez gmajno. »V grad, vse hiti v grad,« je dejal Miha. »Midva pa najbrž niti do tabora ne bova več prišla!« Potem sia hitela dalje, zavila pod vrhom Bradatko v goščavo, dokler se nista ustavila v kotlini sredi grmovja. 26. »Tukaj,« je delal Miha kratko, vrgel koi na tla ln pričel privezovati živino. Do sem ne hotlo prišli Turki. Nalomila sta smrekovih vej, da so živali lahko legle, nato sta se vrnila. Z rebri sta videla, kako ljudje od vsepovsod zganjajo živino v gozd ln kako hitijo proti cerkvi. »Mati!« je pokazal MIha težko obloženo ženo, za katero sta drobila dva otroka, deček in deklic*. »Tudi midva poideva za njimi,« je drhte dejal Miha in oprezno pristavil: »Ce bo še čas.« Pohitela si« v hišo in začela znašati orodje, žito In seno v grmovje. Gledala sta po izbi. Kaj je še takega? »Prvo je živina, živina mora prctolčl nekaj dni,« je momljal Miha, nato pa zakričal: »Beživa! So Že tu!« 27. Grege« je stal kot okamenjen. Izza ovinka je Planila gruča jezdecev. Nizko sklonjeni nad konji so se bližali i zategnjenlmi kliol. Sem in tja se je zabliščalo orožje. Gregec si je začuden mel oči. »Beži!« je kričal MIha nekje v hribu. Toda Gregec je čutil, da so mu noge postale v trenutku težke kot kamen. Truden je omahnil do najbližjega grma, razgrnil veje in pocenil mednje. Truma jezdecev je puhnila mimo kot oblak. I-e dva, trije so se ustavili pri hiši. Razjahali so ln stopili vanjo, toda kmalu so se vrnili. Gregec se je tresel ln opazoval brkate obraze. AH ne gredo prav proti njemu? Ne, vračajo »e. Seveda, *anje nI bilo ničesar. Z velikimi skoki so pohiteli za tovariši. 28. Zdaj ne more nihče več v tabor. V rebri se Je oglašal MIha ln klical: »Gregec! Gregec!« Gregeo pa ae Je splazil lz grmovja in se bližal hiši. Ne, niso Je zažgali. Stopil je prav do hiše, pokukal v vežo. Mogoče ne bo nič hudega. Tropa Turkov Je šla mimo, zdaj Je nihče več ne bo obiskal. Nerodno Je pač, ko Je hiša tako ob poti, da se vsakdo zaleti vanjo. Pogledal je proti PrikraJu ln se zdrznil. Od Močilarja se je dvigal plamen, po bregu pa so prihajali zopet trije jezdeci. »Spet gredo sem!« ga je zazeblo. Sinil je za hišo in se ozrl v reber. Ne, tja got ne more več. Videli bi ga, ko bi plezal navkreber. Kam sedaj? Torej — zbogom, Miha! BORIS ClŽMEK-BOR, predsednik okrajne tveie TVD PARTIZAN: PARTIZAN VSELJUDSKA ORGANIZACIJA Uspešno delo PARTIZANA, te tako pomembne telesnovzgojne organizacije, je odvisno predvsem od tega, kako in v koliko ji posvečamo skrb, kako ji zagotavljamo materialna sredstva, kako ln na kak način ji pomagamo, da si bo čimprej utrla pot med delavsko, kmečko in šolsko mladino, da bo postala vseljudska organizacija, obdana s pozornostjo in vsakodnevno skrbjo vseh odločujočih činiteljev. Zaradi svojega pomena PARTIZAN to tudi zasluži. Ko ocenjujemo delo partizanskih društev v naSem okraju, lahko ugotovimo, da so uspehi najboljši tam, krje* društvo ni odtrgano ln ločen© od družbenopolitičnega dogajanja, kjer se društvo ne zapira vase, lcjer rešuje vsa vprašano a skupaj z ostalimi družbenimi činltedji. Ne smemo namreč pozabiti, da Živimo to delujemo v sistemu družbnega upravljanja, ki zahteva množične pobude, eoodkv čanje vseh ljudi, razširitev kroga sodelavcev in take obdike dela, ki sprožajo interesa ia dejavnost vsega članstva. povezanost društev, povezanost z ostalimi krajevnimi organizacijami' in spojitev v družbeno politični mehanizem občine. Zorišče in središče celotnega telesnovigojnego dela v Partizanu se Je treba zato boriti proti nezdravim tetnjam blrokratstva, administrativnega vodenja organizacij ln pod. Take teinje so nedemokratične, telesno-vzgojno