Uredništvo ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 liskama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. •opoldne in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in kaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirann pisma sc ne sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K ° °0, polletna K 10'80, četrtletna •t 5'40, mesečna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 2G'40; za ! ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. s : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ,* .* / ob pol 11. dopoldne. •. \ * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., In uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserali: enostopna petilvrstlca SOvin , pogojen prostor, poslana j:: in reklamo 40 vin. — U-j-niL. mejema upravniStvo. Nefrankirann ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ———— Reklamacije lista so poštnine proste. ' Štev. 364. V Ljubljani, v petek dne 23. avgusta 1912. Leto II. Pri stroju je Vaš prostor! Dandanes se nam zdi le preveč naravno, a dela vsak človek, ki ima cele ude in zdrave "]°zgane in ki si je pri rojstvu pozabil izbrati jokate starše, v petek in na svetek, pozimi in P°leti, ob deževnem vremenu in ob solnčnib “"evih. Kakor jagode na rožnem vencu se vrsti a ogromno večino človeštva delavnik za dežnikom, enolično in puščobno, in vse preveč aas tare obupna misel, da je bilo vedno tako 11 da mora tako vedno ostati. Ampak zgodovina te. misli ne potrjuje! ^'ednjeveški rokodelec in kmet in tudi staro-j^ski suženj niso delali po 300 dni v letu, ka-*or delamo mi, zakaj leto je štelo neprimerno praznikov kakor sedaj. Naravno: večina ludi se je pečala s kmetijo in poljedelstvo je Pravzaprav sezonsko delo — ob setvi in žet-se nakopiči, v zimskih mesecih pa privošči človeku mir. Zato je bila kmečka pratika polna veselih praznikov, ki so jih uživali tudi purgarji ustih Časov. V brezdelju mnogoštevilnih praz-ukov so se človeškemu telesu vrnile sile, ki jih ,c vsakdanje delo izsesalo iz mišic. • Z nastopom kapitalizma se je stvar hudo penila; kapital ne pozna drugega cilja, n aa iztisne čim več dela iz mezdnega tlača-a. Marx pravi: »Za kapital delavec vse žive •J.1 111 druzega kot delovna moč, ves njegov čas •ovni čas. Čas za človeško izobrazbo, za du-evni razvitek, za izvrševanje družabnih dolžnosti, za družabno občevanje, za izžitje te-•csnili in duševnih sil, celo nedeljsko praznovanje — bedarija! V svojem nezmerno slepem Jjagonu, v svojem neutolažljivem volčjem gladu po presežnem delu preskakuje kapital ne le koralne, temveč tudi čisto telesne maksimalne hregraje delavnika. Prilašča si čas za rast, za razvitek in za zdravje telesa. Zdravi spanec -a nabiranje, obnavljanje in osveženje življenje sile krči na toliko ur otrpnjenja, kolikor ga •c Potreba za oživitev absolutno izžetega organizma. Kapital ne povprašuje po dolgosti ZlvIjenja delovne moči; zanima ga izključno le maksimum delovne sile, ki se da uveljaviti, joj smoter dosega s skrčenjem življenja delovne moči, kakor dosega lakomen poljedelec m**miožen pridelek z oplenitvijo plodovitosti iian*Y dosego svojega smotra kapital ni le po-dehvnUf*^delavniika, temveč je tudi pomnoževal del ivdf,, ■- |?n.^mečki prazniki so izginili in riplav.i l? Zlv!Jvenic se je izpremenilo v en sam rial i! S Plclimi odmori. Ljudska masa si ni uma Kar meni nič tebi nič vzeti praznike, ljudje šege, od cerkve blagoslovljene, so jih posvečale. Ampak sčasoma je kapitalizem zlomil budski odpor. Protestantizem mu je šel zelo na roko, pa tudi v katoliških deželah je cerkev mirilo gledala, kako je država obglavljala svetnike. Ampak ostalo je v katoliških deželah še vedno 14 praznikov več kakor v protestantovih deželah in kapitalisti v naših krajih so poželjivo gledali tja, kjer se je kadilo iz dimnikov m kjer so stroji ropotali, dočim je doma na cerkveno povelje delo mirovalo. Ampak navse-adnje tudi katoliška cerkev ni hotela zaostajati za svojo protestanlovsko konkurenco in "•n je papež izdal kapitalizmu še tisto mrvico ' Obode, ki jo ie