„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi'naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za '/, strani K strani K strani K strani K strani K 1 kratnem 16, Vs za 8, za >/.. 4, za >/„ 2, za V«» . — Pri več- oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 16. V Ptuju v nedeljo dne 17. aprila 1910. XI. letnik. Vabilo na naročbo. Ob priliki novega četrtletja opozarjamo svoje cenjene naročnike, ki so z naročnino zaostali, naj isto poravnajo. Jtajerc" je danes najbolj razširjeno glasilo štajerskih in koroških kmetov, ki se zavzema za skupno gospodarsko delo. V vsaki hiši naj bode ta list! Uredništvo in uprava. Prvaški grehi. (Financielna beda štajerske dežele.) Vse avstrijske kronovine in dežele so grozovito zadolžene. To je že par let posebno hudo opazovati. Država je namreč deželam vedno večja bremena nalagala in pomoči jim pa ni nikdar dala. Končno so pričeli poslanci z vlado vred vendar neko akcijo, potom katere bi se moglo deželam vsaj nekaj pomagati. Ali politični cilji prvaških poslancev, združenih s češkimi kričači, so tudi to preprečili . . Tako ni čuda, da si danes že skoraj nobena dežela ne more pomagati iz vedno naraščajočih dolgov. Tudi na Štajerskem je financielna beda postala grozovito velika. Denarne razmere so take, dazamore priti dežela v najhujše zadrege. Dolgo časa se temu ni hotelo verovati. Pribito pa bode že kar naprej, da so prvaški slovenski poslanci s svojo brezvestno obstrukcijo v prvi vrsti krivi te bede v deželi. S to obstrukcijo so namreč prvaki onemogočili vse korake, s katerimi bi bilo mogoče, sanirati deželne finance. S to obstrukcijo so prvaški poslanci uresničili pri nas na Štajerskem pravi „eks-leks", to se pravi razmere brez vsake postavne podlage. Vsi pametni ljudje so svarili slovenske deželne poslance pred to brezvestno obstrukcijo. Trdi se celo, da ji je nasprotoval tudi dr. Korošec. Ali dr. Benkovič je s svojo advokatsko butico hotel zid predreti in tako je bil telegram iz Prage, ki ga je dobil Benkovič, signal za slovenske poslance, da razbijejo deželni zbor. Deželni odbor je stal zdaj nakrat pred dejstvom, da naj v deželi gospodari — brez denarja. Posledica tega je bila, da je deželni odbor moral vse deželne izdatke črtati, ki niso bili ravno neobhodno potrebni. V s e p o d p o r e, vse subvencije, vse dotacije so se morale črtati, brezobrestna posojil a so se črtala, ja celo tistih 40.000 K je moral deželni odbor črtati, ki se jih je rabilo I za izpeljavo kmetijskih operacij. Vsled p r-vaško-slovenske obstrukcije seje moralo torej vse črtati, kar bi prišlo ravno kmetom v korist. Obupani kmetje so zapuščeni, so prodani in izdani, to pa samo zaradi tega, ker so slo- venski poslanci na komando veleizdajniških Čehov protištajersko politiko uganjali pričeli . . . Deželni odbor je torej vse to moral črtati. Ali s tem težave še vedno niso bile premagane. Denarja primanjkuje vsled slovenske obstrukcije celo v toliko meri, da deželni odbor niti najpotrebnejših plačil ni mogel storiti. Deželni odbor je stal zdaj pred odločitvijo: denarja ni, torej se mora deželnim n-radnikom in učiteljem plače znižati. Radovedni smo, kaj bi rekli slovenski deželni uradniki, ako bi se jim nakrat le polovico plačil dalo? Radovedni smo, kakšne obraze bi delali prvaški zagrizeni učitelji, ki se danes v nebovpijoči Blepoti tako vroče zavzemajo za to nesrečno obstrukcijo, ko bi se jim nakrat plačo ustavilo? ... Ali tudi s tem bi deželni odbor še ne rešil vseh zadreg. Zaradi prvaške obstrukcije bi moral deželni odbor norišnice in bolnišnice zapreti. Blazne in na smrt bobine trpine bi moral deželni odbor torej ne cesto vreči, — to so zahtevali prvaški poslanoj! In mi vprašamo: ali je tako počenjanje, tako divjanje ,,slovensko" in ,,krščansko" . . . Deželni odbor ni imel srca, da bi tega storil. Sklenil je raje, da vzame od eskompt-banke in od zveze kmetijskih zadrug posojila za tri milijone kron. Polovico te svote se je že vzelo, ostanek pa se bode porabil tekom leta. Torej nam je nesrečna slovenska politika in prvaška obstrukcija zopet tri milijone kron novih dolgov nakopala! In zdaj vprašamo: ali more le en sam pošten človek na Štajerskem živeti, ki se strinja s to politiko prvaških poslancev ? Gotovo ne! Seveda, ti slovenski poslanci zbobnajo v vaške oštarije par tretjerednikov, starih tercijalk in niež-narjev in se jim nalažejo, da bodejo s to politiko „vero rešili" . . . Ali pravo, zavedno ljudstvo je do grla sito te zločinske politike! Konec se mora napraviti gospo-dovanju teh prvaških trotov, ki se mastijo na ljudski krvi . . . Politični pregled. Državni Zbor stopi torej skupaj. Prorokovati se pač ničesar ne da. Prvaško-češka obstrukcija grozi še vedno in ni pričakovati, da bi jo dela-voljne stranke premagale. Upati je pa, da jo tudi vlada ne bode hotela odkupiti. Prav mogoče je torej, da se bode v kratkem državno zbornico razpustilo in nove volitve razpisalo. Posledica vseh teh komedij pa je, da je be-raštvo na Avstrijskem z vsakim dnevom večje. Klerikalno gospodarstvo se kaže najbolje na Dunaju. List „Zeit" je očital dr. Weiskirchnerju, da dobiva 16.000 K letne penziji. Občina je to tajila. BZeit" pa je zadevo natanko preiskala in našla, da znaša Weiskirchnerjeva penzija celo 21.080 K na leto. Tako zrejo črnuhi, kadar so pri koritu. , Dunajska občina je dovolila 10.000 K v podporo za po groznem požaru v Okorotči prizadete družine. Ljubljanski izgredniki. Zaradi tolovajskih napadov septembra meseca 1. 1908 v Ljubljani je bilo več oseb kaznovanih. Kazni so bili v splošnem še milostne. Ali ti Ljubljančani so se vkljub temu na najvišjo sodnijo obrnili. Ta pa ni njih pritožbi ugodila, marveč je posameznim celo kazen zvišala. Zaradi špijonaže obsodila je sodnija na Dunaju Jožefa Jeczek na 4 leta težke ječe. Jeczek je v času zadnje srbske nevarnosti vohunil za dve tuji državi. Vlada razpustila je laško društvo „Circolo ciclistico" v Trstu zaradi proti-avstrijske gonje. Državno vinogradniško društvo je imelo pred kratkem svoj 25. občni zbor, na katerem se je zlasti ojstro proti nameravanemu novemu obda-čenju vina izjavilo. Ruski vohun. V Lvovu so zaprli tehnika Nikolaja Semionov. Sumi se ga, da je za Rusijo špiouiral. Ogrske razmere. Po smrti patriarha Brat-koviča popisal je notar Koszics inventar in si zaračunil za to delo 127.840 K (!!). Sodnija je znižala te troške na 2736 K in je notarja v preiskavo potegnila. Korupcija je pač na Ogrskem doma. Anarhisti na Francoskem so napadli mini-sterskega predsednika Brianda in to s kamenji, ter revolverji. Briand ni bil ranjen. Ali več policistov je dobilo težke rane. Dopisi. Iz Ptujske gore. „Narodni list" z dne 7. t. m. je prinesel lažnivi članek, katerega je bržkone učitelj Klemenčič na Ptujski gori skoval. V prvi vrsti piše, da sem pek, kar sedaj ni res. Res pa je, da sem jaz v resnici lahko pred pek ko Klemenčič. Nadalje se mi očita da sem hud »Štajercijan"; se. pa ne sramujem. Jaz sovražim vse, kar je slovenskega pravi list. O