delo pa temelji na demokratičnih načelih prostovoljnega organiziranja vseh, ki vstopajo v Partizanove vrste. Okrajno vodstvo Partizana te Iniciativnosti ne tm« lirltl z nekimi togimi predpisi, pač pa lahko pripomore s okvirnimi smernicami, s prlporo- Veščina kolesarja je med najbolj priljubljenimi taborniškimi specialnimi izpiti. Clanl rodu Gorjanskih tabornikov v Novem mestu imajo v svojih vrstah precej dobrih kolesarjev, ki so na izletih ln pohodih spoznali dobršen del naših lepih krajev Gradimo osebnost in telo mladega človeka Izhodišč* PARTIZANOVEGA dela je zato danes mnogo širše, kot je moglo biti izhodišče katere koli telesnovzgojne organizacije, ki je živela in delovala v političnem sistemu in stran-karstvu stare Jugoslavije. Te-lesnovzgojna organizacija v socialistična stvarnosti je lahko samo neločljivi del splošne socialistične, vzgoje, samo sestavni del ustvarjalnega in kulturnega poleta delovnega človeka in vse naše družbe. Telesna vzgoja pomeni torej enoten načrt in napor, s katerim gradimo osebnost in telo mladega človeka. Ideologija Partizana Je socializem — socializem pa je tisti, ki daj« dejavnosti požrtvovalnih partizanskih voditeljev pravo družbeno vrednost, priznanje in perspektivo. Tudi v našem okraju še ne moremo biti povsem zadovoLjni 7 razvojem in doseženim stanjem v drušbvih. Nismo še uspeli najti naprimernejše oblike, ki bi utrla pot množičnosti telesne vzgoje v Bociailiizmu. Naši prijemi so dostikrat še togi, delo društev smo ukleniii v okove predpisov, ki so postali prptesni. Enotnost in povezanost društev Partizan dosegamo bolrj s predpisi, statutom, s krepko povezanostjo navzgor, z zelo podrobnim planiranjem nastopov, manj pa z razvijanjem pravilne te-tellesne vzgoje v društviJi. Življenj« je tak sistem preraslo. Družbeno upravljanje zahteva razgibanost, polno vzpodbud vseh članov, zahteva medsebojno čili, s propagandnim delom, i na-načelno kritiko In pod. Treba Je omeniti tudi to, da danes Partizan nima tn ne sme Imeti edinega monopola, kakor da hi bil samo od poklican razvijati telesno vzgojo. Tak monopol in privilegij bi mu onemogočil uspešno izvrševanj« glavna naloge: postati zavoljo družbene vloge ln strokovne Izkušenosti žarišče In sredlSCe tega gibanja. Vodstvene vloge pa si Partizan ne sme priboriti s vsiljevanjem svojega programa, pač pa le s kvalitetnim delom. Zato Partizan ne sme ničesar odklanjati, temveč nasprotno: povsod mora pomagati utrjevati osnove zdrave telesne vzgoje, pomagati mora šoli, sodelovati v predvojaSkl vzgoji, krepiti Izvenarmadno vzgojo v društvih, podpirati telesrtovzgojno delo kjerkoli se pojavi: v tovarnah, na vaseh, v zadrugah, v Svobodah, v gasilskih druitvih Itd. Vse t« delo mora prav Partizan usmerjati v čimvečjo množičnost, ljudskost, v korist zdravja, delovne storilnosti, zdrave zabava in razvedrila. v tem smislu tudi med delom Partizana In delom drugih športnih organizacij ne sme biti nesoglasja, imamo čez trideset najrazličnejših organizacij, razna športna društva ln klube, tabornike, strelce, ljudsko tehniko, društva prijateljev mladine, počitniško zvezo, letalsko zvezo, predvojaSko vzgojo itd. Ves ta sistem različnih družbenih organizacij vpliva na vzgojo nase mladine. Teh organizacij Je precej, mladina pa Je samo ena ln živi enotno življenje, hoče delati tam, kjer Jo to veseli In zabava. Interes družb« Je pa, da na«o mladino pravilno usmerjamo. Vskla-Jevanje teh Interesov Je osnovno vprašanje Partizana, ki mora prav zaradi tega dobiti stike s vsemi ostalimi organizacijami, ki prav tako sodelujejo v vzgoji mladine. Široko odpreti vrata 1 Ce pa hoče Partizan