L: \t 37. V Gorici, v sredo dne 9. maja 1906. ftbajft dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto L, II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami |r8 »KaZipotom« ob novem letu vred po poŠti pretkana ali v Gorici na dom pošiljana: | vs0 leto.......13 K SO h. ali (,'ld. G'G0 poi leta........B » «0 • » » 3-30 jetrt leta........3 » 40 » » » 1-70 posamične Številke stanejo, tO vin. jfaro5nino sprejema Hpra\snistvo v GošpdsB" tuM' ..' j, v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček |'i> dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah do 12. ure. Na naroČila brez doposlane aa [,«{niae se ne oairamo. Oglasi in poslanice so računijo po petit-vistali če ittfano '-krat 8 kr-' 2"krat 7 kr" 3'-krat**0 kr. vsak* Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru ^ Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta .. Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako od- Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- LavriČ. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulioi st. 7 v Gorioi. v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase Je plaeatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj' so poSiljajo lo upravniStvii. ¦ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in st« leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. _ »Soča« in »Primorec« se prodajata v G o uasi knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolsk Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici ~ v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trm Casorma. ci v ulici, St 22; — Telefon it, 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Deti iz mrtoila! Vr naši deželi bi moralo vladati prav živahno politično in prosvetno de-Klovanje. Tla za to so ugodna. Naše ljudstvo je ukaželjno, in če se napove jfje kak shod, tedaj vse hiti na shod, vse hoče slišati govornike, da potem doma na vasi razpravljajo o slišanem na dolgo in Široko. Ali namesto da bi mogli beležiti shod za shodom, pouk za poukom, namesto da bi mogli poročati, kako na rodovitna tla med ljudstvom pada živa beseda, moramo beležiti — mrtvilo! Nekam čudno mrtvilo je nastalo na Goriškem. In baš v sedanjih časih, ko gre za tako važne reči, kakor je n. pr. volilna reforma. Tako mrtvilo je jako nečastno za nas pa tudi škodljivo. Kdo pa se bo brigal za onega, ki spi pri perečih dnevnih vprašanjih, kdo ga bo upošteval, če se ne gane sam, ko gre za njega vitalne interese? Slovenci na Goriškem smo že veliko pretrpeli — ali trpeli bomo vedno bolj, ako se ne zganemo prav krepko, ako nt< planemo kvišku na dan iz uso-depolnega mrtvila, ki je zavladalo med nami. Kdor bedi, tega je bodočnost, kdor dela politično, sme računati na lepe uspehe. Ako se zganejo svobodomiselni življi v deželi tako, kakor gre, potem bomo vse drugače upoštevani kot smo sedaj. V to svrho pa treba stalnega političnega in prosvetnega delovanja. Ni zadosti, da pišejo časnikarji politične članke, da so obvešča ljudstvo potom časnikov o vseh važnih političnih dogodkih, da se daje nasvete itd., to ni zadosti; treba je združifi to z živo besedo med ljudstvom samim, potem je delo popolno. Prvo se pri nas Kodi — drugega pa ni. Imamo može, ki bi lahko posvetili svoje delovanje v omenjeno svrho, imamo dosti inteligentnega naraščaja, ki ima dokaj sposobnosti za politično delovanje in delovanje na prosvetnem polju, ali kaj vidimo? Namesto živega dela — mrtvilo. Pač ne sme strašiti nikogar slab zgled, Če kdo sredi političnih bojev vrže puško v koruzo ter zbeži, tudi se ne sme strašiti nikdo, kdor čuti v sebi voljo za tako delovanje, napadov