tem vejo gorski občani sami soditi, koliko je na tem resnice. Res je, da gorski takozvani »narodnjaki" Klemenčič, Kupčič in Topolovec vse sile napenjajo, ljudstvo poneumniti. Zato protestirajo proti učenju nemškega jezika v šoli. Prvaki bi radi tudi zanaprej v kalni vodi ribe lovili. Bog nas tega obvaruj! Kar se tiče pristnih »narodnjakov" na Gori, označim stem, da Kupčič in M. Habarca niti ne znata prav slovenski. Ha-barca in Klemenčič govorita sploh najraje nemški. Vprašam na tem mestu, v kateri gostilni se več nemški govori, pri meni ali pri Vam? Seveda je vsaki »nemčur", kateri ne trobi v njih »narodni" rog, kateri pomeni za slov. kmeta popolni propad . . . Nadalje pravi, da se jaz jezim, da mi gosti izostajajo. Zopet laž; le čudno je, da je to v »Narodnem listu" Klemenčič sam pisal, ko ja pravi, da ga gostilna in šnopsarija Habece nič ne briga? Kdo se pa jezi, vejo gorski občani in moji gosti najbolj povedati, ker Haberca s svojimi špeglami prav grdo pogleda, ako gre mimo njene hiše v mojo gostilno in jih celo z besedami napada. Oj ti ljuba »fovšija", kje si pa ti doma? Ker smo si že tak dobri te mi pa g. Klemenčič in Habarca povejta če-gava je bila hiša in kar imata in po kakem potu sta to gotovo nemško posestvo v roke sprejela? Sedaj bi rada, da bi cela občina po vajni komandi morala plesati, pa ne bo! Klemenčič se zelo motiš, ja smola je smola! V »Narodnem dnevniku" bi lahko Klemenčič in Habarca obvestila marsikaj o zasebnem življenja, o zakonski sreči, o obešanju itd. Vse se od vas Klemenčič zahrbtno napada, vse kar ne trobi v Vaš rog. Jaz pa Vam stem povem, da sem bil in ostanem Repa, kateri se ne ustraši nobenega zahrbtnega postopanja. In naj bo geslo: zob za zob! Vaš udani »Štajercijanec" Repa. Razbor pri Slov. Gradcu. Cujte, predragi či-tatelji, kaj si je Anžekova butica zmislila. Naš preljubi Anže je strašno dolgi članek napisal v »Slovenskega Gospodarja". Tam obrekuje po svoji stari navadi. Vsak ima svoje veselje, nekateri posebno do obrekovanja. Ker pa tukaj posamezni niso mogli nikomur s svojim jezičkom škodovati, so si osnovali družbo pod imenom „Izobraževalno društvo". Zbrali so se skup od nekaterih poglavitnih grehov obdane osebe, ter si izvolile za glavarja Anžeka, kateri je čist, da slobodno sme obrekovati. Vsako pošteno družbo Bog ljubi, to pa mnogokrat nekoliko poškrta, kar povem drugokrat, ako ne bo miru. So še nekateri pošteni farani, kateri bi bili radi pri družbi, pa pri obrekovanju ne marajo biti. V članku piše v ločljivem sorodstvu, a poglejmo si zadDje pri njem. Ga je po pesje malo, tudi v nemške kraje piše slovensko. Pa gre Anžek tja, telica in Anžek pa nazaj. Pridem do besed. O grosser Georg! terentante! kaj pa to pomeni ? To je gotovo Anžekova latinska beseda. Zapomnil si jo je v Dalmaciji tedaj, ko je bil drvarjem za učitelja. Šembraj! saj si je veliko prislužil! Piše od nekih dvanajstih let in tednov. Na to mu povem, da tisti, ki so tedaj jamo kopali, so si jo sebi skopali. Tri tercijalke pa vpijejo kakor muha na pajčini. In ta debeli Aužek se zna pa razpočit. Pokorni sluga mlečozobega Anžeka. Sv. Lovrenc slov. gor. (Šolske razmere.) Stavimo sledeča javna vprašanja: 1. Več davkoplačevalcev vpraša javno, zakaj se ne izroči pisma, namenjena krajnemu šolskemu svetu, novemu načelniku g. Rebernaku? — 2. Zakaj se ne daje denar krajnega šolskega sveta novemu blagajniku gospodu župniku? — 3. Zakaj gospodari g. nadučitelj sam in noče priznati novemu načelniku temu pristojni vpliv ? — To so stvari, katere davkoplačevalce zanimajo. Kajti kmet ima pravico, da se sam za svoje razmere briga in se tudi od prvaških šolmaštrov v tem oziru ne bode pustil komandirati! Nadalje vprašamo to-le: Zakaj se obnašajo naši štiri mladi učitelji in 2 iz sv. Andraža tako neolikano po gostilnah, kadar zboruje tam domače veteransko društvo? Ali ne vedo ti mladeniči, da živijo od kmetskih žuljev? Vsem tem grdim razmeram se bode v zmislu postave moralo konec napraviti! Opozarjamo že danes višjo šolsko oblast na te škandalozne razmere. Akp bi se jim hitro ne napravilo konec, povedali bodemo pa malo jasneje svoje stališče! Šmarje pri Jelšah. Dragi »Štajerc", ti nam vsak teden kaj novega prinesesj. Za prihodnjo številko ti tudi jaz nekaj čisto novega napišem i. s. zakaj da imamo duhovnike ... V nedeljo, dne 10. aprila, prišel je k nam neki č. g. frančiškan iz Celja tretjerednikov in svitlih kronic iskati. Pri prvemu sv. opravilu nam je raz pri-žnice pripovedoval, da so imeli nekje na Koroškem že starega župnika. Ker jim ta baje ni več ugajal, so se zbrali tamošnji župan, krčmar in kramar ter so šli škofa prositi, da naj ga penzionira in ga z mlajšim nadomesti. In škof je to res storil. Ali mladi novi župnik je bil preveč hud. Zato grejo omenjeni trije zopet h škofu ter prosijo, naj jim tudi tega župnika prestavi. Škof res tudi tega hudega župnika prestavi. Ali potem niso baje nobenega več dobili. Krčmar in trgovec pa sta morala zaradi tega propasti . . . Tako je pravil ta celjski frančiškan. Po njegovem mnenju imamo torej duhovnike za blagor krčmarjev in kramarjev. Mi pa še pristavimo: pa za politično agitacijo, da delajo mod farani prepir in sovraštvo Frančiškan je seveda tudi časopise grajal, ki zoper duhovnike pišejo. Mogoče, dragi „Štajerc", da je pri temu na tebe mislil. Pa tukaj se je zmotil, kajti ti »Štajerc" še nisi nikdar zoper prave duhovnike pisal, pač pa zoper kasne oderuške, politikujoče in grde farje, katerih je žalibog precej med nami. Ako bi duhovniki v tem oziru s »Štajercem" držali (kar bi bila tudi njih dolžnost), ako bi take umazane tovariše ojstro prijeli za srajco, — nakrat bi prišel med ljudstvo mir, katerega nam je enkrat angelj v Betlehemu oznanil . . . Od Velike Nedelje. Naš častiti gosp. župnik nam je razdelil sedaj vse nabrane podpore. Morem reči takozvane »podpore" za izveličanje naših duš, ker je nekterim revežem obljubil pod-podporo pod temi pogoji, ako bo šel k spovedi. Druge je zopet vprašal, ali rabijo podporo za pijačo. Četrtim, kateri so kaki rokodelci zraven svojega posestva, jim je-očital njihov zaslužek, na sebe pa ni mislil,' kadar po 18 forintov predpoldne zasluži. V tem slučaju mu je eden taki siromašni rokodelec gorko zasmolil. Petim je rekel, da ne potrebujejo od njega podpore, akoravno so do kolena v dolgeh in katerim je toča uničila vse lanske pridelke skoraj docela; le kopico otrok kateri še niso za drugo rabo, kakor da kruhek jedo, je pustila nepoškodovane. Šeste, kateri so poleg svoje nesreče žganičari, je odpravil s par krajcari itd. itd. Pri vsem tem je pa prijazno sprejel take, kakor so naprimer Trgovšanci, ki mu radi roko poljubijo, ki nimajo »Štajerca", ki pridejo pol ure pred začetkom sv. maše v cerkev in ostanejo nekoliko Ogenj blujeea gora Etna. V Italiji je poleg Vezuva najnevarnejši vulkan znana Etna. Tudi sedaj je ta gora pričela ogenj bruhati in napravila velikansko škodo na poljih in vinogradih. Cela vrsta vasi je v neposredni nevarnosti in prebivalci