to doseči, mora odpreti vrata, mera iti ha sestanke društev in organizacij, njegove akademije naj bodo hkrati akademije vseh društev, kakor tudi vseh organizacij. Vemo, da Imamo veliko mladine, toda le manjši del je vključen v te organizacije; ostala mladine se Izživlja po svoje. Prav zato Je Partizan prvi, ki bi moral dobiti najhitrejši ln najboljši stik z mladino. Ima najboljše pogoje, saj mladina najraje vstopa v take organizacije, kjer vsklaja svoje želje s koristmi m načrti družbe. Vsak mladinec se hoče nekje iz-Slvljatl in to mora Partizan izkoristiti, saj Je predvsem mladinsko vzgojna organizacija. Mladino moramo vzgajati čimbolj vsestransko. f> torej hočemo, da bo Partizan žarišče splošne telesne vzgoje ln kulture, Je treba vključiti v njegovo delo tudi vse Igre ln Sporte, kl danes mladino vabijo. Športnih Iger ln tekmovanj ne odklanjamo Postati mor* tudi naravno ln »amo po sebi umevno, da s« mlad človek, ki v Partizanu doseže določeno stopnjo znanja, Bwhko vključi v športno društvo in «e uveljavlja ne samo v splcšnd telesni kulturi, ampak tudi v tekmovalni areni. Odklanjanje tekmovanja na sploh pomeni, odreči s« sleherni vzpodbudi, normalnemu vzponu mladega človeka, kontroli njegov« usposobljenosti in merilu vzgojnega učinka. Prav Partizan labko veliko pomaga, da v tekmovalnem sistemu in praksi prevladajo elementi zdrave telesne vzgoje na škodo profeejo. nalcem, kilubaitvu in nemorali. V tem pogledu mora biti v Partizanu večja strpnost, večj« razumevanj« dn spoštovanje do društev in organizacij, ki gole telesno kultur« na ta «11 oni način. Partizan ne sm« odklanjati nobena panoge Sporta, ampak nsaprotno, a celotnim SUHOKRANJCI — prebivalci iužemberške občine — le s skupnimi močmi bomo lahko dosegli višjo življenjsko ravenl Vlagajmd vse sile v gospodarski dvig naše občinel ISKRENE ČESTITKE ZA 1. MAJ 10071 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽUŽEMBERK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZKS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR ZROJ OBČINSKI ODBOR LMS OBČINSKA GASILSKA ZVEZA Kmetijsko gozdarsko posestvo v NOVEM MESTU 8 svojimi gozdnimi obrati: NOVO MESTO, STRAŽA, POLT ANE, CRMOSNJT-CE, ČRNOMELJ, MOKRONOG, KOSTANJEVICA tn kmetijskimi obrati: ZALOG, BIRCNA VAS, CRMOŠNJICE ln POLJANE-SOTESKA Čestita vsem gozdnim delavcem, gozdarjem, gozdarskim inženirjem in svojim nameščencem za praznik dela — 1. MAJ. Vlagajmo vse aile ta dobro gospodarstvo našega posestva! svojim sistemom to delom mora razvijatj smisel in sposobnost svojih članov za čAmširše uveljavljanj« teilesndh vaj na športnem področju. Tako bodo odpadle v.?e ovire za sodelovanje med društvi. Strokovni delavci tako v Partizanu 'kakor tudi v drugih športnih draštvih bodo razšlTuLl svoje obzorje, obogatili svoje Izkušnje; športne Igre to tekme bodo razširile dejavnost Partizana, posamezne športne veje pa bodo dobile v tej dejavnosti množično oooto ln stalen normalen dotok mladine. Nadalje bi bilo potrebno bolj kot do sedaj, da naš* društvo sodeluj« v svetih ln komisijah za telesno vzgojo. Danes so ti sveti to komisij« a naš« strani večkrat zapostavljeni in n« vidimo v njih bodočnosti zato, ker «o še mladi, novi in nimajo materialnih sredstev. Vendar so to sveti »ajfeoljfta oblika nadaljnjega razvoja telesne vzgoje ih socialistične vzgoje našiih državljanov na vasi, v tovarnah Itd., kjer delovni ljudje živijo. V tej smeri Je treba naše društvo močneje povezati s t*mi sveti in komisijami. Ti svetj to komisij« niso predstavnik te-•lesnovzgojnlih organizacij, ampak so družbeni organi, ki zagona j o načela zdrave in pravilne