doslej katoliška cerkev ščitila Pred pohlepnimi parklji njegovimi. — Sedajle se gnete v gorah, ob jezerih in v primorju vse polno bogatih ljudi. Delavci pa ostajajo v velikomestnem prahu in hvalijo Jupitra, da jim je letos vsaj prizanesel z vročinoj, Zanje ni počitnic. Dan za dnem hodijo v to* varno in se peko ob ognju. Mladi možje in mlade žene — kal smrti v prsih — ne morejo v gore in ne k morju po zdravje in po življenje. Ubogi otroci imajo svoje počitnice na razbeljenem tlaku in v zatohlih izbah velikomestnih kasarn, zanje niso letovišča in zdravilišča. V teh dneh občuti delavec prav posebno bridko, kaj je življenje brez počitnic, kaj je delo brez oddiha. Ne v gorah in ne ob jezerih, pri stroju je Vaš prostor! Ali je v kizmetu tako zapisano? Blizu Liverpula na angleški obali je morsko kopališče. Bleckpul! Kdor ga obišče, spozna na prvi pogled, da ni kopališče navadne sorte, zbirališče najstupidnejših ljudi od vseh vetrov. Drugačno ljudstvo prebiva v njem: tkalci in prejci iz Lenkešajra. Zakaj vsak anv gleški tkalec in prejec ima pravico do plačanih poletnih počitnic v obsegu enega tedna. Ne državna postava in tudi cerkvena zapoved ni podelila angleškim delavcem te pravice. Z impozantno silo svoje organizacije so si jo vzeli. V bojih je pridobljena in v tarifnih pogodbah zagotovljena. Avstrijsko delavstvo se lehko z blagohotno zavistjo ozira na angleške tovariše. Papež jim je iz pratike izbrisal raztresene počitnice. — Z bojnim viharjem si je osvojilo majski praznik, ki ga noben papež več ne odpravi, S složna silo svoje organizacije si mora vzeti počitnice, da za nekaj dni zleze vsako leto izpod težkega jarma mezdnega dela! Aprovlzacija pototn občine. Javne korporacije, mesta, občine sestavljajo vsako leto proračune za svoje delovanje v bodočem letu. Zadnje četrtletje se navadno porabi v ta namen, če so v upravi normalne razmere. Če pa ne, si pa gospodje svetniki in poslanci tudi ne belijo las: češ, sklenili bomo, kadar bo nam všeč, ti, množica, ti pa itak plačaš, če ti prezentiramo legislativen sklep ali ne. Nekako naravno je,, če se sestavljajo vsi taki proračuni le po potrebah tistih ljudi, ki so v dotični korporaciji slučajno gospodarji. Gospodujoča stranka ali klika ne upošteva časovnih potreb, nima navadno nikakršnega zmisla za socialne potrebe, niti ob tej velikanski draginji, ki jo imamo sedaj, sc ne zmeni za obče potrebe. Živila in vse druge življenske potrebščine so se hudo podražila, in sicer jih ne podražuje gospodarska potreba, marveč le spekulativni kapitalizem, ki so mu v najboljšo oporo naše buržvazne stranke. Zastopi občin so v prvi vrsti poklicani, da skrbe za blagostanje Občinarjev vobče, posebno bi pa morale skrbeti občine zato, da s svojo občinsko gospodarsko politiko odpravijo bedo med Občinarji. Glede na draginjo občine lahko jako mnogo store. Kot prvi pomoček je vsekakor, če vzamejo aprovizacijo v svoje roke, t. j. če posredujejo in nabavljajo v velikem živila in drugačne življenske potrebščine za svoje Občinarje in prav nikakršen izgovor o izgubi ne velja v tem primeru, ker je ob dobrem gospo- darstvu izguba nemogoča. Če se tudi relativno pokaže za občino spočetka izguba, je vendar absolutna korist mnogo večja, ker se pospešuje blagostanje in obenem delazmožnost Občinarjev. Opozarjamo sedaj na to priliko. Delavski zastopniki v teh občinah naj predlagajo, da se v ta namen dovoli potrebni kredit. V občinskih proračunih je marsikakšna postavka, ki nima za splošnost nobene koristi, imajo pa tudi občine različne sklade in legate za neplodne in nepotrebne izdatke. Vsi taki zakladi naj se porabijo v res koristne namene, v aprovizacijo občin, mest in industrijskih krajev. Če je bilo primerno, da so porabili vseučiliški sklad (skoro 800.000 kron) za navadna klerikalna spekulativna podjetja, potem je pač tudi opravičeno, če se lajša z brezobrestnimi posojili glad in ovira hiranje človeštva. Prepričani smo sicer, da bo našla naša pobuda v malokateri občini odziva. Vendar je to tudi delo bližnje bodočnosti, zaraditega bi bilo jako umestno, da bi se že sedaj povsod stavili taki predlogi, kjer pa nimajo naši zastopniki pristopa v občinsko zbornico, tam pa naj delavske organizacije zahtevajo potom spomenic izvedbo aprovizacije. Krivice, ki se gode malim konzumentom v današnjih družabnih razmerah, so v nebo kričeče in častiti odborniki imajo priliko, da kaj store v prilog aprovizacije z življenskimi potrebščinami. DR. OTON BAUER; Mednarodni vzroki draginje. Prevedla R. V. in L. T. Ponatis prepovedati. 