HI.NI ARHIV SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Anja Serec Hod.ar IZVLEEEK Elanek predstavlja Hi.ni arhiv, ki se nahaja v dokumentaciji Slovenskega etnografskega muzeja. Prika.e njegovo strukturo, naein urejanja, obdelave in hranjenja. Skozi sistematiko je pojasnjena tudi vsebinska struktura. Prikazana je .irina informacij, ki jih nudi Hi.ni arhiv in mo.nosti uporabe pri prezentaciji, na primer na razstavah. Podrobneje so predstavljeni trije hi.ni arhivi. Kljuene besede: etnologija, Slovenski etnografski muzej, zgodovina, dokumentacija, hi.ni arhiv, kulturna dedi.eina ABSTRACT The article presents the House Archive which is part of the documentation of the Slovene Ethnographic Museum. It deals with the archive.s structure, how it is arranged, processed, and preserved. Presenting the system that is used, the article explains the structure of the archive.s contents. The scope of information provided by the House Archive and the options to use it, for instance, in presentations, are illustrated. Three separate House Archives are presented in detail. Key words: ethnology, Slovene Ethnographic Museum, history, documentation, house archive, cultural heritage Hi.ni arhiv Slovenski etnografski muzej hrani obse.no zbirko .papirnatega. gradiva zbranega v t. i. Hi.nem arhivu. Kriterij za hrambo v hi.nem arhivu je znaeaj gradiva. Biti mora ali dokument in/ali rokopis in/ali dru.inskega ali osebnega znaeaja. Gre za: -stare originalne fotografije in albume, -pravne listine (pogodbe, razsodbe, razne pravne doloebe in vloge), -.olske zvezke, uena pisma, sprieevala, diplome, plakete, -delavske knji.ice, naroeni.ke knji.ice, davene knji.ice, dninarske dnevnike, obraeunske listine delavcev, obrtne liste, Anja Serec Hod.ar -izpiske iz zemlji.kih knjig, situacije, naerte, zemljevide, posestne listine, -razglednice, vo.eilnice, pisma, -krstne, poroene, mrli.ke liste, -rokopise pesmi, prerokb, ljudske medicine, vra.everja, osebne dnevnike, -va.ke, .upnijske, dru.inske kronike, .ivljenjepise, -razne legitimacije, -spominske knjige, -tiskane knjige, -plakate, -stensko okrasje, 250 -koledarje, -stare bankovce. Hi.ni arhiv je zaeel nastajati med drugo svetovno vojno. Po vojni so ogromno gradiva s terena prinesle terenske ekipe (Simikie 1983: 177). V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so ob predmetih dosti arhivskega gradiva prinesle Marija Makarovie, Ljudmila Bras in Tanja Toma.ie (Sosie 2001: 218). Ob ponovni obdelavi Hi.nega arhiva leta 2001 je vanj dodala material veeina sedanjih kustosov Slovenskega etnografskega muzeja. Nekaj tega gradiva je .e od njihovih predhodnikov, nekaj pa so ga sami prinesli s terena kasneje. Posamezne enote (dokumenti, knjige .) so razvr.eene v fonde, ki obsegajo od ene do vee kot trideset enot. Iz doloeenega vira (darovalca ali prodajalca) je muzej pridobil razlieno .tevilo enot. Ee je enot veliko, so razvr.eene v vee fondov, ee jih je manj, so v enem fondu. Hi.ni arhiv posamezne dru.ine ali osebe je lahko razdeljen na 18 fondov. Fondi istega vira se imenujejo vsi enako in so razvr.eeni drug za drugim. Vsak fond ima zaporedno .tevilko, dodani pa sta erki HA, kar oznaeuje, da gre za hi.ni arhiv. Fondi