telesne vzgoje. Na kraju bi omenil se samo to, d« danes ni več vzrokov za govorice, da se odgovorni Čini-tfljl ne zanimajo za našo organizacijo. Vsi vodilni ljudje so že iarekli svojo besedo to dali polno jamščino. da s« bo naša organizacija razvijala po tistd poti, ki jo naša socialistična družb* zahteva. Tako so si vsi — tov, Tito. Colakovič, Rankovič to Kardelj — vsi naši najodgovornejši ljudje v državi edini v tem, da j« Partizan koristna družbena organ iz«olj a za našo mladino, ki se mor« to s« bo ob podpori vseh družbenih činitelj ev pravilno razvijala. Le poglejte jih, kostanjevlske pionirje v njihovi Šolski delavnici! Dobili so jo lani v Jeseni od okrajnega odbora ljudske tehnike tn dan za dnem se zbirajo v njej pri zadovoljnem delu. Izdelujejo lutke, napravili so tudi lutkovni oder to imeli že devet predstav. Vse so sami pripravili. — Mladi tehniki izdelujejo predvsem praktične predmete. Za vse šole v občini so Izdelali mostiščarje ln ogljenico za učila. Napravili so tudi precej les za sušenje sadja in podobno. „ELEKTRO" NOVO MESTO volci za 1. MAJ vsem potrošnikom električne energij« kakor tudi vsem delovnim ljudem naše domovine. Metliški pevci in plesalci pripravljeni za pevski festival 2e nekaj let poživljajo vse Javne proslave in akademije v Metliki nastopi gimnazijskega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom upravitelja osnovne šol« Viktorja Sviglja. Z velikim trudom to vztrajnostjo j« tov. Sviglju uspelo, da je vzbudil pri mladini veselje to ljubezen do ruairodne pesmi to ustvaril kvaliteten mladinski pevski zbor. Vsako leto nekaj pevcev odhaja n« razne druge šole in v uk, na njihovo mesto pa prihajajo novi mladi pevci. Pevlovodji j« uspelo privabiti to vključltd v svoj zbor Se tudi mlad« pevc« i* prvih razredov osnovne sol«. Tako si že zdaj vzgaja in zagotavlja pevce, ki bodo lahko najmanj štiri do šest let peli v njefiovem zboru. Vsakokratni nastop mladih pevcev z vedno novim programom poslušalce silno navdušuje in njihovih pesmi ni nikoli preveč, ker so vedno skrbno izbrane ln dobro nsištudirane. Velika škoda j« lle, da je med njimi mnogo premalo fantov, skoraj nič. Tudi letos Je tov. Svigelj ■ pevci naštudiral bogat m pester program, s katerim bo nastopal na tekmovanju, ki ga Je rsaplisala Zveaa prijateljev mladine. Zbor pa ne bo nastopal samo v Metliki in na uradnih festivalih, ampak tudi po vseh večjih krajih metliška občine to morda 5« kje drugje. Mladi pevski zbor jp pravzaprav že začeli občinski pevski festival z uspelim nastopom ne Božakovem, nadaljuje pa ga z nastopi na RadovicI (minulo nedeljo), na Suhorju, v Gradacu to v Podzemlju. Zaključili pa ga bodo vsi mladi pevski zbori občine maja z nastopom v Metliki. Skupaj z mlarVmi pevc' nastopalo tudi mlad? folklorni plesalci pod vodstvom Pređj metn« učiteljice Ljube Vidnie-vtčeve. Tradiciia folklornih ole-sov Je bila v Beli krajini, zlasti pa š« v Metliki zeln močna. Nekaj let po vojni p« \* b'lo med naj ml a i širni premalo Storjenega, da «e tn lens tradicija pni; iti pV.-ani tud1' med tolsta mladino. Sele ' r^lhodoi^ mladega učitelj* Fda Galetj, na metliško gimnazijo je tu zopet znživpla močn* in kvalitetna pionirska folklorne sknnina. Starim pl*=alcom, k| jih J* n*ti'!>1« n« SoM t« ?