1. Razvoi proizvajalnih moči. Silni razvitek proizvajalnih sil je najslavnejše dejanje kapitalizma. Z velikansko jekleno in železno opravo je oborožil človeški rod, je uklonil prirodne sile svoji oblasti. V njegovi službi se rudar pogreza v opasno globino; na njegovo povelje se dvigajo tisoči dimnikov do neba; njemu v čast švigajo plameni v plavžih; na njegov ukaz se gibljejo ueštevilni stroji, čudoviti izdelki tehnike, o katerih si v preteklih stoletjih najdrznejša domišljija niti sanjati ni upala; v njegovi službi predirajo vlaki gore, vozijo orjaški parniki čez morja. Delo donaša človeštvu mnogotercn sad, ker stoji za vsakim človekom delavna sila stroja, železen delavec, ki ga krmi premog in olje. Z nepopisnimi žrtvami si je človeštvo priborilo tehničen napredek. Vsak nov stroj je nadomestil človeško delo in izpodrinil delavca iz obrata, izročivši ga bedi z ženo in otroci vred. Izučeno delo se je nadomestilo z naučenim delom. Zenske in otroke je trgal iz tihe domačije in jih podil v delavnice. Mestno rokodelstvo. kmečko domačo obrt uničuje brez usmiljenja. Pa tudi nad kapitalisti samimi vlada brez usmiljenja slepi zakon konkurence. Manjša, revnejše, tehnično zaostalo podjetje podlega večjemu, bogatejšemu, z vsemi pridobitvami moderne tehnike oskrbljenemu podjetju. Ves oškropljen s potom in krvjo miljonov, ki so mn podlegli, stopa kapitalizem okrutno in neizprosno čez trupla svojih žrtev, krčeč si svojo pot. Najstrašnejše orožje, ki ga suče kapitali- zem, so nizke cene. Velikanski razvoj proizvajalnih sil znižuje izdelovalne stroške blaga. Z izdelovalnimi stroški padajo tudi cene. Vsak napredek tehnike je povzročil scenitev blaga. Vsaka pocenitev je ugonobila vse obrate, ki se niso mogli posluževati izboljšanih delovnih sredstev, ki niso mogli znižati izdelovalnih stroškov blaga. Samopreljka je omogočila kapitalistu. da so ceneje izdelovali prejo, ceneje prodajali. Staro domače predilstvo po kmetih ne more obstati pri tako nizkih cenah in izgine v nekaj desetletjih. Nizki izdelovalni stroški, nizke cene — temu morilnemu orožju podlega rokodelstvo, domača obrt in mali industrijski obrat. Ceneje delo izpodriva dražje delo. »Nizke cene njegovega blaga je težka arti-Ijerija, s katero meščanstvo podira vse kitajske zidove.'; Tako sta pisala leta 1847 Marx in Engels v Komunističnem manifestu. Celo stoletje je bilo neprestano padanje vseh blagovnih cen, uspešno sredstvo, s katerim se je uveljavljal tehničen napredek, zmanjševanje izdelovalnih stroškov. Prekucija cen je bila posledica in gonilna sila tehničnega prevrata. Danes pa vsi razredi prebivalstva tožijo o draginji, o previsokih cenah. Vzlic brezpri-mernemu razvoju proizvajalnih sil. vzlic dejstvu, da cela armada umetnih strojev služi delavnemu človeštvu in stoterno poinnožuje sad njegovega dela. vzlic temu, da venomer novi prevrati v industriji znižujejo izdelovalne stroške blaga, rastejo neprenehoma cene blaga. Zakai? Ce hočemo razumeli ta čuden pojav, ne smemo pozabiti, da tehnični prevrat ni dosegel vseh delovnih panog enakomerno. Izmed vseh i-roizvajalnih strok sta najvažnejša poljedelstvo in živinoreja; dajeta nam, kar potrebujemo za našo hrano: kruha, zelenjave, mesa, ruleka. Naši industriji dajeta najvažnejše siro-vine: predivo, bombaž, volno, kože. In ravno te najvažnejše stroke družabnega dela je tehnični prevrat manj preosnoval neg j druge stroke. Počasneje nego v industriji, v rudarstvu, v prometu, se razvija tehnični napredek v poljedelstvu in v živinoreji. Zemlja je bila prvotno povsod splošno, ljudsko imetje. Noben posameznik ni imel zemlje v