so v arhivu zlo.eni po zaporednih .tevilkah, ne po sistematiki ali imenu fonda. Nekatere enote imajo tudi inventarno .tevilko ali signaturo; to so enote, ki so bile prvotno zavedene kot predmeti (muzealije) ali knji.no gradivo (v glavnem razlieni molitveniki). Te enote se v hi.nem arhivu nahajajo zato, ker so pri.le v muzej kot del hi.nega arhiva ali so po funkciji, ki so jo imele pri lastnikih, imele vrednost hi.nega arhiva (stvari, ki spadajo v dru.inski .trezor.), ker gre za papirnato gradivo, pa se ga v sklopu Hi.nega arhiva lahko tudi ustrezneje hrani. Nekje do .tevilke HA 460 so fondi veeji, enote iz posameznega vira so manj razelenjene. Kasneje smo jih bolj razelenili, ker to omogoea natanenej.e opisovanje, bolj.i pregled nad vsebino in la.je oznaeevanje mer. Vsi fondi so hranjeni v Oddelku za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja. Dokumentacija o fondu obsega naslednje podatke: -inventarna .tevilka (hkrati tudi zaporedna .tevilka pri shranjevanju) , -koda vhoda, -signatura, -jezik in pisava -original ali kopija, Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja -vrsta fonda (za kak.en dokument gre) , -naslov (predvsem pri knjigah) , -ime fonda, -eas nastanka fonda, -kraj nastanka fonda, -vsebina fonda, -popis fonda (.tevilo listin) , -mere posameznih listin, knjig . , -historiat ustvarjalca fonda, -historiat fonda, -pridobitev, 251 -ohranjenost, -prvotna ureditev, -restavriranje, -kopiranje, -opombe, -odgovorni kustos. V o.jem smislu je hi.ni arhiv kopica dokumentov (osebnih, pravnih .), ki so pri neki hi.i. Obse.nej.i hi.ni arhivi so v preteklosti nastajali na srednjih in velikih kmetijah, gra.einah oz. v razlienih enotah gra.einskega gospodarstva (na primer gozdnega gospodarstva), pri obrtnikih in v va.kih skupnostih. Gra.einski arhivi in arhivi va.kih skupnosti se sicer ne navezujejo samo na eno dru.ino, vendar se navezujejo na ljudi, ki so .iveli v njihovi okolici oz. njihovi skupnosti ali so imeli z njimi druge stike. Posebej pomembne so bile pravne listine, ki jih je po .tevilu najvee (76 fondov, od katerih vsak vsebuje veeje .tevilo listin). To so izpiski iz katastra, kupoprodajne pogodbe, potrdila o plaeilu, dedne pogodbe in drugi zapu.einski akti, poroene pogodbe, zapisniki pravd na sodi.eu in sodbe, doloeila o medsosedskih odnosih, pravila va.kih skupnosti in podobno. K temu so pri dru.inskih hi.nih arhivih lahko dodani osebni dokumenti, potni listi, elanske izkaznice, delavske knji.ice, pa tudi zasebna pisma, fotografije, razglednice in podobno. V primeru, da so bili s hi.nim arhivom prine.eni tudi drobni predmeti, so razvr.eeni v ustrezne kustodiate, na primer stensko okrasje in slike v kustodiat za ljudsko umetnost, razne zbirateljske kolekcije (znaeke .) v kustodiat za socialno kulturo. Vse papirno gradivo zaenkrat ostaja v hi.nem arhivu, eeprav bi bilo doloeene knjige bolj smiselno hraniti v knji.nici, vendar bi v tem primeru bile vzete iz celote posameznega fonda. Podobno velja za koledarje, propagandni material, povezan z dru.benimi dogajanji, spominske knjige, bankovce in podobno, ki naeeloma prav tako sodijo v kustodiat za socialno kulturo, a so del arhiva, ki ga je nekdo ustvaril, in z