Šivanka. -:- ¦ JJBKSk v • ¦ ' (Spisal Pr. Hubad.) fjjBjUj bi pač začela mati brez šivanke, kadar je treba otroku srajčice ali ^^^kake druge obleke? In vender tako malo čislamo to majheno orodje, [Wl da-si jo na tisoče in na milijone ljudi, ki si služijo živeža samo s sivanko. Kako hudo je bilo Eobinzonu na samotnem otoku, ko si je hotel na- praviti obleko, pa ni imel šivanke. Z ostrim trnom je zbadal luknje v živalsko kože in z veliko težavo vdeval ličje vanjo, a vender si ni mogel napraviti tako ličue obleke, kakor jo nosi jiajvečji siromak pri nas, Zatorej razveseli popotnik 107 še denes divjaka v Afriki ali v Ameriki najbolj s tem, ako mu podari šivanko, katere do sedaj še poznal ni. Najspretnejši kovač izvestno ne more narediti tako ličnega orodja na svojem nakovahi, kakor je šivanka, katero dobiš za male krajcarje bodi si v katerej koli prodajalniei. Oglejmo si zatorej, kako se delajo te male a toliko važne in neobhodno potrebne šivančice. V tovarnah (fabrikah) za šivanke namotajo najpred jeklene žice (drat) na motovila, ki imajo po 5 do po 6 metrov v obsegu. Tako namotajo velikansk kolobar po 50 do 100 žic. Ko se to zgodi, razrežejo velike in močne škarje, katerc para goui, vse namotane žice najpred na dvoje in potlej dalje in dalje v vedno manjše kosce, dokler ne ostanejo kosci ravno za dve šivanki dolgi. Škarje režejo v vsakej minuti vsaj po 21 krat; delavec nima pri tem druzega opravila, nego to, da podaje žice, katerih vzame po 50 do 100 najedenkrat ter pri tem z neko posebno pripravo tako natančno meri, da so vsi kosci jednako dolgi. V jednej uri jih nastriže do 40.000, to je za 80.000 šivanek. A nastrižcni kosci so krivi, treba jih je poravnati. Zatorej jih vzamc drug delavec kar po 5 do 6000 skupaj, natakue na tako butarico po dva močna železna obroča na vsak konec, razbeli jo in dene med dve ploci. Gorenja ploča je obtežena in se pomika sein ter tja. Tako se poravnajo jeklone šibice, kakor se pogladi perilo v mongi. Na to je treba šibice poostriti na obeh koncih. Posebeu stroj goni po več brusov iz najfinejšega peščenika tako hitro, da se zasučejo v vsakej minuti najmanj po 2000 krat. Brusar sedi pri svojem brusu, vzamo kar po dvajset in še po vcč šibic v roko, položi konec na brus in jih obrača med palcein in kazalcem, da se zbrusijo od vseh strani. A rnočiti bmsa ne sme, da se igel ne primo rija; zato se dela obilo jeklenega in karaenenega prahu, kateri je zelo kvarljiv brusarjevemu zdravju. Zategadel imajo bruse navadno v posebnih zabojih, iz katerih se jih vidi samo toliko, kolikor jih treba za delo. Vrteči se brus goni zrak tako hitro in lnoeno, da vzaine malo ne ves prah s seboj, kateri delavcu ne more več škodovati. Po nekaterih krajih so pa izumili že take bruse, pri katerih človek nima opraviti druzega, nego nadzorovati stroje. Izurjen brusar nabrusi na dan po 15.000 šibie na obeh koneih, to je 30.000 šivanek. Šivanki ste vže skoraj gotovi; treba jima je še samo ušesee in razdeliti se morati. Po starej navadi so ju razrezavali vže zdaj. Škarje, kakeršne smo vže omenili, strigle so jih ravno tako naglo kakor žico. Na to jim treba razširiti debeli konec. Delav^e jih vzame po več skupaj z drobnim koncem v levico in udari s kladivom na debeli konee, da ga razširi. A pri tem po-stanejo pretrde na konci, zato jih morajo zopet razbeliti predno jim morejo napraviti ušesca. Potem jih polagajo z debelim, sedaj ploskim koncem na jekleno ost in udarijo s kladivom na nje, da se napravi jamica tam, kjer imajo biti kasneje ušesca. Treba potem prebiti jamico. Delavec postavi drugo jekleno ost v jaraico na kosu svinca ležeče šivanke iu udari s kladivom na ost. Tako prebije luknjo, a šivanka obtiči na osti. S to položi šivanko na nakovalo in utlari po obeh straneh po njej, da se luknjica lepše naredi. Taka opravila zvršujejo navadno otroci, ker je