svoji lasti. Vsi prosti ljudje so imeli do uživanja zemlje enako pravico. Še molijo kot priče davno minulega veka preostanki stare, splošne - posesti v našo privatno-kapitalistjčno dobo: posesti, občin, srenj in zadrug (sosesk) in deležnikov), obsegajo v Avstriji še več nego tretjino vsega površja pašnikov, planin in gozdov. Drugod so seveda deželni vladarji in graj-ščaki uplenili kmetom njih pradavno splošno posest Tu so kmetom ostale samo služnosti, užitek gosposke zemlje. Taki preostanki stare splošne posesti kakor tudi užitki gosposke zemlje so naj večjega pomena za kmečko^ živinorejo. Kjer je splošna posest, se pase zivma na »gmajni«. Kjer je pašnik prešel grajščaku v last imajo kmetje pravico, da gonijo svojo živino na grajščinsko pašo. Ampak grajščaki so v večstoletnem boju skrčili kmečko pravdo, razširjali svoja lovišča in gozde na račun planinskega sveta. »Jelen izpodriva kravo.« Živinoreja propada, kjer je kmet oropan »stare pravde«. Po revoluciji leta 1848, ko so Win-dischgraetzi in Schvvarzenbergi gospodarili po Avstrji. je bil s posebnim zakonom končan stoletja trajajoči boj za »staro pravdo« med graj- OIOVANNI VERQA: Pastir Jeli. v Šainniu j? sin pristava Nerija, oskrbnika LigaS innpeC "?? 10 ,ir izdal za rakete, I iia in nnl be,ngaIskl ogenj«, je dejala gospa DoslenV?^aZ.aIa lla niladega fanta, ki je zaposlen Intel od ene gruče do druge in v roki dr- kf zavoj rimskih sveč, ki so visoko švigale; '.', 0 s° ga pogoltnile s svojimi pogledi in vpile kakor besne: »Viva San Giovanni!« . , »Njegov oče je bogat in ima več kot dvaj- Pino živine«, je pripomnil pristav Agrip- Vrh tega ie vedela Mara, da je pri pro-» ^IJI J10Sd veliko bandero in je ponosno dr-*ai, tako močen je bil zali fant. Zdelo se je, da je sin pristava Nerija čul Pohvalo, ki jo je izrekla Mara in kakor da je *amo zanjo nažgal rimske sveče in da je veliko Penjeno kolo zgolj zanjo treskalo. Ko se je ume-jaini ogenj končal, se jim je pridružil in jo od-Poijal k rajanju in vse v kozmoramo, kjer se je , J del stari in novi svet. Plačal je tudi za Jelija, N je hodil za družbo kakor pes brez gospodarja jj1. hi je gledal, kako je Nerijev sin rajal z Maro, se je vrtela v krogu in grulila kakor golob LVtrehi in z veliko ljubkostjo in dražestjo dr-kal? ro? kr'*a kv^ku- In Nerijev sin je skakal It ,0r žebe, tako da je gospa Lija veselja jo-le 7 i v*dela dvojico, in pristav Agrijrpino vaij g‘av° kimal v znamenje, da je i on zado-Jen in istih misli. pr Končno so bili vsi utrujeni, vstali so, na-Opav ol5llod P° tr8u’ gnani od množice, ki je legala in motrita prosojne podobe, na čijih Eretr IaasI'hano trpljenje San Giovannija tako frurek 'y° 'n K^nljivo, da bi se najkrutejši raZs h ali pogan pri pogledu zjokal. Na jarko ki njenem odru je igrala godba in kristjani, Pni navzoči, so bili veselja ginjeni. Mara je imela roko pod pazduho Nerije-vega sina in je šetala kakor gospodična in on ji je šepetal v uho, ona se je smejala ter se ra-dovala. Jeli je bil do smrti utrujen in je zatisnil oči; živahen in vesel je bil zopet, ko so ga zbudile prve petarde. V tem trenotku se je naslonila Mara s sklenjenima rokama na rame ljubčka in v svitu bengalskega ognja je bila kmalu vsa bleda, kmalu vsa rdeča. Ko so zadnje luči vgasnile, se je Nerijev sin nagnil k nji, bled zavoljo nervoznosti in razdraženosti, in jo je poljubil na ustnice. Jeli ni niti besedice zinil; a v tem hipcu se je njegova radost izpremenila v hud strup, spomnil se je svoje tuge, ki jo je pozabil v opojni radosti, da nima gosjrodarja, ne kruha, ne strehe in njegova usoda ni boljša kakor ubogega, odrtega Šarca, ki je ležal v prepadu in ki so ga razjedali črvi . . . Tačas se je množica še vedno opojevala okolo njega v temini in Mara je poskakovala s prijateljicami po kameniti cesti in je veselo pe-vala različne popevke, ko so šli proti domu. »Lahko noč! Lahko noč!