izloeitvijo bi se celota lahko poru.ila. Ustrezna dokumentacija lahko to sicer izniei, vendar je tudi z vidika hranjenja in konservacije papirja ustrezneje, da se te stvari nahajajo v pogojih, ki so prilagojeni shranjevanju papirja. Anja Serec Hod.ar Vsebinsko so posamezni fondi klasificirani po etnolo.ki sistematiki, ki jo muzej uporablja tudi za predmete. Vsak fond je uvr.een v vsa mo.na gesla, na katera se navezuje glede na vsebino (kar je na dokumentu zapisano) in glede na uporabo. Na primer: izpisek iz zemlji.ke knjige je pravna listina, zato je uvr.een pod pravo, ker pa na njem najdemo podatke o vrsti posesti (travnik, njiva, gozd .), je uvr.een tudi pod zemlji.ko razdelitev, gospodarstvo, poljedelstvo. Do konca leta 2002 so bili v Hi.nem arhivu SEM zbrani fondi razvr.eeni pod naslednja gesla: · materialna kultura -zemlji.ka razdelitev, -naselje, 252 -urbanizem, -zemljevidi, -stavbarstvo, -notranja oprema, -gospodarstvo, -poljedelstvo, -.ivinoreja, -sadjarstvo, -vinogradni.tvo, -morsko ribi.tvo, -obrt, -rokodelstvo, -eevljarstvo, -kroja.tvo, -.iviljstvo, -modistovstvo, -klobuearstvo, -frizerstvo, -kova.tvo, -lonearstvo, -mizarstvo, -pletarstvo, -sodarstvo, -gostinstvo, -mlinarstvo, -rudarstvo, -kro.njarstvo, -gozdarstvo, -.agarstvo, -prehrana, -no.a, -ljudska no.a, -higiena, Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja -komunikacije in transport, -promet, -prevozni.tvo, -splavarstvo, -trgovina, -turizem, -industrija, -proraeun, -gospodarske razmere; · - socialna kultura dru.insko sorodstvene zveze, 253 -vzgoja, -prebivalstvo, -struktura prebivalstva, -krajevne in va.ke skupnosti, -medkrajevni in interetnieni odnosi, -manj.ine, -izseljenstvo, -zdomstvo, -dru.beno razlikovanje, -vrednote in moralne norme, -delovne skupnosti, -medsebojna pomoe, -medsebojni odnosi, -sosedstvo, -fantovske in dekli.ke skupnosti, -dru.bene organizacije, -dru.tva, -zdru.be odraslih, -.ege in navade, -letne .ege, -.ege .ivljenjskega cikla, -voja.eina, -prireditve, -praznovanja, -prazniki, -politieno .ivljenje, -socialna gibanja, -pravo; · duhovna kultura -verovanje, Anja Serec Hod.ar Zvezek z napotki za domaee zdravilstvo. Napisala ga je Marija Prijatelj iz .ent Pavla. Do konca je bil napisan 13. novembra 1908. Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja -vra.everje, -jezik, -besedna umetnost, -pripovedni.tvo, -branje, -likovna umetnost, -petje, -glasba, -godeevstvo, -ples, -igra odraslih, -otro.ka igra, -prosti eas, -izviri znanja, -izobra.evanje, -.olstvo, -zdravilstvo in veterina, -zgodovinska zavest in geografsko obzorje, -znanje o rastlinskem svetu, -znanje o .ivalskem svetu, -znanje o vremenu, -tehnieno znanje. Po sistematiki so fondi razdeljeni glede na vsebino listin, ki so v njih. Prav zaradi razlienega naeina delitve posameznih arhivov na fonde pa ne moremo narediti primerjalne analize .tevila fondov, uvr.eenih pod doloeeno geslo. V grobem bi lahko rekli, da je najvee pravnih listin, sledijo jim dokumenti, povezani z obrtjo, gospodarstvom in verovanjem. Kot vse drugo gradivo je treba tudi gradivo Hi.nega arhiva najprej konservirati. Vee fondov je potrebno tudi restavrirati. Gradivo se hrani skupaj z drugim papirnim gradivom v