treba pri tem opravilu spretnib. malik prstov. Izurijo so ti delavčki tako, da znajo prebiti celg las jn utakniti drugi kouec prebitcga lasu skozi luknjico, 106 Po Angležkem so ušesa prebadali, namesto da bi jih prebijali. Kadar vže šivanke imajo ušesa, napravi se koritce pri ušesih, da se nit lože vdeva. Po novejšej navadi pa ne razrezujejo šivanek še takrat, kakor smo to poprej omenili. Za zdaj še pusčajo dvojčka skupaj. Delavec polaga šibiee v poseben stroj. Med dvema stebričkoma se vzdiguje železna kocka in pada potem sama doli. Pod njo pridejo šibice v sredino in se razširijo po udarcu; ob jednem se naredi jamica za ušesca, zarcže se iglica na sredi, da se potem lehko razlomite šivanki, in vrhu tega dobite še znamenje tovarne ali pa vrste šivanek. Na to jih dobi v roke delavka, katera jiin s posebnim strojem vbada ušesca, a druga jih hitro nabira na dve žici, natikajoč jih z vsako luknjico na jedno. Zdaj jih dobi delavec v roki, ki jih opili po obeh straneh, da postanejo gladke in lične. Kadar je to storjeno. razlomi drug delavec dvojčka in tretji jih opili na debelem konci. Pri vsakem tem delu jih je bilo treba po večkrat razbeliti, da so jih lože obdelovali. Zato so postale šivanke premehke, in zdaj jih je treba kaliti. V ta namen jih devljejo v železne ni&ke, potem potresejo nekoliko ničke in vse šivanke se vležejo po doJgem. Na to jih razbelijo, da postanejo rudečkaste in jih vsujejo potem v mrzlo vodo ali v olje. Pri tem postanejo šivanke prekrhke, zato jih treba zopet nekoliko pogreti, da dobe ono vrsto trdnosti. katere jim je treba. Najboljse šivanke, katere morajo biti posebno elastične, kuhajo v ribjej masti. Kar se jih je zakrivilo pri tem delu, inorajo poravnati z inalim kladivom na nakovalu, a one. kar jih je prevef krivih, se odbero. Ali take šivanke še niso za rabo, prehrapave in pregrde so še. Treba jih polikati in pogladiti. Na inočno, trdo platno jih polože kar do pol milijona, natresejo vraes drobne sipe ali pa razmletega likavncga kamena (Schmirgel) iu zmočijo vse to z oljem. Tako uapravijo do 42 ali 56 cm dolgo klobaso debelo 7—12 cm, ovijejo jo s platnom in jo povijo z moi-no vezico ali z jermenom. Po 20 do 30 tacib. klobas jih pride v nekako mongo, kjer se valjajo pod obodom s kamenjem obloženim sem ter tjii. To traja do 18 ur. Taka klobasa. prišedša iz monge, je nekoliko čudna zmes šivanek, sipc, olja in nesnage. Da jih očistijo, vsujejo jih v nekak boben. kateri se vrti okolo svoje osi, pridenejo žaganja, in kmalu se očistijo šivanke; žaganje je potegnilo olje, sipo in nesnago nase. Ali zdaj je zopet treba sivanke ločiti od žaganja. Zato jih vsujejo v poseben stroj, podoben čistilnemu stroju za žito, in tu loči veter šivanke od žaganja. Ali še šestkrat jih zavijejo zopet v klobase s sipo, in trikrat z otrobi; zatorej pridejo še dcvetkrat v mongo in se čistijo predno jih raorejo oprati v gorkej vodi mjilnici iu jih končno posušiti z žaganjem. Likanje traje po celiJi osem dni. Navadne vrste so s tem gotove, samo obrisati se morajo še s platnenimi cunjami ali z mehko irhoviuo. Pri tem delu se izbero tudi pri Jikanji potrte in zakrivljene šivanke. A predno jih pripravijo za razpošiljevanje, inorajo jih poprej še položiti, da gledajo vse i ostjo na jedno stran. To delo opravljajo navadno otroei. 