so pripravljeni na beg. Naša slika kaže v ozadju goro, iz katere odprtine se vali črni dim, pravi dež pepela. Spodaj vidimo kraj Ta-ormina. Tako je izgledala Etna na velikonočno nedeljo. JT~'&y Atfna am Qster§otinJ:«3g venlsermirre gssehert, Kdor ljubi resnico, kdor je prijatelj v duševni in telesni revščini trpečega ljudstva, kdor sovraži zatiranje in izkoriščanje farizejev našega prvaštva, ta morabiti naročnik „Štajerca". čaSa po ceremonijah v cerkvi, imajo pa voljm le n karuze in nosijo pridno denar v posojilnico, 0 nima joj, joj, župnik Jakec! Ali nas siromakov m kajti < poznaš, v kaki sili smo z našimi nedolžnimi vorijo otroki? Pomisli da je večnost dolga. Zakaj s politiki takim, ki imajo denar v hranilnici podporo da- nauke jal? Prosimo v »Slov. Gospodarju" odgovora litičnih Nadaljevanje sledi. krščans * * * Ki Jesenice. V nedeljo 10. t. m. vršila se ji agent, klerikalna »Manifestacija vseslovenske misli m Ivan I Jesenicah". Sklical je ta shod gromoviti rimsl troške katoliški bogatin in grajščak in govornik di nitno Schusterschutz iz Ljubljane. Shod je bil pa? naprav javen, kakor smo iz raznih vabil posnemali, i skein i tudi tajen, ker so k temu shodu imeli dosto: med pi samo vabljeni gosti! ? Tovarniški uradniki i —: sloi občinski svetovalci niso bili vabljeni, ker Scho- činom stersehutz-ovi zastopniki tovarniški delavci Kc> sebno rošec, Krašovec itd. tega pod nikakim pogojen uprava pripustili niso. Da se dr. Schusterschutzu m skemu Jesenicah nič zalega pripetilo ni, poslala je vladi noval. še 8 orožnikov in kar dva vladna komisarja m radižu' Jesenice! — Tudi se Schusterschiitz ni upal i sodišče vlakom, temveč »herrschaftsmassig" po avtom* reč, d bilu na Jesenice pri- in odpeljati. Ker nihče oi BParad naših zastopnikov ni imel vstopa na temu shodu resnica ne moremo posebno od tega shoda poročati; ček tal Vemo in slišali smo samo toliko, da sta Scho otroci, stersehutz in domači župnik Šknbic zelo mastm secev po radovljiškemu glavarju odrihala, ker jims »Parad je glavar Zupuch trn v peti! — Tudi ča . kapitaliste, ako ravno je Schusterschiitz san milijonar, so je prav pošteno sekalo! — DH R( Schusterschiitz je v zadnjih letih mnogo veleiftodločile dustriji, posebno pa jeseniškemu delavstvu šk»gulacij< doval. Leta 1904 je on na Jesenicah vprizoniz brez' štrajk, takrat je bilo mnogo delavcev in družiipovzro« nesrečnih. Lansko leto je tovarnam zaprl izvas svoji; zevanje blaga v Rumenijo in Srbijo z njegovedeloval ministersko politiko na Dunaju. Tnkajšna to-bi se v. varna je morala vsled tega, ker ni smela iclačna c mogla blaga v te kraje izvaževati, skoraj zaprelitega ni tovarno in delavci so samo nekaj šihtov na tenačin t den delali. — Dr. Schusterschutz ze je nabralslovens tisočake . — pd delavstva in kmeta:, k«vedno advokat še počenega groša zaslužil ni, le sans^Neue politika mu je zidala grajščine. Grajščak in boje v te gatin dr. Schusterschutz pa le vedno na ustnitovanje cih nosi blagor in ljubezen do kmeta in delaTljedelsfe stva. Kdo je še danes tako zabit, da mu stališče verjame in gre na njegov mlin?! —Gotovo leveled je da je zadnji mojster in uradnik v tovarni žta o r e več dobrega delavcu storil, nego bogatin drbode s Sehusterschutz! — Ali ni res, Korošec in Kraj o D r šovec? — Slovenija bo še pač enkrat britkipiše or plakala, da je imela take fine zastopnike, celfegulac bogataža in grajščaka dr. Schusterschiitzas reči Amen! prj s|„, nam p< Novice. 'e torN! Ne Pozor! Vso conjono novo naročniko prosim(Di Rek da naj — kadar pošljejo naročnino — na poštnžakar t položnici napravijo opombo »novi naro č n i k'prijatel, — Kdor spremeni naslov le mimogrede za kngleda. . tek čas, naj vzame na znanje, da se mi na batoričn ne moremo ozirati. — Dopisi naj s»protnil vpošljejo vedno le na uredništvo »Štadici vo jerca", ne pa na posamezne osebe. Istotatoravijo, vsa naznanila in denarne pošiljatve le nmente upravništvo lista. — Brezpomembneastnih osebne dopise ne moremo objavljati. Dopis mome pus biti vedno kratek, stvaren iu jedrnat. Pisa^iener mora biti le na eni strani papirja in to s črnini znei lom! — Odgovori se pismeno na vprašanje l$ospa tedaj, ako se priloži retur-znamko. — Ured2 letni ništvo in upravništvo »Štajerca'tacijsk Duhovniki in politika. Ogrski kardinal Sa»avala. massa izdal je pod naslovom »Kako naj se dim je r« hovniki pri volitvah zadržijo" posebni spis zfeku. njemu podložno duhovščino. V tem spisu prai-bdelan ta visoki cerkveni dostojanstvenik, da noče d»a velil hovščine popolnoma od vsake politike izkljuuitFOspa Duhovniki so tudi državljani in imajo torej doli deklo nosti napram državi. Ali politična vprašanjfftuli, zahtevajo resno premišljevanje, pamet, izkušnjujo vpil znanje in doslednost. Vsaka beseda dure pro« hovnika mora biti spoštovanji- To vredna, ako zahteva neizobraženo, v dvomile bode misleče ljudstvo nasvetov od duhovnikov. Dtjega n hovniki naj dajo take nasvete previdno in modnflradi r Ali vedno se naj duhovniki s p o 1 i t i ki II e i z v e n c e r k v e p e č a jo. V cerkvi sami nima politika pravnic opraviti, kajti cerkev je edino hiša božja! — Tako govorijo višji cerkveni vladarji! Ali naši domači politikujoči kaplani so že davno na krščanske nauke pozabili. Ti fantje hrepenijo edino po političnih ciljih. In zato ne vzgojujejo ljndatvo v krščanstvu, pač pa v — sovraštvu ter prepiru! Kranjski ,.Paradiž". Kakor znano je bivši agent, sedanji ruski romar in župan ljubljanski Ivan Hribar zelo modra glavica. Dolgove na troške davkoplačevalcev zna malokdo tako imenitno delati, kakor ta agent. Pred 2 letoma napravila je ljubljanska občina nekje na Goren-skein zavod, v katerem naj bi se vbožnejši otroci med počitnicami zabavali in lepo živeli. Dobro, —- slovenski stariši so bili zelo zadovoljni s tem činom najbolj slovenskega agenta Hribarja. Posebno so bili zaradi tega zadovoljni, ker je bila uprava tega zavoda izročena popolnoma ljubljanskemu županu. Ta je zavod tudi „Paradiž" imenoval. Kako se je z deco v tem prvaškem „ Paradižu" ravnalo, to se je te dni pred deželnim sodiščem v Ljubljani dokazalo. Resnica je namreč, da je nadzoroval spalnico malih deklet v „Paradižu" komaj 20 letni učiteljček. In istotako resnica je, da se je pustil ta Hribarjev učiteljček tako daleč zapeljati, da se je zagrešil nad otroci, tako da ga je morala sodnija na 5 mesecev težke ječe obsoditi ... Oj ti prvaški .Paradiž" ti! Oj ti Hribarjeva modrost ti! Iz Spodnje-Stajerskega. Regulacija Drave. Kakor smo že poročali, odločilo se bode v kratkem, kaj se zgodi z regulacijo Drave. Znano je, da so prvaški poslanci z brezvestno svojo obstrukcijo v deželnem zboru povzročili, da so se dela ostavila. Poslanec Ornig s svojimi tovariši je na vse načine nastopil in deloval, da bi ta odločitev ne bila stalna in da bi se v gospodarskem oziru velevažna ta regu-n lačna dela zopet pričela. Kakšni bodejo uspehi ti tega nastopanja, danes še ne vemo. Na vsak s- način se bode dalo težko kaj doseči, ker il slovenski poslanci