dokumentaciji muzeja. Za vpogled v gradivo (obiskovalcem, raziskovalcem) je predvideno njegovo skeniranje, s eimer bo omogoeena za.eita pred po.kodbami in krajo. .Papirnati predmeti. Eeprav razliene listine, osebni dokumenti, fotografije in podobno v osnovi sodijo med arhivsko gradivo, lahko pogosto prevzamejo vlogo muzejskega predmeta. Listine niso samo nosilec tistih informacij, ki so na njih napisane, ampak nas, tako kot pri predmetih, zanima tudi easovni, krajevni in socialni okvir njihovega nastanka in ..ivljenja.. Kdo jih je zapisal, za koga ali komu? Kdo jih je hranil, zakaj, kako dolgo? Kdo vse je povezan z njimi? Razse.nosti pomenov in funkcij so razvidne .e iz .tevila razlienih zgoraj na.tetih gesel iz etnolo.ke sistematike, pod katerimi so fondi razvr.eeni. Anja Serec Hod.ar Pismo Marije Urbaneie bratu Johannu. Pismo je zapisal pisar, ona pa je naredila kri.ec. Pismo je bilo leta 1858 poslano iz Vidma (Udine) v Koper (Caporetto). Pismo govori o dedovanju po njunem oeetu. Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja Pogoj, da listine in fotografije uporabljamo kot predmete, je originalnost. Kopije te funkcije ne morejo opravljati. Pri fotografijah je pomembno, da gre res za dru.inske fotografije, ki so jih posneli sami (ne terenske fotografije raziskovalcev) in jih hranili kot dru.inski spomin. Prevzemanju pomena, ki ga imajo predmeti, smo prilagodili obdelavo posameznih fondov. Dodali smo mere, razvr.eanje po etnolo.ki sistematiki ter ob.irnej.i opis izvora in zgodovine fonda. Na razstavi lahko originalne listine, dokumenti . nastopajo kot predmeti. Kopije lahko nastopajo le kot dopolnilo k posameznim predmetom ali ponazorilo doloeene vsebine. Zanimivi so tisti hi.ni arhivi, ki so v muzej pri.li skupaj s predmeti in se ponekod tudi nana.ajo neposredno na predmet, za razliko od tistih, ki so navezani le na lastnike predmetov. To je .e posebej pomembno, ko lahko od 257 informatorjev dobimo le posredne podatki, na primer, ko uporabnik predmetov ni vee .iv in predmete v muzej dajo njegovi potomci ali dediei. Z inventarizacijo v muzeju predmet postane spomenik in s tem tudi del registrirane kulturne dedi.eine. Zato je tudi pri sprejemanju arhivskega gradiva v muzej potrebno sistematieno in naertovano zbiranje, kar nam omogoea .ele pregled nad celotno zbirko. Obse.nej.i in zanimivej.i fondi Urbaneie, Staro selo pri Tolminu Hi.ni arhiv dru.ine Urbaneie iz Starega sela obsega 18 fondov, v katere je razdeljenih 136 razlienih listin. Vse so rokopisi, napisani v gotici ali latinici, v slovenskem, nem.kem ali italijanskem jeziku, kar priea o raznolikosti uradnih in pogovornih jezikov na mejnem obmoeju. Obsega razliene pravne listine: poroeila o preiskavah, zapu.einske akte, vee potrdil o plaeilih, poroene pogodbe, obraeune, pogodbe s sosedi o uporabi zemlji.e, zapisnike z obravnav na sodi.eu, sodbe, register zemlji.e, vloge za upravne postopke, legitimacijsko izkaznico, katastrske mape, kupoprodajne pogodbe, izroeilne pogodbe, pobotnice, zdravni.ke recepte, odlok o skrbni.tvu in tudi nekaj zasebnih pisem. Fondi so po etnolo.ki sistematiki razvr.eeni pod gesla pravo, dru.insko sorodstvene zveze, gospodarstvo, .ivinoreja, zemlji.ka