« so jej klicale prijateljice^ ko so se med potoma poslavljale. Ce je želela Mara »lahko noč«, se je glasilo liki pesmica, tako zadovoljno, veselo in ljubko je božal ušesca njen glasek in zdelo se je, da se Nerijev sin ne more ločiti od nje, v tem ko sta se začela prepirati in pričkati pristav Agrip-pino in gospa Lija, prišedši do hišnih vrat. Nobena duša se ni zmenila za Jelija, samo pristav Agrippino se ga je spomnil in vprašal: »Kam pa greš sedaj?« »Ne vem,« je odgovoril Jeli. »Zjutraj pridig k meni, pomagal ti bom preskrbeti kako službo; za današnjo noč se boš moral zadovoljiti s katerikolo klopjo na srenj-skem trgu; vsaj si navajen spanja na prostem.« Jeli Je bil navajen; a grizlo ga je, da mu Mara ni privoščila niti ene besedice in ga pustila pred vrati kakor berača . . . In ko se je drugo jutro vrnil k pristavu Agrippinu in za trenotek sam ostal z deklico, tedaj je rekel: » O gospodična Mara, kako lehko pozabite svoje prijatelje!« »Ah, ti si, Jeli!« je dejala Mara,« ne, ne, ne, nisem te pozabila. Ampak zelo sem bila trudna po radovanju!« »Ga imate radi, sina pristava Nerija?« je vprašal, v zadregi vrteč palico v roki. »Kakšna vprašanja!« je osorno odvrnila Mara.« Mati je tukaj notri in sliši vse ...« IX. Agrippino mu je preskrbel mesto ovčarja v Saloniji, kjer je bil pristav Neri oskrbnik. Ker pa Jeli še ni bil pri ovcah, se je moral zadovoljiti z zelo malim, skromnim zaslužkom. Sedaj je čuval ovce, učil se, kako se napravlja sir in maslo ter smetana in ko so zvečer drugi pastirji in kmetje na dvorišču govorili o vsakdanjih rečeh in novicah in ko so ženske luščile bob ter začele govoriti o Nerijevem sinu, ki bo poročil Agrippinovo hčer Maro, je stal Jeli tiho in ni upal povzdigniti pogleda po soseščini stoječih. Ko se je nekoč vratar z njim pošalil in mu je rekel, da ga Mara ne mara, ko so vendar povsodi verjeli, da bosta mož in žena, je Jeli, ki je pazil na kipeče mleko in ga počasi mešal z žlico, odgovoril hitro: »Sedaj je Mara veliko lepša in veliko imenitnejša kakor pa v prejšnjem času.« Potem je zopet molčal. Ker je bil zelo potrpežljiv m priden, se je kmalu priučil vseh pristavniških poslov, ker pa je bil navajen na potovanje z živalmi, je kmalu vzljubil ovce, da le čeda vspevala da je bilo veselje. Pristav Neri je bil z njim zadovoljen in mu je z novim letom zvišal mezdo, tako da je Jeli ravnotoliko zaslužil, kot takrat, ko je pasel žebeta. In svojo mezdo je tudi zasluženo dobival, zakaj nikoli ni bil prelen, iskal jim je najboljše pašnike, pa če so ovce storile ali zbo- lele, jih je negoval in v nahrbtniku nosil na pašo in backi so meketali, z glavami lukali iz nahrbtnika, lizali ga po obrazu in uhljih. Med močnim naletavanjem snega pred sveto Lucijo, ko je bilo v okolici na milje daleč pokrilo s snegom in je veliko živali poginilo, ker so bile zasnežene, pa so zmrznile, takrat je Jeli čestokrat vstal jx) noči in spravil ovce na varno in jih tako obvaroval gotove smrti. Pristav. Agrippino je sam rekel, ko je dolgo zatem ogle-doval bobovo polje v Saloniji; takrat je pripovedoval tudi zgodbo o Nerijevem sinu, ki bi moral poročiti njegovo hčer, Maro, a iz te moke ni bilo kruha, ker je imela Mara vse druge muhe v glavi. »A vendar so pravili, da bo o božiču poroka!« je dejal Jeli. ..... »Vse nepotrebno klepetanje zavistnih ljudi, ki vmešavajo svoj nos v tuje zadeve! Ni besede ni res,« je odgovoril pristav Agrippino. . Ali kmet, ki je vse bolje vedel kot drugi, ker je na vaškem trgu zvedel vse najnovejse novice ko je šel v nedeljo v vas, je nasprotno pravil,' potem ko je pristav Agrippino odšel, stvar'tako, kakor je bila: poročita se zavoljo tega ne, ker je Nerijev sin izvedel, da je Mara, hči Agrippina, začela ljubavno razmerje z go-sjrodom Alfonzom in da pristav Neri noče, da bi njegovega sina zaničevali, temveč ga mora vse ravnotako častiti in spoštovati kakor njega, pa da v svoji hiši noče rožičkov razen tistih svojih goved. Jeli je bil poleg in je poslušal ter hotel ravno kruh pomočiti v mleko; ali tek ga je na mestu minul in tiho se je odplazil... Ko je pasel ovce. Je venomer misbl nai Maro, ko je bila še mala deklica, ko sta cel dan preživela skupaj in skupaj hodila po nonnj J aortam in Križni gori, kako ga je gledala, če je plezal po drevju za tičjimi gnezdi, mislil je tudi na mladega Alfonza, ki ga je iz vile obiskaval, kako sta se skupaj valjala po travi jfi lovila murnčke. J[ča-om in kmetom. Ali cesarski patent od 5. ju-ija 1. 