109 Tak delavček jih razprostre po doset ali še po več na roizi, s kazalcem leve roke jih pritisne proti mizi, da se vzdignejo na drugera konci k vi.sku. S kazalcem desne roke, ovitiin z debelim suknom pritisne proti k višku molečemu koncu, in vse šivanke, raolece z ostjo proti desnemu kazalcu, ubodejo se v sukno, da jih lehko vzdigne in poravna kakor druge. Z ušesi niz dolu jih potika na to drug delavček v obroček, potrka ž njimi na mizo in potegne one, katere so prekratke ali predolge iz butarice. Samo o sebi se umeje, da šivanke zgotovljene na ta način še niso naj-boljše. V mongi se je mnogim pokvarila ost, mnogim ušesea še niso tako gladka, kakor bi treba bilo. Kolikokrat toži šivilja, da jej šivanka nit grize ali reže. Zato jih je treba novič poostriti. Delavec jih poostri kar po dvajset na jedenkrat na raalem brusu, podobnem malerau valčku, in jih valja med prsti sem ter tja, da pridejo z ostjo od vseh strani v dotiko z brusom. Da pa ušesa ne režejo niti, treba jih je pogladiti. Dvajset do pet in dvajset šivanek položi delavka na malo bakreno pločo z ušesi vse na isto stran in jih pritisnc drugo za drugo proti raalemu jeklenemu svedrčku, da povrta in pogladi vsako uho. Ker de!a deJavka vedno le isto delo, gre jej tako hitro od rok, da gledalee skoraj loeiti ne more, katero šivanko da vrta. Znano je, da nima vsaka šiv?nka okroglih ušes, navadno imajo podolgaste. Pri teh ne morejo rabiti svedreka. Angleži so izumiJi za to drugo, prav pametno napravo. Na tenke, trde, robčaste jeklene žice nataknejo kar na tisoče šivanek in jih privežejo na nekiko motovilo, katero se pa ne vrti okolo osi, nego samo se ziblje sem ter tja, da se vrte šivanke na vse strani, naprej in nazaj. Čim bolj se prekopioujejo, tem bolje ce jim ugJadijo nšesa. Nektere šivanke so pa na debelera konci višnjave. To ni zaradi lepote, nego zato, da niso prekrhke pri ušesih, in da se ne .'omijo prerade. V to svrho jih zgrejejo na tem konei s tem, da jih pelje stroj tako, da morajo skozi več malih, tenkih plinovih Inčic. Ali se zdaj niso pripravljene za na prodaj. Treba jih je še šteti, zaviti jih v papir i. t. d. Ako bi jih hoteli šteti, potrebovali bi delavci preveč časa, zato jih raje tehtajo na posebnej tehtnici. Na jedno stran obesijo sto naštetih šivanek, a na drugo jih denejo toliko, da je ravnotežje. Ali pa rabijo železno ravnilo, katero ima ravno sto zarez, drugo poleg druge, za vsako šivanko po jedno zarezo. Delavec jih potrosi na ravnilo in gleda ali je v v.^akej zarezi po jedna šivanka. Te potem zamotajo v papir in jih razpošljejo trgovcem. Toliko dela s tako stvarco. raislil si bode vsak! In vender je šivanka tako dober kup! Kako je to mogoče? Ker jih delajo na milijone na jedenkrat, ker ima vsak delavec svoje posebno delo, jeilen reže dan na dan jekleno žico, drugi jih brusi, trotji zbada ušesca i. t. d. Tako gro vsaka šivanka skozi osemdeset in še več rok predno je gotova. V večjej tovarni za šivanke dela do 500 delaveev, kateri narede čez leto in dan do 350 in še več milijonov šivanek. Kolike spretnosti je treba pri izdelovanji šivanek, in kako jo vedo ceniti ljudje, priča najbolje sledeča pripovedka. Največji mesti na Angleškem, Birmingham (čitaj: Bormingham) in Sheffield (čitaj: Šeffihld) ste se pričkali, katero je prvo v obrtništvu. Dogovore se poslanci njihovi, naj izdela vsako po jedno delo iu porotniki naj razsodijo, katererau gre prcdnost. Določen dan pride. Sheffieldski poslanci pokažejo 110 svoje delo. Jeklen pajek z dolgimi nogami in tenkirai kakor ks, katerega so bili naredili, steee po rnizi, kakor bi bil živ. Vse se zaeudi. Kako čudovit je moral biti stroj v živalici ne večjej od grahovega zrna, da je gonil ta eudež scm ter tja. Gledalci začno ploskati od veselja, vsi so misliJi, tega dela ne morc prekositi nobeno drugo. — Poslanci Birminghamski pa polože šivanko na mizo. Vse jo ogleduje. Bila je lična in Jepa, ali sodniki se nasmehnejo in vžc hožejo prisoditi prvim prcdnost. Kar vzame poslanec šivanko, odvije fiivanki glavo in potegne iz nje še dnigo tanjo ali ravno tako Jično izdelano kakor prvo. Nato odvije glavo drugej in potegne še tretjo, iz tretje četrto, iz čctrte peto, iz pcte še šesto šivanko. Iz tega se vidi, da je bila prva šivanka, tenka in licna vže sama o sebi, le nožuica za druge. Jednoglasno prisodijo porotniki prednost v obrtstvu Birmingham-u in tako je ostalo do denes. - ¦-• .