ničesar ne storijo in ker še it vedno s svojo zločinsko obstrukcijo grozijo. List io „Neue freie Presse" ve celo že poročati, da se o- je v tej zadevi vršilo pretekli pondelek posve-ii- tovanje pri c. k. namestništvu. Zastopniki po-v- ljedelskega ministerstva so pri temu baje zavzeli to stališče, da se pod sedanjimi razmeri pa (vsled obstrukcije) regulacijo Drave ne že more nadaljevati. Cuje se torej, da se lr. bode stavbeno vodstvo za regulaci-ra- jo Drave te dni razpustilo. — Tako ko I piše omenjeni list. Ako je to istina, potem je 3I0 regulacija Drave popolnoma ustavljena. Ne-:a! srežno, prizadeto ljudstvo pa naj se pri slovenskih poslancih zahvali! Ravnokar se nam poroča, da je ta vest resnična. Regulacija je torej ustavljena! Na ptujskem Štacijonu straši še vedno znano, ni Reichl s svojo simpatično osebo. Zdaj je motni žakar sicer osamljen; vsi nekdanji zavezniki in k", prijatelji so ga zapustili, nobeden ga več ne po-tra- gleda. Zato žre tiha jeza na srcu tega denunci-. to jatoričnega gospoda. V vsakem človeku vidi nase 8protnika in sovražnika, vsakogar bi najraje na t a- žlici vode snedel. Tudi pijači se je baje udal in ako pravijo, da zna tudi v službi alkoholu kompli-na mente delati . . . Ker ne more Reichl svojih 3ne, lastnih uslužbencev več tiranizirati, ker se mu lora ne pusti nikdo šikanirati, misli ta „echter isan Wiener", da bode svojo jezico nad drugimi Ijud-5rni- mi znesel. Evo slučaj: Te dni enkrat šla je e le I gospa P. s svojo hčerko in svojim malim e d-t (2 letnim) otrokom po cesti ob kolodvoru. V 0 a", j štacijskem vrtu je Reichlova dekla ravno oko-Sa-i pavala. Ta vrt je namreč grozovito zanemarjen du- in je res škoda, da se ga oddaja takemu člo- is zal veku. Ysak drug človek bi imel vrt že davno pravi obdelan. Reichlnove ekonomične zmožnosti so ; du' pa veliko manjše nego njegove denuncijantovske. učiti. Gospa P. je mimogrede spregovorila par besed dolž- z deklo. Medtem pride Reichl tiho za hrbtom in sanja zatuli, kakor kak lev nad gospo ter prične na-išnjo, njo vpiti, kakor da bi zbesnel. Vpil je, da naj d u- gre proč in da ne sme več po tej cesti hoditi 1 n j a itd. To je seveda otročje. Kajti enega Reichla ?omihne bode nikdo vprašal, kje bode hodil. Zaradi . Du-njega ne bode nikdo drugih potov iskal, tudi lodro.zaradi njegove žene ne. To je predrznost Reichl- til-n nove vrste! Sicer pa je pri temu to-le pomisliti : ko je Reichl zarenčal in zatulil, se je 2 letni otrok gospe P. grozno prestrašil. Celo noč potem se je otrok tresel in imel hude sanje. Lahko bi dobil težko bolezen. In pri temu se neha šala. Kaj ko bi bil oče otroka poleg in bi Roichla takoj na lici mesta kaznoval? Reichl naj pse preganja, ako mu služba toliko časa prepusti, ali otrok strašil ne bode! Ljudje pač niso krivi, ako pri Reichlovem paru nobena dekla ne vzdrži. Mislimo, da jih ima vsak teden po 2, 3. Dekle so ravno tudi ljudje in si ne pustijo kožo čez ušesa vleči. Na vsak način je res ta slučaj zopet pravo zrcalo Reichlove osebnosti. Južna železnica je na tega ,Wienerja" lahko ponosna . . . Zopet divjaštvo na cesti. V noči od pretekle nedelje na pondelek so neznani zločinci na cesti od Hajdine čez Ebensfeld do meje v Račjem uničili in polomili 109 sadnih drevesc. Razburjenje med poštenim prebivalstvom nad tem tolovajskim postopanjem od prvakov nahujskanih lopovov je veliko. Da bi takemu falotu roka proč padla! Prvaki naj se sramujejo, kajti oni so v prvi vrsti teh grdih zločinov krivi. Oni hujskajo proti okraju in v Plojevi BSlogi" se je naravnost odobravalo take lumparije. Ni čuda, da posamezniki potem tako podivjajo, da se taki slučaji množijo. Prosimo prebivalce, naj varujejo sadno drevje ob okrajmh cestah. Saj je ljudstvu v korist nasajeno ! Tudi prosimo, da bi vsakdo, kdor kaj o storilcih izvč, to nemudoma naznanil, da se jih sodniji izroči. Kdor kaj o teh storilcih naznani, dobi od okrajnega zastopa lepo plačilo. Prokleta pa naj bode roka, ki z uničevanjem sadnega drevja svoje zverinsko sovraštvo kaže! Dobili SO ga! Zaradi uničenja 109 sadnih drevesc ob okrajni cesti od Hajdine naprej so vjeli in sodniji oddali posestnikovega sina Fr. Supaniča iz Gersdorfa. Upamo, da mu bode sodnija prvaško kri pošteno ohladila! V Šmarju pri Jelšah so se vršile — kakor se nam poroča — dne" 6. aprila volitve v občinski odbor. Samoumevno je, da so zmagali klerikalci. Navduševal 'j§ volilce č. g. kaplan Sinko, posebno s tem, da je prišel tudi sam z nekim pooblastilom voliti. Kaplan pač meni, da je vse prav, kar si on domišljuje. Tudi volilna komisija ga je milostno sprejela. Tako je kaplan bogve po kakšni postavi volil. Edino pošteni volilec g. Al. Stiplovšek iz Leš si mu je upal pred volilci v obraz povedati, da on (kaplan), ker ni volilec, tudi ne sme s pooblastilom voliti, raje naj deluje v spovednici, pred oltarjem in na prižnici, vse drugo pa naj pri miru pusti. Prepir je bil zanimiv ter bo ostal med volilci vedno v spominu. Mi pa obžalujemo, da se morejo gotovi duhovniki tako daleč zmotiti, da brez ozira na postave svojo „politiko" delajo, medtem ko pozabijo popolnoma na svoj stan. Res, ko bi Kristus zopet iz groba vstal, vzel bi še enkrat bič in pognal Vse politikujoče farizeje iz svojege tempeljna.' Heil dr. Kukovec! Klerikaini listi poročajo, da dela veleslovenski poslanec in vodja narodne stranke" dr. Kukovec le nemška potrdila, kadar sprejema za svojo hišo najemnino. Torej, dr. Kukovec je potemtakem prijatelj Nemcev, kadar dobiva od njih denar. Kaj bi „Narodni dnevnik" napravil s slovenskim kmetom, ki bi napisal nemško potrdilo? Generalu „narodne stranke" pa je vse dovoljeno. Dr. Jurtela v Ptuju — tako se nam piše — je res odrešenik kmetov. Kdor tega ne verjame, naj bere spodaj označeno! Pred nekaterimi leti je kupila ptujska posojilnica Kaiserjevo graščino Dobravo. Za časa gospoda Kaiserja kot Nemca se je smelo po njegovem privatnem potu proti prošnji voziti. Ali sedaj, kar so „ptujski narodnjaki" tam posestniki, pomaga le mošnja. Pred nekaterimi dnevi je peljal posestnik Johan Majhen iz Lehnika po imenovani cesti. Zato ga je kmečki prijatelj dr. Jurtela za K IT65 kaznoval! Taka „narodnost" ni piškavega oreha vredna, ako ravno se po njih časnikih tako velika propaganda dela, in se slov. kmetu to plavo z neba obeta, če bode njih hinavsko politiko podpiral. Dejstvo pa nam pravi, da je prvaška politika sleparija in pomeni v resnici slov. kmeta popolnoma izprešati! Kmetijski tečaji. Deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru priredi od 9. do 14. maja tečaj za pridelovanje krme, od 9. do 11. maja pa tečaj za pridelovanje zelenjave. Naznanila so predložiti direkciji do 1. maja. (Več o temu glej v inzeratu današnjega „Štajerca"). Dvojčka potrjena. V Sv. Jurju pri Juden-burgu sta šla sinova posestnika Bogensperga na vojaški nabor. Fanta sta dvojčka in sta bila oba potrjena. Vstavljena preiskava. Svoj čas smo poročali o samomoru gdč. Laibacher v Mariboru. V zadevo je bil zamešan tudi neki zdravnik iz ' Halbenraina, proti kateremu se je vršila preiskava. Ta pa je dokazala njegovo nedolžnost. Mesto Ormož odposlalo je sledeče gospode v okrajni zastop: St. Brodar, dr G. Delpin, Joh. Kautzhammer, Adolf Stammen, M. Weselitsch, Fr. Zeder. Umrl je v Šoštanju g. A. Scharner. — V Storeh je umrl g. F. Lokoschegg. N. p. v m.! Iz Trbovelj piše »Narodni dnevnik", da smo mi delavski sovražniki in hlapci kapitalistov, ker nismo nič o zadnjem „štrajku" pisali. Pri-bijemo, da je tudi „Rdeči Prapor" šele v 3. številki po teh dogodkih nekaj malega pisal; tudi „Arbeiter\ville" ni imel povoda, kaj o tej stvari pisati, ker po našem mnenju to sploh noben štrajk ni bil . . Sicer pa naj gospodje v Celju le molčijo. Dokler je Roš pri rudniku in t fabriki svitle nemške kronice služil, toliko časa se ni ,narodna stranka" nikdar za delavce potegovala. Ravno v „narodni" — po domače Železni- ška nesreča v Miihl- lieimn. V Muhlheimu sta, kakor smo poročali, trčila dva vlaka skupaj. Pri temu je našlo okroglo 50 vojakov svojo smrt. Naša slika kaže razbite vagone na progi. Ubiti vojaki so bili večidel „urlauberjia, ^ki so | prihajali od o"-:-.* - . obisko j[zopet v vojašnice. „ajmohtarski" — stranki so zbrane vse tiste „podgane", ki so rudarjem še vedno v hrbet padle, kadar so ti nastopali za boljše življenje! Sploh pa je duševni voditelj „narodne stranke" v Trbovljah in Hrastniku človek, ki je svoj čas na Dunaj telegrafiral, da se mora vse knape postreljati. Ta človek je dobil zasluženo brco od delavcev, od občine, od deželnega zbora, od fabrike, od rudnika, od lastnih pristašev — in zdaj se v svoji neznačajnosti prilizuje knapom. Ali pošteni knapi pljujejo na tako „narodnjaško" stranko . . . Boj med delavci. V Kapfenbergu je prišlo te dni enkrat do hudega boja med nemškimi in slovenskimi delavci, v katerem je bilo več kot 20 delavcev težko ranjenih. Nekateri od prva-ških listov nahnjskani delavci ne delajo v tujini svojemu narodu posebne časti. Požiga obdolžen. V okolici sv. Jakobu si. g. zgodilo se je zadnji čas mnogo požarov; več kot pol tucata koč in poslopij je pogorelo. 2. aprila je pričela pri posestniku Nik. Wudler goreti. Ogenj je vpepelil hiše in gospodarsko poslopje; nadalje je zgorel 1 konj, 1 krava in 13 svinj. Zdaj so pa orožniki Wudlerja in njegovega hlapca zaprli, češ da sta nalašč zažgala, da dobita zavarovalnino. Obdolženca tajita. Samomor. V Ptuju se je zastrupila z žvep-lenkami 60 letna slaboumna vžitkarica Marija Kreinz. Bila je kmalu mrtva. Samomor S tobakom. V Gradcu se je hotel neki 45 letni mož s tem umoriti, da je snedel dva zavoja tobaka. Pričel je hudo bluvati in so ga v bolnišnico prijeljali. Tat. V Mariboru je delavec Kurat tiskarju Ferku uro in verižico v vrednosti 50 K ukradel. Tiskar je tatvino pravočasno opazil in tako so dolgoprsteža takoj zaprli. V vlaku obkraden. Živinotržec Ad. Schauf-linger iz Lambachu se je peljal v Poličane. Sedel je v vozu še z nekim gospodom in je zaspal. Zbudil se je šele v Pragerhofu. Bil je sam in je začutil v vozu neki smrad. Tudi mu je bilo slabo. Obenem je opazil, da mu manjka denarnica s 600 K. Schauflingerja je njegov sopotnik naj prve s strupom omamil in potem obkradel. Zločinca niso dobili. Kolo ukradel je neznani tat krčmarju Sodinu v 'Peharjih pri Celju. Štajersko ljudsko izobraževalno društvo (Volksbilduhgsverein) imelo je 10. t. m. v Gradcu svoj občni zbor. Nekaj naj poročamo o delovanju tega velepotrebnega društva. Društvo šteje 98:-) članov in je izdalo v preteklem letu 786 K za pospeševanje poduka v ljudskih šolah. Društvo ima na deželi 79 ljudskih knjižnic in je razposlalo lani 641 knjig ter 100 zvezkov. Premoženja ima društvo čez 55.000 K. Kakor znano, izdaja tudi svoj list „Dorfbote." Društvo je tekom 40 let svojega obstoja veliko kulturno delo na Štajerskem izvršilo. Tu naj se učijo naši prvaki, katerih „izobraževalna društva" služijo edino politični hujskariji. Iz Drave potegnili so pijonirji pri Ptuju mrliča flosarja Krebsa, ki je 11. marca pri Cel-nici utonil. Veliki požar. V Friedbergu je vpepelil požar Schandelbauer-posestvo. Zgorelo je tudi 27 ko- madov govede in 18 svinj. Nesrečni posestnik je komaj še denarnico z 9000 K rešil. Splošno se govori, da so cigani zažgali, katere tudi orožniki zasledujejo. Strela. Pri Abstallu je 8. t. m. divjala huda nevihta kakor v vročem poletju. Na polju je presenetila nevihta hlapca, ki je z dvema konjema oral. Strela je udarila vanje in ubila hlapca ter konje. Tat na begu. Iz Frama je pobegnil kovač Bartl Krištof, znan po imenu Banbardi. Izvršil je preje večjo tatvino. Lovska sreča. Lovec in mizar g. Wauda v Ptuju ima presneto srečo. Tekom tega leta je že pet vider (Fischotter) deloma v železo vlovil, deloma pa postrelil. Med živalmi so prav lepi eksemplarji! Zaprli so nadučitelja Vink. Stoklas v Sv. Andreju pri Leskovcu. V Trstu so zaprli njegovega sina. Preiskava bode njuno krivdo dognala. Izginil je 16 letni mizarski učenec Avgust Wauda v Ptuju že 27. p. m. Doslej se ne ve, kje se fant nahaja. Ustrelil se je v Ljubljani rudniški blagajnik Walla iz Zagorja ob Savi. Nesrečnež se ni mogel potolažiti, ker mu je lani edini sin umrl. Trpinčenje živali. Iz sv. Jurja se nam poroča, da se tam svinje pri nalaganju grozno trpinči. Prime se jih za rep in vrže kakor kos lesa v voz. Upamo, da bode oblast kaj ukrenila. Iz Koroškega. Iz Št. Ilja na Dravi se nam piše: „Ljubi „Štajerc", sprejmi par vrstic o posili-cekmo-štrih. Glej, kaj sta si ta gospoda iztuhtala: volitev se nista upala razpisati in sta si brez fa-ranov še za 3 leta „ferlengrala". Pač dobro vesta, da mi takih ne maramo, ki delajo pri cerkvi profit. Mi odločno zahtevamo, da se volitev izvrši, kajti mi kmetje imamo tudi glasove. Ali mislite, da smo mi le za plačati in potem nMaul halten" ?! Gospodom cekmoštrom se je moralo zelo dopasti dne 17. avgusta ob škofovem prihodu, ko so ženske nanje kazale, da sta že vsa črna, ker „ofra" ne dobita, odkar so ju pravični g. Cesky odstavili ... Mi vaju vprašamo: Kdaj sta pa bila izvoljena? Ali sta to kar „poerbava" ? V šentiljski župniji mora zelo dobro za cekmoštre biti, da so tako radi. Gospod Schaller je lesni trgovec in je baje v cerkvenem gozdu po 10 K kubični meter lesa kupoval ;• kar je pa k cerkvi lifral, je pa gotovo mastno zaračunal. Torej pravico zahtevamo farani! Posledice prvaške hujskanje. V Beljaku (Bismarkstrasse) je nekdo celo vrsto mladih drevesc ali uničil ali pa grozno poškodoval. Gotovo je, da je to falotsko zločinstvo neki od „Š-Mi-rovih" prvakov nahujskani ničvrednež storil. To so posledice teh kranjsko-srbskih tolovajev! Kdor zamore sicer tega zločinca občini naznaniti, dobi 25 K plačila. V občini Kostanje teče baje zdaj že tretje leto, odkar je bil izvoljen novi občinski zastop, ali župana še dozdaj nimajo. Vzrok je v tem iskati, da neki od prvakov kranjske sorte nahujskani občinski odborniki delajo nekako „obstrok-cijo." Kadar bi se imel župan izvoliti, se ti Die Re§te,dergcheune in0kdrito,'mdcr3aaMen&th6n verbrannren, _ LJ _ U0 oseb zgorelo. Poročali smo o požaru, ki se je izvršil v ogerski vasi Okorito. V nekem velikem lesenem poslopju, kjer se je vršila ravno plesna veselica, se je vnel ogenj, ki je v hipu vse v plamenih objel. 