razdelitev, likovna umetnost, trgovina, verovanje ter zdravilstvo in veterina. Listine so bile zapisane v Tolminu, Kobaridu (Karfreit, Caporetto)1, Trstu, Starem selu, Kredi (Creda), Gorici, Bovcu (Flitsch), Trnovem (Ternova), Eepovanu, Vidmu (Udine) in Braitanu. Veeina listin je iz 19. stoletja, tri so iz 18. stoletja . najstarej.a iz leta 1755 . in dve iz 20. stoletja . mlaj.a iz 1903. Hi.ni arhiv je s terena v Kobaridu prinesel Angelos Ba.. Listine iz 18. in 19. stoletja niso lastnoroeno podpisane, ampak so ob imenih narejeni le kri.ci, iz eesar lahko sklepamo, da njihovi lastniki niso bili pismeni. Tako je podpisano tudi zasebno pismo, ki ga je Marija Urbaneie leta 1838 poslala iz Vidma bratu Johannu v Kobarid. Pismo je nekdo napisal in jo podpisal, ona pa 1 V oklepajih so nem.ka oziroma italijanska imena (tudi arhaiena) za kraje, vendar le za tiste, ki so tudi na dokumentih zapisana v tujem jeziku. Anja Serec Hod.ar Besedilo, ki priea o sosedskih odnosih med grofom Attemsom in njegovim meja.em, Vincencom Berdnikom. Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja je zraven naredila kri.ec. Kljub oeitni nepismenosti elanov dru.ine Urbaneie se je ohranilo veliko .tevilo listin. Morda je bila vzrok za to prav nepismenost. Uradne listine so jim bile zagotovilo pri urejanju pravnih in lastni.kih zadev, eeprav jih niso znali prebrati. Skozi dokumente v tem hi.nem arhivu spoznamo dru.ino Urbaneie in njihovo .ivljenje v .ir.em okolju, kljub temu, da gre v glavnem za pravne listine. Iz zapu.einskih in poroenih pogodb je moe razbrati strukturo dru.ine, izpiski iz katastra in popisi oziroma opisi premo.enja, navedeni v dednih pogodbah, nam govorijo o njihovem premo.enju. Iz teh dokumentov, iz potrdil o plaeilu dele.a dedi.eine in odlokov o skrbni.tvu lahko razberemo tudi odnose med dru.inskimi elani. O njihovi vpetosti v .ir.o va.ko skupnost govorijo dokumenti, ki doloeajo 259 odnose s sosedi (uporaba zemlji.e in podobno). V primeru poglobljene raziskave je treba upo.tevati, da je to le eden od mo.nih virov podatkov. Za opis naeina .ivljenja Urbaneieevih in njihovih potomcev, za raziskavo medsebojnih odnosov v dru.ini in podobno bi bilo treba pregledati in raziskati druge vire in jih kritieno ovrednotiti. Je pa lahko ta arhiv osnova, na katero bi se raziskovalec oprl, ali dopolnilo oziroma pojasnilo podatkov, pridobljenih iz drugih virov. To velja za vse hi.ne arhive. Glede na to, da so vsi dokumenti originali, jih lahko »uporabljamo« kot predmete, ki prieajo o .ivljenju doloeene skupine ljudi na doloeenem kraju v doloeenem easu, lahko pa kot dopolnilo k prikazom socialne kulture in gospodarstva. Viktor Adelstein, Slovenska Bistrica V arhivu so dokumenti v zvezi z gozdovi grofa Ferdinanda Attemsa iz Slovenske Bistrice. Muzeju jih je leta 1965 podaril gozdarski tehnik Viktor Adelstein, ki je bil zaposlen v Gozdnem obratu v Slovenski Bistrici. Po njem je arhiv dobil ime. Gre za .est fondov, v katerih se nahaja 95 pravnih listin in uradnih pisem. Dokumentov zasebnega znaeaja ni. Dokumenti so bili zapisani v Slovenski Bistrici (Windische Feistritz), Mariboru (Marburg), Gradcu (Gratz, Graz), Tinjah (Tainach), Alznu, Podeetrtku, Gornjem