« t»«v»V s« pridružili novi. Naetudiirali ao ž« celo vrsto izvirnih belokranjskih, gorenjskih, koroških in tudi hrvatskih plesov, s katerimi nastopajo skupaj z mla-' dimi pevci po vaseh metliške občine.. I»na P* Jim njihov vrstnik, mladi, glasbeno nadar- jeni tretješolec Silvo Mihelčič. Mladim pevcem in plesalcem telimo obilo uspehov pri njihovih nastopih, obema voditeljema, tov. Sviglju in tov. Vid> njičevl pa gre vse priznanje za njuno požrtvovalno to uspelo delo. t. I. KRI ZA ŽIVLJENJE 23-letnl kmečki delavec Janez P. iz Sevnice lani in prej kdaj pač ni pomislil no zdravnike ali celo na bolnišnico. Delal je, bil zdrav in vesel, rad se je s fanti p družbi pošalil, skratka, vse je bilo v redu. Dokler ga nekega dne ni zapeklo v Želodcu. Skeleča bolečina se je ponovila. Janez je potrpel, čakal in odlašal. Kot čakajo mnogi, ki ne najdejo poti do zdravnika, ko je še čas. Včasih ni denarja, drugje ni časa, dostikrat pa zmaga v človeku neupravičen, škodljiv strah, češ kaj bodo počeli z mano... Tako je čakal in trpel tudi Janez. Trpel, dokler mu ni Želodec »počil« kot pravijo ljudje. Rana na želodcu mu je' v resnici prejedla stene, nastopilo je nevarno vnetje trebušne mrene. Samo še nekaj dni ali le ur, pa bi bilo za vedno prekasno. Takrat je Janez našel pot v bolnišnico. Hitro so ga operirali. Med operacijo mu je bilo treba dati vmogo krvi, vendar pa krvi z njegovim faktorjem ni bilo na razpolago. Zalo je dobil krvno plazmo. Iz hladilnika v trans/azijski postaji so vzeli stekleničke, v katerih je bita ^dragocena rdeča tekočina. Njen gornji del — krvna plasma — je stekel v Janezove žile. Kri, kt so jo prejšnje dni dali tovariši Rudi Jerančič, Joie Gorenc, Jule Kim, Rudolf Stangelj, Jože Grubar, Jože Plaveč, Marija Udovč in Viktor Urbas je rešila mlado življenje. Janez je zdaj Že več tednov doma. Spet je vesel, zdrav in srečen. # * • Kmeta Vrhovca so pred tedni povozili fconjf, ko je peljal iz gozda drva. Padel je pod voz in dobil težke notranje poškodbe. V bolnišnico so ga pripeljali bledega in zelo izkrvavelega. Žila mu je komaj zaznavno še Utripala, krvni pritisk pa je bil močno pod normalno vrednostjo. Bil je v nevarnem stanju. Hitra operacija ga je resila, toda le tako, da je njegovo izčrpano !>clo dobilo tudi velike količino krvne plazme. Zanj jo je dalo 7 tovarišev, med njimi dva zdravnika. Vrhovec je bil rešen. * * * In tako teče kri v usahle žile operirancev, porodnic aH ponesrečencev v novomeški bolnišnici iz dneva v dan. 53-letni kmet Nesek iz Gor. Gomile pri Šentjerneju se je znebil krvaveče rane na želodcu z operacijo; med operacijo in po njej je dobil kri šestih delavcev iz Novega mesta. Takih primerov in dajanja krvi pa imajo v bolnišnici vsak dan vsaj po deset, petnajst ali le več. Zdaj ne dvomi nihče več: kri rešuje življenja! V Novem mestu bo glasbeni koncert Mladi rod, poleti pogumno pod sinje svobodno nebo — bodočnost je tvoja Pester koncertni spored bodo izvajali gojenci Srednje glasbene iole iz Ljubljane 28. aprila ob 11. url dopoldne v Domu Ste že kupili srečko denarne loterije Rdečega križa? Srečke so po 100 dinarjev, dobite pa jih pri organizacijah RK In pri vseh njenih poverjenikih. Žrebanje bo v Ljubljani, nepreklicno 12. maja letos. Sport, ne pa mesnica Z občnega zbora lovske družine v Šentjerneju in V nedeljo, 14. aprila, Je bil redni letni občni zbor lovske družin« Šentjernej. Starešina družin« Karel Lenčič j« dal lep pregled plodnega dela družine ra leto Pohval) 1 je posebno tiste lovce, ki so v minulem letu unic:li največ škodljivcev, grajal pa tiste, ki mislijo, daje lov samo mesnica, ne pa šport. Da je družina prav gospodarila, priča budj lovska koča, ki so jo postavili v Gorjancih na Pragu; koča stoji prav tam, kjer je bil ustanovljen Gorjan-ski bataljon. Poročilo gospodarja je povedalo, da je v revirju precej divjadi in da Je bilo pobitih izredno veliko roparic ter drugih škodlHveev lovišča. Zasačili so tudi dva divja lovca in oba sta bila kaznovana. Poročilo