v javnosti — to pač je bilo vedno in bo; kdor stopa na bojno polje politike, naj stopa prepričan, da dela za dobro stvar, to vodilo mu olahčuje delo in mu prinaša zadoščenja. Saj se vendar povsodi povdarja, da inteligenca, akademični izobraženci, so poklicani voditi narod — radi tega pač tudi moramo zahtevati uresničitev raznih resolucij, katere sklepajo akademiki, in praktične izvedbe vsega onega, o Čemur teoretično tako lepo razpravljajo ! Goriška dežela nujno potrebuje označenega dela, drugače bodo letala mimo nas premalo uvažovana vprašanja, za katera se drugi narodi naj-živeje zanimajo in iz katerih črpajo korist zase na škodo onim, katere mori mora mrtvila! Le poglejmo! Volilna reforma je vendar tako važna reč, da bi se moralo nje dalekosežni pomen najpodrob-neje in pogosto premotrivati z živo besedo med ljudstvom — ali razložila sta pomen le oba naša napredna lista. Sicer je res, da je že po tem podan dober pouk, ali z živo besedo bi se po-polnilo še marsikaj. Živa beseda po-polnjuje zapisano, in če je v črko ulitega še toliko življenja, črka ostane le Črka, živa beseda pa učinkuje kar naravnost in hkratu na veliko množico. — O razdružitvi zakona bi se dalo jako poljudno predavati, Culo se je le nekaj v Cerknem, drugodi so lagali po cerkvah, da se je kadilo. Edina pojasnila so bila v listih. Tako imajo reakcijo- narei lahko polje za poneumnevanje ljudstva, tako lahko nabirajo na tisoče podpisov za vsako neumnost, in tako se ni čuditi, če dere ljudstvo v vedno večjih trumah s težko odtegnjenimi krajcarji na božje poti. Med tistimi, ki bi morali delati, ki so takorekoč poklicani za politično in prosvetno delo, pa je, žal, le preveč takih, ki so se udali indiferentizmu ter brezsmiselnemu zabavljanju po kavarnah in gostilnah. Socijalizem na Angleškem in pri nas. Prvi dan majnika preide v Londonu neopazen od največjega dela občinstva. Nobena delavnica ni zaprta, noben urad ne ustavi dela, vse prodajal-nice so odprte. Po cestah se vidi kak voz z malo zelenjem ali kako rožo na komatu upreženega konja. To je skoro vse. Le popoludne okoli 2. ure gre okoli 1000 delavcev in delavk v Hyde Park, kjer bo kratka zborovanja, na katerih se sprejmejo jednake resolucije. Potem je konec. To delavstvo pa tvorijo po veČini tuji delavci: iz Rusije, Nemčije, Francije, Italije, Španije. Kje pa so angleške delavske legije ? Kje so člani slovečih Trade Unions? Kje po-slanci-delavci? Vse je pri delu! Socijalizem je na Angleškem velika moč. To so pokazale zlasti zadnje politične volite. Ali vse stremljenje, ves nastop, vse delo socijalistične stranke na Angleškem se jako razlikuje od so-cijalizma na kontinentu. Edina organizacija Social Democratic Federation, ki je hotela gojiti Marxizem, je ostala na cedilu. Velikanska delavska masa angleška, ki je resnično socijalistična, nima nikake simpatije do internacijonalizma, ni revolucij onarska, ni dogmatična ter se briga le za resnične cilje socijalizma. Seveda se bori ta masa dan na dan za svoje cilje, ali preračunjeno, hladno, previdno, povsem drugače od socijali-stov na kontinentu. V umevanje tega moramo povedati, da so se angleški delavski sloji prvi organizovali. Ta organizacija pa je bila tipična, nacijonalna, skozi in skozi angleška, in vse svoje moči je takoj posvetila delu za gospodarsko in so-cijalno zboljšanje delavskih slojev. Prav to je bilo najbrže uzrok, da je bilo delavsko gibanje od drugih slojev človeške družbe sprejeto s simpatijo ter da se je pustilo temu gibanju prosto razvijanje, še toliko bolj, ker ni bilo nič mešano, marveč je bilo v celi konstitu-ciji le delavsko. Na takih