Logu, Ljubljani, Bre.icah, Kozjem, Rogatcu, Sevnici, Ritoznoju in Loneu (Deutschlandsberg). Najstarej.a je listina iz leta 1781, ki je tudi edina iz 18. stoletja, najmlaj.a iz leta 1939. Veeina listin je iz zaeetka 20. stoletja, le petnajst jih je iz 19. stoletja. Listine v tem arhivu so raznolike: sodni zapisniki o to.bi med grofom Attemsom in dru.bo Ju.na .eleznica; popis in opis grofovih posesti v Slovenski Bistrici in Pragerskem (Ziegelstadt); cenitve in popisi gozdnih povr.in; dokumenti o dodelitvi zemlje v obdelavo; licitacijski dokumenti; dokumenti v zvezi z urejanjem mej; dokumenti v zvezi z razlienimi spori (predvsem sosedskimi); nasveti o skrbi za gozd; naerti in plani postavitve .ag, dree, parne .age in hi.e; gozdna kronika; katastrske mape; sklepi in odloki sodi.ea o prepisih, vpisih in odpisih parcel grofa Attemsa v zemlji.kih knjigah in .e nekaj drugih posameznih dokumentov, na primer pesem o eebelah in eebelarjih, ki je v ta arhiv verjetno za.la slueajno (vendar .e pri lastnikih, ne v muzeju). Listine so v okviru fondov glede na sistematiko razvr.eene Anja Serec Hod.ar pod gesla: pravo, zemlji.ka razdelitev, gospodarstvo, gozdarstvo, dru.beno razlikovanje, .agarstvo, izviri znanja, stavbarstvo, sosedstvo in besedna umetnost2. Ta hi.ni arhiv nam govori drugo zgodbo. V prvi vrsti gre za arhiv samih uradnih dokumentov. Vezani so na gozdove grofa Attemsa in upravljanje z njimi, kar nas pripelje do drugega vidika »drugaenosti« . gre za dokumente, ki se navezujejo na plemi.ko lastnino. Plemie, v tem primeru grof Attems, je oddajal zemljo v najem kmetom in z njimi imel tudi druge stike, zato nam ta hi.ni arhiv ka.e tudi odnose med dvema dru.benima skupinama. Ti odnosi se najbolj ka.ejo v razlienih sporih, o katerih obstajajo sodni zapisniki. Grof Attems pa je prihajal v spore tudi z dru.bo Ju.na .eleznica, saj je bila eez velik del njegove posesti speljana .elezni.ka 260 proga. Tako kot iz listin prej opisanega fonda lahko razberemo premo.enje dru.ine Urbaneie, lahko iz tega razberemo premo.enje grofa Attemsa, seveda tisto, ki je razvidno iz katastra. Zanimivo je opazovati skrb za to lastnino. V zvezi s skrbjo za gozd je ohranjena korespondenca z ljudmi, ki so svetovali z navajanjem primerov skrbi za gozd v Severni Ameriki. O napredku govorijo naerti za .age in parne .age, hi.e, dree in podobno. Skozi te dokumente spoznamo drug, v mnogoeem tudi naprednej.i naein gospodarstva, ki je bil prisoten na na.ih tleh v prvi polovici 20. stoletja. Mimi Sark, Ljubljana Eden zanimivej.ih fondov, ki easovno zajema skoraj vse 20. stoletje . najstarej.i dokument je iz leta 1911, najmlaj.i iz 1971 . je arhiv modistke Mimi Sark. Razdeljen je na veeje .tevilo fondov3, 38, toliko je tudi posameznih enot v arhivu. Arhiv je za muzej skupaj s predmeti, v glavnem gre za klobuke, ki sta jih prodali lastnieini heeri, pridobila Tanja Toma.ie. V njem se nahajajo: karta z vzorci blaga, razlieni uradni dokumenti, vezani na opravljanje obrti, delavske knji.ice, easopisi, listine v zvezi z delovanjem Obrtne zbornice v Ljubljani, knjiga izdatkov, knji.ica z naslovi in zasebna pisma Mimi Sark, pisma s korespondenco o strokovnih problemih pri opravljanju obrti, razlieni