nadzornega odbora n,i bilo kot običajno samo pohvalno, temveč je bilo predvsem kritično ln poučno. Delegat okrajne lovske zveze Novo mesto Dušan SmodeJ, J« podrobno razložil namen lova in Se posebej priporočal, da naj družina goji čimveč fazanov druge perjadl. Sentjernejska 'lovska družina Je na pravi poti; na občnem zboru je kaznovala štirj lovce zaradj lovskih prekrškov. Sklenila je, da bo v revir vložila več fazanov ter uničila kar največ škodljivcev. Za starešino Je bil ponovno izvoljen Karel Lenčič, gospodaril pa bo Vinko Pavlin. M, B. Plenum okrajnega odbora Ljudske tehnike Ljudske prosvete. Potujejo v Split, kjer bodo dalj avoj koncert za tamkajšnje občinstvo. Naj poudarimo, da Split vabi na gostovanja le najboljše učence. Da bomo tud; ml deležni tega užitka, se moramo zahvaliti direktorju Srednje glasben« šole prof. Vidi JeTai — Hribarjevi, ki se vedno rada ustavi v Novem mestu. Poleg skladb Webra. Mozarta, Schopina, Dautremera, Mendels-sohna za klarinet, violino* in klavir, bo pela tudi solistka tov. Olga Lobe - Krejči zamorska duhovne pesmi: Were you the-re, Steal away, Oh Peter, go, ring them bells. Novcmeščani — udeležite sa tega koncerta, za katerega vlada v Splitu veliko zanimanje. Vsak, ki ljubi lepo glasbo, bo imel velik užitek. Pozdrav Iz Mostorja Fantje, ki služimo vojaški rok pri Vojni pošti «403 v Mo-starju, pošiljamo »skrene pozdrave staršem, bratom ln sestram ter dekletom in jim želimo mnogo uspehov pri delu- Vinko Veselic, Franc Sega, Drago Brajdič, Alojz Punger-čar, Franc Avguštin. ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE čestita cenjenim gostom za 1. MAJ In se le dalje priporoča za obisk. V našem zdravilišču ae bost« prijetno pofutlll! oskrbel na poti radijsko zvszo. Novi okrajni odbor LT upa, da bodo vsi občinski ljudski odbor) LT, vse organizacije ln vsi člani delali camostoj.io. tn vnašali v svoje delo nove oblike ln prijeme, ter posvetili vso skrb vključevanju mladine In njeni vzgoji. In ostalimi referenti, po imenova- ____________ -J-t. za dohre čuwrje nase nju novih članov komisij. Je pie- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a . , T, ,J v__^ domovine. Upamo, da bomo spet kmalu segli v roke našim staršem., prijateljem in znan- Te dni Je v sejni dvorani OLO Novo mesto 25-čIanskl plenum okrajnega odbora Ljudske tehnike za nov.omeški okraj Izvolil svoje vodstvo: izvršni odbor, ki ga bosta vodila ing. Peter Ivanetlč kot predsednik in Maks Som kot tajnik s člani, predsedniki komisij čestitke za 1. maj Iz Foče NI še dolgo tega, kar smo se ločili od domačih, pa vendar čas hitro mineva. Imamo sposobne učitelje, ki nas bodo num sprejel letošnji proračun, pravljal o nalogah LT v mesecu tehnike, ki bo maja, ter o sodelovanju organizacij L T pri letošnjem Praniku mladosti. V mesecu tehnike bodo vsi klubi priredili svečane sestanke ln vkUuetU nove člane. Nadalje bodo predavanja s «.odelovanJem JLA, predvajanja veji o-tehnlerrih filmov, ogled orožja, fotorazstave po Šolah, ureditev Izložb, avto-moto ocenjevalna voSnJa'Nbvo mesto - Črnomelj - Kočevje, priprave za pionirske šolske razstave ročnih del In vključevanje pionirjev ln mladine v razne krožke. Pri Prazniku mladosti bodo organi selje LT sodelovale v vteh krajih, občlnsklb centrih, tei rlrlovale pri pohodu v Bihac\ ki se ga bo udeležilo sn motoristov ln radln klub, k< bo skuono z JLA ozvočU zabavišče v Bihaću in Kolektiv LEKARNE NOVEM MESTU vošči za 1. MAJ vsem delovnim ljudem novomeškega okrajal cem in da bomo v jeseni pili sladki mošt iz naših domačih goric. Čestitamo prvi maj vsem bralcem Dolenjskega lista, kot tvdi našim staršem in