temeljih se je razvil socijalizem na Angleškem v velikansko moč, katera pač pa ni samo delavska, ampak tudi angleška. Angleški socija-Jist je odkrit boritelj za dosegljive namene socijalizma, ob jednem pa zaveden Anglež. Kako pa je pri nas ? Naj se le govori kolikor se hoče o internacijona-liziru, resnica ostane ta, da se pri nas v Avstriji vrši v okvirju socializma tudi nacijonalna borba. Nemci in Lahi so v naši državi dva privilegcvana naroda. To se pozna celo na socialističnem polju, kjer hočejo imeti nemške iu laške organizacije slovanske delavce pod sabo. Prvi, ki so se, ali Šele pred kratkim, kolikortoliko otresli nemškega upliva, so zavedni češki delavci. Kdaj pridejo drugi za njimi ? Le prepogosto vidimo tuje organizacije, kako izrabljajo slovanske delavce za štafažo. Vse je začrtano po njihovo, število in uspeh dajo pa Slovani. Počasi morda pridejo vendar do tega spoznanja, da je edino prav, ako se vzame v program tudi narodno idejo. Je tako, da nemški in laški so-cijalist tudi ni v resnici nič kaj unet za internacijonalizem, marveč je zaveden, včasih celo fanatičen narodnjak. Internacijonalizem povdarjajo le v slepilo, Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Grof je bil zelo radoveden, s katerim in s kako nmogo-;to\ilnim sovražnikom imi bode opraviti. Okno, od katerega se je Culo škrbanje, je ležalo baš nasproti vrat, skozi katera je gledal grof v kabinet. Nepremično je zrl v to okno in opazil senco: jedno steklo je bilo nepro-zorno, kakor da je od zunaj prilepljen nanj kos papirja. Nato so steklo naenkrat zlomi, toda ne pade na tla. Pokaže se roka, i>čoča zapaha, nato se okno odpre, in v sobo stopi mož. Bil jo sam. »Predrzno človeče," zamrmra grof. Naenkrat začuti, da se Alijeva roka lahko dotakne njegove rame. Obrne se, in Ali mu pokaže z roko okno, vodeče na cesto. Monte Cristo, ki je poznal izvanredno finost čutov tega zvestega sluge, stopi k oknu. Skrit za zaveso, pregleda lahko celo cesto, ne da bi ga bilo mogoče opaziti. Ta opazi drugega moža, ki je stopil na obcestni kamen, menda zato, da bi boljše videl, kaj se godi v hiši. »Prav," si misli, „dva sta torej; jeden dela, drugi straži," Nato da Aliju znamenje, naj moža na cesti ne izgubi iz očij, in se vrne na svoje mesto. Mož se orientira na ta način, da stopa po sobi z iztegne-nimi rokami. Končno se zazdi, da je zadovoljen. Kabinet je imel dvoja vrata; mož oboja zapahne. Ko se bliža vratom spalnice, si Monte Cristo misli, da vstopi, in drži pištoli pripravljeni. Toda motil se je; le zapah zaškriplje v bakrovih obročih. To je bila zgolj previdnost. Nočni obiskovalec, ki ni vedel, da je grof za ta slučaj ukrenil pri vratih vse potrebno, je menil, da je čisto na varnem. Mož potegne iz žepa nekaj predmetov, ki jih grof ne more razločevati, jih položi na mizo, se približa sekretarju, ga otipava, in zdi se, da se zelo začudi, ko ne najde v njem ključa. Toda to je bil previden mož, ki je mislil in se pripravil na vse. Kmalu začuje grof, kako zazveni železo ob železo, kar provzroči zvezek različnih ključev, kakoršne nosijo navadno s seboj ključarji, če imajo odpreti kako ključavnico. „Ah," zamrmra Monte Cristo s smehljajem varanega upanja, ,,to je samo tat." Toda mož v temi ne more najti zaželjenega orodja. Vrne se k mizici, na kateri so ležale njegove stvari, pritisne na pero, in bleda, a vendar precej močna luč razlije svoj sij tuko, da je mogoče spoznati roke in obraz tatu. „Za Boga," pravi Monte Cristo presenečen in stopi korak nazaj, „to je." Ali dvigne svojo sekiro. „Ne gani se," pravi njegov gospod, »in pusti orožje pri miru, kajti več ga ne