propagandni material s podroeja mode, modistovstva in strojev, ki se uporabljajo v tej obrti . Po sistematiki so enote razvr.eene pod: obrt, modistovstvo, .iviljstvo, klobuearstvo, kroja.tvo, trgovina, gospodarske razmere, politieno .ivljenje, medkrajevni in interetnieni odnosi, pravo in izobra.evanje. Zapisane so bile v Ljubljani, Parizu, Gradcu in na Dunaju. Skozi ta hi.ni arhiv spoznamo Mimi Sark, rojeno kot Marijo Jevnikar. Bila je modistka, samostojna podjetnica, ki je imela stike z modisti v .ir.em evropskem prostoru, predvsem v Parizu in na Dunaju. Skozi dokumente lahko spremljamo njeno profesionalno pot od vajenke do samostojne podjetnice, vse do upokojitve leta 1971 (o tem priea dopis z odjavo obrti zaradi upokojitve). Preko propagandnega materiala in pisem izvemo, kje je dobivala ideje in koliko je pri 2 Na to geslo se nana.a pesem, ki, kot .e omenjeno, ni v oeitni povezavi z drugimi dokumenti. 3 Glej uvodno poglavje. Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja delu sledila modnim trendom, s eimer je na nek naein soustvarjala oblaeilni videz ljubljanskih me.eanov in tudi tujcev, o eemer prieajo naslovi strank iz Italije in Avstrije. Iz uradnih dokumentov v zvezi z obrtjo spoznamo njeno obrt in .ir.o organiziranost obrtnikov v Ljubljani. Ti dokumenti so: matieni list za rokodelsko obrt (modistovstvo), delavska knjiga modistke in delavska knjiga .ivilje vajenke in .ivilje, obvestilo o vi.ini elanarine v obrtni zbornici, statut Mestne obrtni.ke zbornice v Ljubljani, zavarovalna polica za delavnico in stanovanje, obrtni list, potrdilo o prijavljenem obratu, prijava modistovske obrti, potrdilo o izvr.evanju obrti Trgovske in obrtni.ke zbornice v Ljubljani, obvestila in potrdila v zvezi s prenosom obrti na drugo lokacijo in razlieni elanki v easopisih in objave v uradnem listu, ki se nana.ajo na izvajanje obrtne dejavnosti. V te.avah 261 se je obraeala na kolege v Avstriji in Franciji, ki so ji svetovali, kako obdelovati posamezne materiale, kako pripravljati kemiena sredstva, ki se pri tem uporabljajo, in podobno. Mimi Sark spoznamo kot emancipirano, razgledano in svetovljansko samostojno podjetnico. Omenjeni arhiv nam ob ohranjenih pokrivalih in nekaterih drugih predmetih (tabli z imenom trgovine, v pokrivala v.itih znakih njene delavnice) omogoea njeno delo prenesti v novo realnost. Zakljueek .e iz zgornjih treh podrobneje opisanih primerov je razvidno, kak.no .irino informacij nam nudi Hi.ni arhiv kot celota in kak.no nam nudijo posamezni arhivi. Hi.ni arhiv dru.ine Urbaneie je primer klasienega hi.nega arhiva, v katerem prevladuje listine, po sistematiki razvr.eene pod pravo, gospodarstvo in dru.insko sorodstvene zveze. Po Viktorju Adelsteinu imenovan hi.ni arhiv je primer arhiva, ki se navezuje na upravljanje dela plemi.ke posesti; listine so v najveejem .tevilu razvr.eene pod pravo, gospodarstvo (gozdarstvo) in dru.beno razlikovanje. Hi.ni arhiv Mimi Sark je arhiv obrtnice, zato je razumljivo, da je najveeje .tevilo listin razvr.eenih pod pravo, obrt in trgovino. Pravo se pojavlja v vseh treh primerih, kar ni presenetljivo, saj uradne dokumente shranjujemo vsi. Ostala podroeja so vezana na o.ji naein .ivljenja oziroma