domačim dekletom ter jim želimo mnogo uspeha fn zadovoljstva. Alojz Mikec, Martin Trbano, Franc Zoran, Miroslav Jake-tič, i Naročajte In berite "DOLENJSKI LIST«! t 1 BHo Je takrat, ko sem Se bloke pase! pod TJršljo goro. Vsako jutro mi je po ušesih trvonila ponarodela Vodovnlkova pesem: Ob štirih zjutraj gori vstanem in ženem bicke past. Oh kako bom srotej bicke pasov, ko mam še komaj sedem let. Treba je bilo vstati ob zori in napasti bicke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem •eveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar tne je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas: >Halo, sonce je ž« nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonca še dolgo ne bo nad Pohorjem. Ce bi tega ne bil storil tako urno, bi mi bila iz postelje pomagala očetova težka roka. Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do postelj« in ko me je videla, kako trdno spim, se j« spet oddaljila po prsteh ln šepetala: »Pet minut ga še pustim, saj j s sirotej ...« Cez pet minut, ki so bile zame silno krat_ k», mi Je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda sem se vedno po-tajll. Tudi zdaj sem se zvil v klopčič ln se delal, ko da bi najitrdneje spaL Mati me J s nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdih-nila: »Sirotej, kako bi še rad spal!« Počasi se je le odločila in me poklicala: »Bicke se že derejo.« Navadno me je morala klicati dva aH trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki Je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mati je Imela zelo mehko srce In kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ura. Mogoče Je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam- otrokom nI smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo. Bicke pasti je bila ida reč. Pravega 'nTSr^TT T4"YTT PREPIHOV &> s-- »d? temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smrekove boste so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rasle bukve, je bilo Se vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneti. Temnlkasto ozadje pobočja Je bilo prepikano z blestečimi macesni, kj so si pravkar nadevali svoj svetlozelenl pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gore še čisto mrtva. Dolina pod goro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti iz tega belega morja. Naš vrh je bil kakor samoten otok aredi Jutranjega kipenja. Včasih se je zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile. Kmalu pa sta začela rdeča vrhova obeh orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati lice cele dežele. Pohorska slemena so se ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice ln njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod ne_ bo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je pašnika zanje ni bilo, ampak so se razprostirali ov£ji pašniki po gozdovih, med ostro govno in med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo denarja za čevlje. Kadar je bila žival sitna, sem imel čisto okrvavele nogo. Vrhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlo. Toda ovce so bile v našem najemniškem gospodarstvu zelo važna stvar. Na leto jih Je mogel oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s katerimi smo se otroci že za silo oblekli. Nekega jutra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor zmerom: »Sonce je že nad Pohorjem!« Takoj sem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki j« vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin sd bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo Je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati. >