340 oseb je zgorelo. Naša slika kaže ostanke pogore lega poslopja. H Strs/si 0r Pemmi možaki namreč odstranijo. Ne vemo, kaj mislije? m;s'J. s tem doseči, da pustijo občino proti postati1 Z™ brez župana. Oblast tem revežem sicer nalagtje :(q ( globo in ne vemo, koliko časa bodejo to lahku, prokurista Semmelhacka; bil je težko '•niciPnjen. Ostali trije pa so izgubili svoje življenje; pre i so to poslanec dr. Dellbrtick, nadalje trgo-c Hein in mestni svetnik Bendlochn. Naša -tne ka kaže v levem kotu ponesrečeni balon, v jo jI snem pokojnega posl. Delbriicka, spodaj pa naši mljevid, na katerem kaže debela črta pot ba- križec kaže kraj nesreče). nlsJ oškc ; ob zapi il? nast aje p Ara o 5 zna ' Zur Ballankatastrnphsbei Sassnitz \ Književnost. Oj blažena Kranjska! i telj na 7 učencev) in košta na leto 100.000 kron davčnega denarja I Za popolnoma nepotrebni licej za hčerke bogatinov v Ljubljani 'izdaja občina na leto 50.000 K. Ljudstvo se grozno nuj ska na učitelje (strelja se celo nanje), itd. itd. Z eno besedo povedano : K n j i ž i c a j e izvrstna in jo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče o „kulturnih razmerah" na Kranjskem podučiti. Gospodarske. Pozor, sadjerejci! Opozarjamo še enkrat na dejstvo, da je letos sadno leto, obenem pa tudi za gosenice in sploh mrčesje dobro leto. Vsak pametni gospodar bode skušal nevarnost preprečiti, ki obstoji v tem zadnjem dejstvu. Brigajte se torej že zdaj za to nevarnost. Potrgajte raz dreves gosenična gnezda in sežgite jih. Taka gnezda se prav lahko opazuje, Z uničenjem teh goseničnih zaleg se sadnemu drevju izborno koristi. Torej na delo, dokler je čas! Loterijske številke. Sradec, dne 2. aprila: 40, 53, 47, 42, 78 Trst, dne 9. aprila: 89, 28, 70, 74, 68. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Z ozirom na birmo razpošilja kakor vsako leto firma Max Bobnel, Dunaj IV, Margaretenstr. 27/27, našim cenjenim eitateljem svoj veliki ilustrirani cenik o urah, denarju, zlatemu in srebrnemu blagu na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Firma BOhnel ima izvrstno ime na Avstrijskem, kakor v Inozemstvu in ima tako veliko izbero daril za birmo vseh cen, da bode vsakdo zadovoljen. Našim čitatcljem, ki se na „Štajerca" sklicujejo, dovoli firma BOhnel 6% rabata. Vsa vprašanja pošiljati je direktno na zgoraj-šno firmo. Profesor Cantani, sloveči učitelj na kralj. univerzitetni kliniki v Napolju, se izraža v eni svojih znanstvenih razprav sledeče: „Z uspehom dajem piti naravno Franc Jožef-ovo grenčico svojim bolnikom, bolehajoči m na sladkosečnosti, ki so podvrženi natančnemu zdravljenju. »Franc Jožef-ova" grenčica, zavžita na tešče, izboljšuje prebavo in popolnoma uado-mestuje naravne rudninske vode Karlovih varov." V lekarnah, drogerijafr in prodajalnah rudninskih voda naj se izrecno zahteva staro preizkušeno „Franc Jožef-ovo" grenčico. 7 za hitro pripravo 307 g-oveje juhe n aj b o I j š a! j šivalni stroji za vse obrtno in domače šivalno delo Se dobi pri: Singer Co. akc. dr. šivalne strojev Ptuj, Hauptplatz št. 1. M ■:ik Kompletna preša ali pa močni „PreSSbaum" sam se želi kupiti. Ponudbe na g. LEOPOLD SLAWITSCH, trgovec v Ptuju. Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Epileptikom" post. varov. Cena K 7-—. Zahtevajte zdravniško napravo št. 36 zastonj od glavne zaloge. Apotheke inr Austria, Dunaj IX, ali fa naravnost od fabrike: riv. SchwMienapKtkekt, Frankfurt »H Hali. 8 15 do 18 letno dekle sprejme se splačo v gostilniški kuhinji De Tona. Dibje pri Planini (Montprcis) kot ueenko. 801 Enega viničarja in 4 delavske moči 277 se sprejme pri dobremu plačilu pri Johan Bregar, klobu-čarski mojster v Maribora, Herrengasse. Proda so prav O lepo posestvo. # Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z novo opeko krito. Po strani je velika ko-larnica. Pri hiši je velik vrt in studenec z dobro pitno vodo. Okoli hiše je sadonos-nik, en mali vinograd, na novo izregulan. Lope njive in travniki. Domačija meri 6 johov. Na hiši sta dva koncesijona, je gostilna in trgovina z mešanim blagom, se vse pijače smejo v hiši piti, tudi žganje. Cena 8400 kron. Kdor pa želi celo posestvo, ki meri 12 joh, samih lepih travnikov in njiv in zgoraj omenjenih reči, kupiti, ima cene 11.200 kron, se lahko 10 glav živino redi. Posestvo leži v ravnini, tik glavne ceste eno uro od Slovenjebi-striškega kolodvora proti Ma-kolam. Naslov: Maria Leskovar, gostilničarka na gornji Ložnici, p. Makole. 292 Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca 1 Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prenavljanja, odvajanja, ustavi enja krvi, lieme-ruiiliili. flehtah, odprtih nogah, vnetju itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in jahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara, Wiesbaden 56, Walkmilhlstr. 26. 201 Učenke se sprejmejo pri gdč. Resi Martschitsch, šivilji za dame v Ptuju, Postgasse 13. 317 155001 not. potrj. spričeval od zdravnikov in privatnih dokazuje, da I |KaiserjeYe| prsne karamele s tremi smrekaiii kašelj hripavoat. zasiinjenje, ka'ar, kreni in oslov- I ski kašelj najboljo od- L stranijo. B9| Zavoj 20 in 40 vinarjev, doza 60 vinarjev Se dobi v največ lekarnah, kakor tudi pri II. Molitor, apo-teker v Ptuju, Ijnac Brlirbalk, apoteker v Ptuju, Karl Herrmann v Laškem trgu. Pekovski učenec300 se sprejme, najraje ako se je že učil. Učni čas 3 let:;, hrana, obleka, vse v hiši. Vpraša se v pekariji Simon Berghans, Gradec, Karlanetstrasse 8. Šafer 320 z zelo dobrimi spričevali (12 do 15 letnimi) iščer službo. Vpraša se pri upravi,Štajerca1. Pekovski učenec 326 se takoj sprejme pri gospej Muzek, Maribor, koroika ulica štev. 11. V Mariboru 150 se kupuje rezano blago, perilo in obleke znano cono in dobro pri Adolf Wesiak, Maribor, Draugasse i. Lepa hiša 308 tik lame cerkve za prodati ali v najem za oddati. Zraven je tudi travnik s sadnim drevjem in njiva ter veliki vrt. Kdor hoče kupiti ali pa v najem vieti, naj se oglasi ood poste restante J. S. Nr. 135, pu-ta Laski trg. Učenec 313 se sprejme v pekariji Berner. Maribor. Proda se 312 malo posestvo iz proste roke, ker je lastnik že prestar. Novo zidani bram s ciglom krili, dve hiši, zgornja in spodnja klet. Posestvo lezi 10 minut od fame cerkve in blizu Ptuja. Kdcr želi kupiti, se naj hitro oglasi na spodnji Hajdini štev. 109 pri Ptuju. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika = PTUJ------ priporoča svojo bogato zalogo 225 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd , nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd, nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Tri skoraj čisto novi S2i šivalni stroji se poceni prodajo. Vpraša se pri g. Braiušek, c. kr. uradni sluga v Ptuju, Scliillerplatz štev. 1. 