1853 je bil le v 'skrbeh za plemenitaško In ccikvno veleposest. Kjer so bile služnosti Odkupljene, so kmetje dobili le beraško miloščino za odškodnino. Kjer so služnosti ostale v veljavi in so se le »uravnale«, so bile prikrajšane kmetom v škodo. Za preostanke skupne posesti pa se zakonodajstvo ni brigalo: užitek je ostal po vsebini in obsegu negotov, obdelovanje je bilo vsled tega slabo, razrušenje skupne posesti, nje razdelitev med užitkarje se ni preprečila. Tako je bila kmečki živinoreji iz-podmaknjena njena podlaga. Kmet zamore rediti le malo živine, ker so ga grajščaki oropali najprvo paše, potem še paše in ker propadajo nezadostni ostanki stare skupne posesti. Do-čim mestno prebivalstvo trpi zaradi pomanjkanja mesa in mleka, so na deželi grajščaki uničili kmečko živinorejo in izpremenili pašnike v gozde in lovišča. Sedaj donaša izvažanje lesa v inozemstvo grajščakom lep dobiček — nam pa primanjkuje mesa. Plemenitaši se kratkočasijo in razveseljujejo na lovu — našim ittokom pa primanjkuje mleka. (Dalje prih.) Ljubljana in Kranjsko. — Klerikalci in uradniška službena prag- natika. Včeraj smo že objavili brzojavno porodilo o usodi uradniške službene pragmatike v fosposki zbornici, o oholi predrznosti avstrij-Jkih lordov, katerih najhujši petelini v svoji neskončni nesramnosti naravnost odklanjajo /azpravo o načrtu, ki ga je odobrila poslanska Jbornica. Revolta gosposke zbornice zoper tklepe ljudskega zastopstva se ne izneverja iradicijam te kongregacije grofov, visokih farjev in penzioniranih ministrov. Ta ošabna iruščina, v kateri so resnične inteligence prav ;ako redko posejane kakor civebe v kmečki potici, je že od nekdaj jez, ki ustavlja najskrom- pr o N M« O p* t*w* »•«* c c&< Cenik zastonj in poštnine pr Preplašeni prihiteli možje, ki so bili od poda oddaljeni 8^korakov. Pred podom so se zbrali ‘Judje in gostilničar je zahteval, kot lastnik, naj odpro vrata na pod. Rekel je, da ne pusti, da “i na njegovem posestvu ubijali. Lajtnant mu Je zabranil vstop z besedo »Kuš«. Gostilničar je nato zagrozi], da bo vso zadevo naznanil. Gostilničarjev nastop je opogumil še druge može, ?.a so izrazili lajtnantu svoje ogorčenje nad novoveškim početjem. Stražmojster Šilki je pa po laltnantovem zgledu psoval ljudi in jih odganjal s tem, da jih je suval v prsi. Ko so videli vo-!f. \ postajajo ljudje vedno bolj ogorčeni ^'oti njim, so naložili zvezanega TCokeja na voz ” Ka odpeljali v občinski zapor. Kako bi šele 0 ®°dčastniki ravnali, ko bi ne bilo nobenih ^pazovalcev? Opravičevali so se, da jih je napadel. Ali ta izgovor je jalov. Verodo- Kok Jne Priče so izjavile, da ni Kokej prav nič URega storil kakor to, kar bi tudi vsak drug v °ril na njegovem mestu, namreč da se je sku-. 31 otresti stražmojstrove trde roke, ki ga je oavila za vrat. Predrznost teh vojakov, ki so celo podčastniki, je res velika, in gospod lajtnant, ki občuje le v »visokih« krogih, je pokazal tudi svojo naobrazbo in človekoljubnost v najsvetlejši luči. Ljudstvo plačuje davke, da se Potem njegovim sinovom tako godi! : ~~ Konfisclrano meso. Špeharju Blatniku rehove vasi pri Slivnici je konfisciral na .•oorskem Glavnem trgu živinozdravnik 8 ®v*n|, ker meso ni bilo užitno. Blatnik je nam-r®č klal bolne svinje. Proti Blatniku je naznanjena ovadba. r — Smrt v potoku. Iz Št. Petra v Savinjski ^ojini poročajo: Posestnica Frančiška Kožuh jSt. Petru je šla dne 12. t. m. delat na polje. . oma je pustila svoja dva otroka in sicer tri-nega sinčka in dveletno hčerko Marijo. Ko- Otrok*]e'šeVlvJ5Kdoma’ Je ,ez,a za njo Marija. 