dejavnost lastnikov. Pri pravnih listinah je zanimivo opazovati tudi naein zapisa in pravni.kega jezika skozi eas. V prvem arhivu so listine iz 18. in 19. stoletja, v drugem iz 19. in prve polovice 20. stoletja, v tretjem pa samo iz 20. stoletja. Ob pregledu ugotovimo, da se je pravni.ki jezik skozi eas le malo spremenil. Za vse primere lahko ugotovimo, da iz pravnih listin izvemo mnogo vee kot le »statistiene« podatke, uradni dokumenti so pogosto razvr.eeni tudi na razliena podpodroeja dru.bene kulture. Iz posameznega arhiva ali s primerjavo vee arhivov lahko razbiramo tudi .ir.e dru.beno dogajanje. V tem so nam pogosto najbolj v pomoe razlieni listki, propagandni material, potrdila in vse papirnato gradivo, povezano z dru.tvi in dru.abnim dogajanjem. Zaradi mno.ice informacij, ki nam jih nudijo hi.ni arhivi, niso pomembni le tisti, ki se navezujejo na konkretne predmete v muzeju, ampak Anja Serec Hod.ar tudi vsi ostali. So pomemben del kulturne dedi.eine in nam dopolnjujejo znanje o naeinu .ivljenja v preteklosti in pojasnjujejo mnoge pojave v sedanjosti. Na terenu je .e mno.ica hi.nih arhivov. Ljudje se danes bolj zavedajo vrednosti dru.inske dedi.eine, zato jih hranijo doma, eeprav so jih mnogi pripravljeni posoditi za kopiranje. Tak arhiv v muzeju sicer nima vrednosti originalnega, vendar ohrani vso .irino informacij, ki jih lahko iz njega razberemo. O pregledu arhivov na terenu, za zaeetek morda »klasienih« hi.nih arhivov, in izdelavi kopij bi morda kazalo razmi.ljati tudi v okviru matienosti, ki jo opravlja Slovenski etnografski muzej. LITERATURA 262 SIMIKIE, Alenka (1983): Dokumentacijski oddelek. Slovenski etnograf, 32, str. 168.183. SOSIE, Barbara (2001): Dru.inska fotografija kot eden od virov pri etnolo.kih raziskavah. Etnolog, 11, str. 197.221. BESEDA O AVTORICI Anja Serec Hod.ar, univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju in na Glasbenonarodopisnem in.titutu ZRC SAZU. Leta 2001 je diplomirala z delom Va.ki grbi v Prlekiji. V okviru podiplomskega .tudija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se posveea vpra.anjem tr.enja kulturne dedi.eine, sicer jo zanimajo tudi vidiki izrabe arhivskega gradiva, etnolo.ka muzeologija in .ivljenje Slovencev v Italiji in Avstriji. Sodeluje pri pripravi registra premiene kulturne dedi.eine. Kot mentorica je sodelovala na vee etnolo.kih raziskovalnih in mladinskih delavnicah. ABOUTH THE AUTHOR Anja Serec Hod.ar is a university graduate ethnologist and cultural anthropologist, employed at the Slovene Ethnographic Museum and at the Institute of Ethnomusicology SRC SASA. She took her degree in 2001 with a dissertation entitled Village Coats of Arms in Prlekija. As part of her postgraduate studies at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology of the Faculty of Arts in Ljubljana she focuses on the issue of cultural heritage marketing, and her further research interests are the utilisation of archive material, ethnological museology, and the life of the Slovene minorities in Italy and Austria. She is also engaged in the preparation of the register of the movable cultural heritage and has acted as a mentor in several ethnological research and youth workshops.