87 _ 8 _ Koruzno 821 moko fino ali grobo zmeljeno, oddaja za 16 vinarjev pri kili F. C. SCHWAB posestnik mlina v Ptuju. Prostovoljna prodaja Dne 21. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj bode se posestvo Janeza in Jožefe Weingerl t Gačniku hiš. štev. 52 in 53 na lici mesta ali čeloma ali na kose pod roko prodalo. Podrobnosti povesta okrb-nik gospod Kari Schmir-maul v Jarenini in podpisani c. kr. notar. V Mariboru, dne 8. aprila 1910. Kari Hanss 8. r. 305 c. kr. notar. RAZGLAS. "" Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se bode v časa od 9. do 14. maja tečaj za pridelovanje krme obdržal. V tem tečaja se bode vse podučevalo in pokazalo, kar je treba glede tega predmeta v teoriji in praksi znati. Število udeležencev znaša 20. Prosilci za sprejem v tečaj za pridelovanje krme zamorejo po razmerju danih sredstev podpore v znesku 2 K na dan dobiti. Da te podpore dosežejo, morajo izrecno naznaniti in po občinskemu predstojniku potrditi pustiti: 1. da so sami potrebni posestniki. 2. da so sinovi ali uslužbenci takih; To potrdilo priložiti je že naznanilu k tečaju in je obenem omeniti starost prosilčevo. Prosilci za sprejem, ki se ne potegujejo za tako podporo, naj to v naznanilu izrecno pov-darjajo. Podučni jezik je nemščina. Tečaj obsega vsak dan 3 ure teoretičnega poduka in 2 uri praktičnega razkazovanja. • Obenem se vrši od 9, do vštetega 11. maja tečaj za pridelovanje zelenjave, v katerem se bode podučevalo v teoriji in praksi kulturo ter porabo važnih vrst zelenjave. Ta poduk določen je za ure od 9—11 ure dopoldne in od 2—4 ure popoldne. Število udeležencev določeno je na 30. Podučni denar se ne dviga. Tečaj zamorejo obiskati žene in dekleta, ter moški. Naznanila za oba tečaja naj se pošiljajo do 1. maja na podpisano mesto. Direkcija deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. v (Haloze) zidala se bode nova gospodska hiša s prešo. Oddale se bodejo fure (vožnje) opeke in peska. Interesenti naj se oglasijo pri posestniku Leopold Slawitsch trgovcu v Ptuju. BBS Konkurenčna razprodaja. Prevzel sem prodajo sledečih artiklov velike fabrične konkurzne mase: Gospodinske odeje, temnodrap flanelne odeje, zelo praktična barva s šolsko borduro circa 180 cm dolge K 1'80 per komad. Xigraste odeje tigrasto tkane flanelne odeje z barvasto borduro circa 200 cm dolge K 2*10 per komad. Flanelne odeje v najmodernejših muštrih in barvah, circa 180—190 cm dolge, 4 komadov sortirano, skupaj K 1180. Kamelskc odeje barvane kot kamelska dlaka, rujava bordura, • r-JJtea 180 cm (W^e, K 2'80 per komad. Vrtni namizni prti* nevničljivi, circa 140X140 cm, belo-rdeče ali plavo-belo K 2'50 per komad. Flanelne rjuhe circa 200 cm dolge K 1*90 per komad. HT~ Samo kratek čas! "^fj Pošlje po povzetju, pri najmanje 6 komadov franko. 307 Josef Mikola, Koniginhof a. E. Y mestu Brežice na Sari proda se zaradi preselitve prosto stoječo, cnonadstropno, zelo masivno zidano, skoraj novo stanovalno hišo ~" „Štajerca." —------------------------------------------------------kopelj Zahvala. ~ Podpisani se usojam tem pcp slavni vzajemni zavarovalni druži" Gradcu (Wechselseilige Brandschi Versicherungs-Gesellschaft) najt zahvaliti, da mi je zavaroyalno za na moje posesti v Majbergu v ložah pogorelo poslopje v celotnem B*ifl"' segu hitro in uajkulantneje izplai, fc kl Obenem priporoča podpisani to zaT^«^ valno družbo vsakomur najtopleje .rajni« ii V Ptuju, aprila 1910. >«»> h ' r B K na) Leopold Slawitsch n."nU trgovec. ■■■■ Ledična, navadna »■■■ kuharica *^P| ali vdova brez Otrok, ki se ne boji note dela, sprejme se kot i\^ gospodinja^ v Schwabovem mlinu (Aunnihle) na Bregf| Ptuju. — Več pove F. C, Schwab špecerijska trgovina v Ptuji Svetovno mojsterstvo v industri vendar pridobljeno! Prevzetje edine razprodaje me spravi v pi Ušli, za le K 490 oferirati elegantno, ekstra rije, g. amerik. 14 kar. zlate-duble Švic. žepno uro ima dobro idoče 86 umo Anker-kolesje prej znamke „Speciosa" in je na električni poli I vin zlatom prevlečena Garancija za pre- ]W"i i leta 1U.I 1 k. K 490 ,„,,„. 2 k. K 9 30 »J« lišcei ibiva Vsakijuri doda se fino pozlačeno verižico i Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. nazaj. — Pošlje po povzetja E. H0LZER, Krakova, Stradom I8|2f» Trgovina z mešanim blagf^5 na deželi, izvrstno mesto, se da takoj v -:■■■■ Primerno bi bilo zlasti za pridne "■"'Wl Vpraša se pri g. ■■% And. Suppanz v Poličanah. p| Za oskrbnika vzamem na moje malo posestvo pri sv. Jederti nad,-:_r škim trgom poštenega, oženjenega človeka brez m otrok. Posel: Pomagati in nadzoroiati pri košojl spravljati in prešati. Plačilo : Prosto prijazno stani vrt, četrtina sadne pijače (v dobrem letu 2—3 njake) in nekaj sadja. Dobro mesto za krojača, če?| zidarja, katere v tem kraju posebno potrebujejo, tnf delavnega penzijonista je pripravno. Oglasiti se ji Jožefu Scheligo, nadučitelj v. p. u Marll na Dr., Nagvstrassa 10. Zalivala in priporočilo. Dne 19. marca 1910 pogorelo ;e najino po v Prevoli štev. 48. Skoda je bila z zavarovanje dobri znani c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi „Donau" na Dunaju krita. S tem da imenovani družbi za hitro in in^nt zadovoljivo likvidiranje, po katerim se nama e svolo požarne škode brez odtegnenja skozi zasto_ g. Hans Weberitsch, knjigovodjo okrajne šparkal Rogatcu, izplačalo, svojo najboljšo zahvalo izrekava! poročava obenem to kulantno domačo zavarot Yc dcužbo vsakomur najtopleje. Donatlberg, 12. aprila 1910. Stefan Miklin m. p. Anton Kores Priča Stefan Wutolan JOS. BerllSg m. p. zavarovanca. priča. KM H ,5 - » a judska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. za kopanje: na delavnikih od 12. ure do are popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure a); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. nre opoladne. opelj z vročim zrakom, paro ali „bransebad" z rjuho K —-60; postrežba K —"10. Bajkama pemska razprasSaia 1 Ceno perje za postelj! 1 kg. airik sliaanik 2 E; boljših i K « h; na pol belik 2 K 80 h; UM. i K; brlih mebkii 6 K 10 h; 1 k*. najfinejših, siteteit-helii, iliMift 8 K iO h, 8 K; 1 kj. flauiaa IDti-nen) aivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prani 12 E. Ako ■« vzame 6 K, potem franke SOt" Hoteva postslli -**b*n j krftktj«, rdečega, plavega, belega ali rumenega naakinga, 1 titbit, 180 cm. dolg, 116 cm. tirok, z 2 glavaiijn MaiiMU, I vaška 8» cu. dolga, 68 om. Široka, napolnjene z norim, ima», Itrainia in Bavmastim perje« ta postelje 16 K; pel-daue M K \ liane M K; posamezni UkcMi 10 K, 12 K, 14 E, 18 K: SITI« MasiM 3 K, S K 60, t E. S* peSlje p« povzetja «4 E naprej franko. Iamenjava ali vrnitev fraake deverjeoa lEusidepadadtnar nazaj. S. Benlsoh, DoMEanlta Rr. 718, BoKraerwald. Cenik gratia in franko 1. trij iro. ti •recuB \ pol [e Ušli, o katerem pravi znani in odlični kemik milne indu-p. atrije, g. dr. (i. DK1TE v Berolinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi ae lotil perila. Minlosov pralni prašek J* torej najboljše, kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar ae najbolj da misliti, je POCKNI in daje "„. ahliščečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek '/> kg stane MT samo 30 vin. I2B. Dobiva ee v trgovinah z drogerijami, kolonijainim blagom in milom. \ ■■ ,(! 