'Truplo utonl&ilV irv Padel v Po‘ok ter utonil- tegnil utopljcneg^ otro^a je učitelj Petrak po-Simončičevem mlinu iz potoka. Socialistična obstrukcija v tržaškem mestnem svetu. WV sredo 21. t. m. je sodr. Cerniutz nada-al v mestnem svetu svoj obstrukcionistični Kovor, ki postaja vsak dan bolj pikanten in ki pfQ1ay^u^e vedno bolj boj, ki ga vodijo so-j* i.1?1 demokratje proti vodovodu iz Timave, jfaiijanski nacionalci so se posluževali tudi pri jem vprašanju svoje stare navade. Najprej ča-pio, da postane eno ali drugo vprašanje nujno ,n ga hočejo potem rešiti z vso neprevidno nuj-Postjo, na katero se opirajo, da smejo streljati «it? *n °^odovati občino na korist posamez-iV’-^° ’n ^eset se vlači vodovodno vpra- teJ5e 12 odseka v odsek, iz študije v študijo, »eaaj se hoče navaliti vso krivdo socialnim de-kj. ne dovolijo, da bi se rešilo na ša le S-eh„nlein-XiItaliiansk> nacionalci pravijo, najbolj rmm]^Vat' pri v°dovodnem vprašanja«TrJ,r^lno vode, ki bi jo bili zmožni foa največ torel nwfZni v°dovodi- Timavski je •Hočejo usilItfiavS?c«mo 'nieti timavsko vodo. iV naikraišptn ^ imilen^e’ da bo rabi^ lrst arode nadan p' 1, 100-000 kubičnih metr0V •edal nnw?'x ? pa Povedati, da rabi Trst Ban P«, u-f 12.800 kubičnih metrov na hnriL-o ? abllo Povedati, da so proračunali do-L . e 12 vodovoda na podlagi 32.000 kubičnih lzr»H°V dnevne Porabe. In tudi ta proračun je itipfr0 optirnističen. Toda 32.000 kubičnih Mparr bo Trst porabil le v slučaju, da bo voda tolaži? cen!* A**0 bomo morali rabiti ti- bo Porabilo v prihodnjih tpm 1 m i ; kubičnih metrov na dan. Vemu se nam torej vsiljuje dnevno 100.000 ku- '40 nnn “e£ov slabe vode, ko rabimo le: recimo ™.000 kubičnih metrov na dan dobre vode in se z dobro vodo lahko preskrbimo? Ne ve-v5 drage in nerabne vode Potrebujemo, mar-‘ Potrebujemo dovolj dobre in cene vode za Lx potrebe- V svojem govoru na seji od pre- 2 .ene srede je sodr. Cerniutz polemiziral tudi mženirji: Lorenzutti, Zeroniti, Mazzorana in o, ki so objavili svoja mnenja v »Piccolu« v Timavi. Sodr. Cerniutz je dejal, da si §j.Clna ni mogla izbrati slabših in neprevidnej-Onp z^°Tornikov. Inženir Zeroniti spada med p!; n'So n'kdar na iasnem s seboj. Piše na govori pa na drugi. Piše za Timavo, Pa tako, da se uvidi, da ni prepričan o §0i r| umu, ua se uviui, aa m prepričan u fcaj t- Timave. Mazzorana, ki zagovarja se- Hl. 1 'mavo, je bilo svoj Čas proti njej. Govo-kj-ji 'cr°.na predavanju proti Timavi in je raz-im 0 de'° Posameznikov, ki bi se radi t tim .Sno delo posameznikov, ki bi se radi *pod vodovodom okoristili. Tak je go- i^iccniazorana- ^zJava m?- ^'a' ki jo je priobčil fetf. v • R v nedeljo, je bila napisana pred dvemi l°dgov lziavi pravi inž. Vio, da si nalaga težko rnost oni, ki bi zavlekel rešitev vodo- voda ie za par tednov. To gre seveda na račun italijanske večine, pravi Cerniutz, ki je zavlekla že od tedaj dve leti, ne bi bila pripravila kaj boljšega, kot je timavski načrt. Nadalje govori Cerniutz proti Turn-Taxisu, ki se želi okoristiti s tržaškim vodovodnim vprašanjem. Pove, da je bil podpredsednik mestnega sveta in predsednik vodovodne komisije dr. Hektor Ric-chetti, ki je vlagal v imenu princa Turn-Taxisa take sramotne ponudbe občini. Že sedaj bi morala plačati občina gospodu princu miijonček za koncesijo. Potem bi morala nakupiti na knežjem posestvu prostor, da napravi vodovod in da postavi cevi. Ta kameniti prostor, ki ni za nobeno rabo, bi princ rad prodal po 3 K in 30 vin. kvadratni meter. — Sejo je zaključil župan ob 11. zvečer. ___________________ Goriško. — Izvrševain! odbor okrajne organizacije v Gorici ima svojo sejo v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. ob 10. dopoldne v prostorih Delavskega Doma v Gorici. Noben odbornik naj ne izostane. — Računsko poročilo veselico, ki je bila v prid »Zarje« dne 28. julija t. 1. v Podgori. Dohodki: K 658.02; stroški K 557.46. Cisti dobiček znaša torej K 100.56 oziroma 10.056 vinarjev. Natančno poročilo se nahaja razob.ešeno v ogled vsakemu sodrugu v Delavskem Domu v Gorici. — Nervozna učiteljica. Iz Podgore nam pišejo: Šolske počitnice so privedle k nam tudi učiteljico D—n, ki si prav po nepotrebnem razburja svoje živce ob podgorskih socialistih. Ce le sliši naše sodruge peti, že začne reševati narod z jezičkom. Obregnila se je tudi ob »Zarjo«, češ da v Podgori čitajo samo tisto prokleto »Zarjo«, namesto da bi se »izobraževali« iz »Soče« in »Novega časa« (kako čedna dvojica!). Prevneti gospodični pošepečerno na uho, da bodo otroci, katere ona uči, prav malo izobraženi, če jih bo osrečevala z duševnim bogastvom omenjenih dveh listov. Capito, signo-rina! — Ciganska nadloga. V Vrtojbi je že de!j časa kampirala številna ciganska tolpa. Cigani so popravljali kotle, kose, srpe in nože, ciganke pa so lečile babjevernim ženskam, mladim in starim, srčne bolečine. Delali so pri tem prav dobre kupčije, in da ni posegla vmes pravočasno žandarmerija, bi kmalu ne bilo v celi vasi repa kuretnine in bi bili primorani prebivalci kupovati umetno mast in nadomestiti slanino s trdimi skorjaiai. Žandarmerija je aretirala več članov in članic te odlične družbe, ostali ciganski sotrudniki pa so izginili in si poiskali drug teritorij za svoje požrtvovalno delo. — Raz železniški stroj je pade! med vožnjo ne daleč od Prvačine strojevodja Ivan Rebula. Rebula je dobil pri padcu tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Trst. — Tržaška občinska vprašanja in Slovenci. Tržaško slovensko delavstvo se vse premalo zanima za občinska vprašanja. To dejstvo se je že velikokrat konstatiralo in posledice tega omalovaževanja občinskega inštituta so več kot očividne. Nihče morda ne občuti tako hudo neznosnih razmer, ki jih je ustvarilo in povzročilo italijansko in slovensko meščansko zastopstvo v mestnem svetu. Nevzdržljive. so sedanje gospodarske in politične razmere mesta. Razpravlja in sklepa se iz stališča meščanskih in kapitalističnih interesov. Špeku-lantstvo in korupcija je program večini. Posledica take politike je, da se vse podražuje in obdavčuje. Tisti, ki največ trpijo ob teh razmerah, so vedno le najrevnejši sloji; v našem slučaju torej slovensko delavstvo. Ono prenaša posledice nacionalistične politike in kapitalističnega špekulantstva tržaških oligarhov. Narodnjaški farizeji tupatam kaj radi rentačijo zoper italijansko večino v občinskem zastopu. Toda razlike ni. Eni in isti interesi, ena in ista stremljenja jih vežejo. Laž in hinavščina je v njih ustih ljubezen do ljustva. Za favoriziranje svojih špekulantov ali banke bi izkoriščali do krvi ali magari poturčili vse Slovence. Govorijo tudi o nekakem občinskem programu. Yemo, kaj se skriva pod tem programom. Stališče. ki ga zavzemajo narodnjaški občinski zastopniki glede na vodovodno vprašanje, ie nekaj vredno. — Toda čegava je krivda, če v občinskem svetu gospodari peščica pogoltne-žev, ki izpraznjuje nemoteno občinske blagajne in žepe javnosti? Kdo je kriv, če so vsled nacionalistične gonje razmere delavstva skrajne? V imenu naroda, italijanski in slovenski paraziti izstradavajo in izkoriščajo slovensko delavsko ljudstvo. Treba je tudi v tem oziru ko-nečno izpregovoriti resno besedo. Treba je razkrinkati za narodno zastavo skrite zastopnike italijanskega in slovenskega kapitalizma. V to svrho sklicuje stranka v nedeljo ob 10. dopoldne v »Delavski dom« shod, katerega sc bo slovensko zavedno delavstvo gotovo v naj-večjern številu udeležilo. Vtihotapljen saharin. V pondeljek ie bi! na zahtevo finančne oblasti aretovan izdelovatelj sodavice in pokalic Dominik Gorlatto, ker je pri izdelovanju pokalic uporabljal v Avstriji prepovedani saharin. Financa in policija ste izvršili hišno preiskavo, katere uspeh je bi! ta, da se je našlo precejšnjo množino saharina. Ker Gorlatto nima oblastvenega dovolienia za uporabo saharina in ni podal zadovoljujoče izjave, odkod je saharin dobival, je upravičen sum, da stoji v zvezi s tihotapci saharina in so ga zato pridržali v zaporu. Saharin'je pač cenejši nego sladkor, pa je tudi slabši in škodljivejši, to je pa Gorlatto malo brigalo. ———*»«■*—o—im> nimiM 1 mi jiu.uc* <■>! umi« lttut/ Vestnik organizacij. Pevska vaja .Vzajemnosti* danes, petek ob 8. zvečer v društvenih prostorih za nedeljski nastop na vesclici „Vzajemnosti* na Glincah. Odbor SkofJeloSke podružnico „VzaJemnostl“ ima v nedeljo 25. avgusta ob pol 10. dopoldne v društvenem lokalu skupno sejo z na-.Uorslvom in vest'-