3iTa d.ebelo L. Minlos Dunaj, I. BLolkerbastei 3. & go naji :etnj Portland-cement :';m (Perlmoser)l pa^_^najnižjih:,cenah pri Franz Makssctl, trgo-z železom, kovinskim blagom in orožjem v PtUjU. 22i I estnaobčinaPtuj n uro e pO astopnT arkase kava, .varova ima za oddati ved tiso8 koreninskih trt (Wurzelreben) n II. razreda i. a.: onticola, Solonis, Rlparia portalis Cene po dogovoru. Vpraža se pri mestni občini ptujski. 285 Otročji vozički v zelo velikem iz-biru se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nnfaktnrni trgovini jobann Ho$$ Celje na kolodvorskem štoru. pro- Na zahtevanja se pošlje cenik poštnine prosto. 250 Krepki trezni kovaški pomočnik se sprejme pri mestni plinarni (Graswerk) V PtBJU. 887 £jSgjgg , A. Thierry'i9? balzam einechier Balsam us 6tt Schufien^el-apcITieke A.ThierrpnPree.raila bei Rohllsch Saseibnjiut (Postavno varstvo) Edino pristen z nuno kot varnostno . . znamko. Vpliva proti krču v želodcu, napenjanju, zaslinjenju, motenju prebavlje-nja, kaslju, boleznim pljuč, bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunaj čisti rane, odstrani bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali ena velika posebna steklenica K 6"—.. Apoiekar A. Thlerry'ja edino pristno centifolien-mazilo vpliva zanesljivo pri bulah, ranah, vnetju Se taki stare vrste. 2 dozo K 3-60. Adresira se naj na apoteko angelj-varuha A. Thierry « Pregradi pri Rogatcu Dobi se t nnjvcčib apotekah._____________69 4800 metrov 82 cm Širokega rumburgkega platna preje 8& h zdaj 55 h. 3000 metrov 150 cm širokega klošterskega platna za rjuho preje K VSO zdaj K 1'30. 2500 kosov zarobljenih kompl. velikih rjuh brez Šivanja preje K 850 zda, K 260. 4000 metrov pisanih ali karir. dobrih tkalnih .cajgov, cela širokost za tubne, preje K 170 zdaj K HO. 2600 .metrov težkih damast roCnih obrisacev (Handtuch) preje K 1-10 zdaj 80 h. 3000 metrov krepkih »tland-tuchov« za gospodarstvo, preje 80 zdaj 60 b. 860 k. staronemSkib platnenih namiznih prtov preje K 3*&0 zdaj K 2*60. 6000 metrov čisto težkih, oksfordov za srajce preje 1 K zdaj 70 h. 2400 raetrov krasno ubranih plavih drukov z zidanim svitom, preje 70 h, zdaj 50 h. Težki dvojni druk, preje 90 h zdaj 68 h. Krasni štofi za dame enobarvni, vsake barve, preje 3 K zdaj K 1-95. Rrasoo izbrana pcrilna voljna, svitla ali temna preje 90 h. zdaj 65 h. „Kaufhaus zur Sudbahn" (iraz, Annenstrasse 68/17. 273 Vkljub tem izrednim cenam se izvrši naročbe čez K 20*—, brez nadaljnih troskov. pOJ- Ilustrirani cenik zastonj in franko, &H Specialist samo boljših ur. Veliki cenik zastonj! Ura na pendclj, Elegant, budilni samo Ia. kval. i le x groa-verkom masivnim meting- in masivnim jekle-kOlesjem, bije pol nim aiikrom K 5'&0, in cele ure K 9*50; * godbenim verkom, igra » Kodbcne ko- 2 komada igre mada K 14*—j se K 10 — navij e le vsakih 8 dni vet K 3—. Srebrne ure K 6'50, s 3 srebrnim mantclji verižica K 2*—, stenske ure K 2*40, M cenik brez troikov, Konkurenčna budl'-i-l-jB K 2'80 2 dvojnim rvoncem, gros-verkom, masivnim Jeklenim ankrom. sveti po noči K 3*60 t K 950, tula-sreb, kar. zlati prstani K | poštnine prosto. ____zatika pataat- Rotkep', tekoča v 6 kamenjib, 2 man-teljna, pristni nikelj, per pol toi-nuie K 5*—, ** dvojnim manteljnom in manteljnom na pfah K 7 — ■o K 13'—, »rebrna I-— etc. - VallU 260 Varstvena marka „Aiikeru Liiiment Caspiei comp, nadomestilo za ankeropain>expeller je nuo kot •dpeljajioe, rzvratna In boleAln« odstranjajoč« arMlatvo pri prehlalen|a iU. Dobi s« v vseh apotekah po 80 b, I'M i» K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sradatva Daj s. pan u originalne steklenic« v ikatljah i uio varatvaao mamko ,Anker", potem ae. dobi priatmo to sredstvo. Dp. RicMeT-jMa apoteka „ilatl In" v Pragi, EliaabetBtr. It. 5 nov. Razpoiilja ee vsak dan. 637 A. Kiffmann, "SflWaT Maribor W. P. Meščanska parna žaga. Na tvtvem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptafa tarna klalnice in plinanke hide postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vlakoma ae lea hlodi, itd. po zahtevi takej raa- iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati is apahati i. t. d. Cepljene trte lobro raščene z bogatimi koreninami, Burguader, Rislhig, Gutedel, Silvaner, Traminer, Mosler, Portugistr, Moska- teler in Rulander v velikem in malem se dobije pri ■ P. Srebre v Mariboru ■ Tegetthoffstrasse 23. r 3frattilttica (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-kraattnrčBem uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s trankami ob de] lavnikih od 8-82 ure. priporoča se glede vaa- !«v-H»-n-&3s kega mod hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, iatotako tudi aa poaredo vanje vsakoranega posla z avst. ogersk. banko. StrarLkam se med uradnimi nrairai radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. i m. p,] in m. diko manufakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) • priporočamo zaradi njene solidnoeti in nizkih cen najtoplejše. Tovarna za opeko v Pragerskem ponudi od tovarna za 1000 komadov e I. razreda: Strangfalz . . U K Doppelfalz . 74 „ Zanesljivo, dobro prodajalko 287 FRANZ SKASA trgovina s špecerijo, Šele pri Velenju. — Ponudbe pod navedbo plačilnih zahtev in dosedanjega j dela na gorajšnji naslov. Josef Mursche kamnosek in trgovina s stavbenim mater v Ptuju (pri železniškem prehodu) I priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kam« najnižjih cenah. Nadalje apno in cement i\ razredno blago). Cementne cevi vsake v« se najceneje oddaja. et k 99 II. razreda: . . 50 K Doppelfalz . . 50 „ Biberschwanz . 25 „ Opeko za zid, Lochziegel, Gewolbziegel, Pflasterziegel 26—40 K. Da se m2 pokrije, treba je 13—14 kom. Falzziegel ali 24—25 Biberschwanz-opeke. Trojiška slatina je kot zdravilna in namizna slatina prve vrste od gosp. zdravnikov spoznana in priporočana. Glavni zastop za avstro-ogersko ima Franc Gulda v Mariboru telefon 120. Lastnik: Franc Schiitz v Zg. Žerjavcah, pošta sv. Lenart v SI. gor. 133 in astma Pred posnetki se varuje u pogledom na varnostno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Enealyptns-olja (avstralski naravni produkt). Lena originalne steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegunii, mozuli, (leki (Leberflecke), linami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskemu ka-šlju, astmi itd. 210 ERNST HESS == Klingenthal i. S. == Se dobi v Ptuju morcu'1 H. Molitor. lekarna „pri za- Fabrlka ksMtsklk te Tiaofr&SaiAkik ■uuiin s lasiefl. f (Štajersko) priporoča najnovejše vitale Hilatilne stroje, stroje M rezanje krme, šrat-mlinc, za rezanje repe, re> W«r n koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerie, Mroje za mah, grabne za mrvo, ročne grabije (Haa