potrebujeva." Nato še bolj tiho pristavi nekaj besed, kajti tat je slišal prvi vsklik presenečenja, ki se je izvil grofu, ter stal zdaj v sobi trepetajo in napenjaje svoja ušesa. Ali se previdno dvigne, se splazi po prstih do alkovna in vzame iz njega črno obleko z velikim okroglim klobukom. Grof odloži med tem svojo vrhnjo obleko, odpne telovnik, in v trepetajočem mesečnem svitu se prikaže pod njegovo srajco jedna onih dveh jeklenih tunik, katerih poslednjo je nosil na Francoskem kjer se niso bali bodal, morda Ludovik XVI., ki je vedno trepetal pred nožem, namerjenim na njegove prsi, a je moral vendar umreti pod udarcem sekire. Ta tunika kmalu izgine pod dolgo duhovniško obleko, in lepi grofovi lasje se izgube pod tonzuro. Klobuk na glavi iz-spremeni Monte Crista v popolnega abbeja. Tat, ki ničesar več ne sliši, prične med tem zopet nadaljevati svoje delo, in že je popuščala ključavnica pred njegovim ponarejenim ključem. ' „Prav," zamrmra grof, misle na skrivnost ključavnice, ki je bila tatu neznana, „prav, to te za nekaj minut zadrži." In nato stopi k oknu. Mož na cesti je stopil s kamna ter hodil po cesti gori in doli. Zdelo se je, da pazi mesto na one, ki bi lahko prišli z Elizejskih Polj ali iz predmestja Saint-Honorč, samo na fpr kaj se godi v hiši. Monte Cristo se udari po čelu, in na pol odprtih ustnicah mu zaigra tih smehljaj. , . , , . , Nato se približa Aliju in pravi tiho: „ Ostani skrit tukaj v temi, in naj se pripeti karkoli, naj nastane kakoršenkoli hrup, ne prikaži se, dokler te ne pokličem imenoma." i : Ali se pokloni v znamenje, da je razumel. Nato grof vzame svečo, jo prižge in baš v hipu, ko se tat najmarljivejše ukvarja s ključavnico, vstopi tiho v kabinet, drže" svečo tako, da razsvetljuje njen sij njegov celi obraz. Vrata so se odprla tako tiho, da jih tat ni slišal. Toda z velikim začudenjem zapazi, da je soba naenkrat postala svitla. ki naj kaj *nme*. Kaj preostaje torej slovenskemu delavcu? Potreba pametne, trezno računajoče delavske organizacije, ki pa naj ne bo tako tuje barvana, kakorSno vidimo socijalnodemo-kratsko doslej, marveč čisto narodno. Ne odtujevati se, ampak pridruževati se po potrebi drugim slojem naroda, kateremu pripadajo — to je prava pot sporazumevanja; seveda pri tem ostane delavska organizacija povsem samostojna moč. Ne izven naroda, ampak ž njim! Socijalizem na Angleškem se je popel po taki poti na visoko stopinjo veljave in moči v državi — zakaj bi se ne tudi drugodi? Po taki poti bi nastale samostalne organizacije po narodih, ki bi stale lahko v medsebojni .zvezi. In taka zveza bi brez dvoma bolje držala nego sedaj, ko n. pr. nemška delavska soc. dem. organizacija sraatfi druge le za nekak privesek; prav radi tega se ločujejo od njih Čehi. Delavska samostojna organizacija, močna in trdna, narodna — to je po našem mnenju moč, ki se lahko lepo razvije tudi v južnih slovanskih deželah v korist sebi in tem deželam. DOPISI. Ajdovščini. — (Planinski izlet.) — Iziet, katerega je priredila podružnici plan. društva z Goricam in Tržačani v nedeljo, je vapel najsijajnejše. Plašilo nas je v soboto slabo vreme, da izlet odpade, ali nedeljsko jutro je bilo krasno in počasi smo se začeli zbirati na postaji. Med potjo na raznih postajah so se nam pridružili še drugi planinci, največ jih je pa vstopilo na Cesti, med drugimi tudi planinci z Dola. Ko smo dospeli v Dornberg, se je nebo nekoliko spremenilo, in bati se je biio, da 36 vlije kratka ploha. Tam so se nam pridružili tudi nekateri Dornberžani, ter smo skupno odi.orakali proti Trstelju. Pot na Trstelj ni težka, le proti vrhu je nekoliko bolj težavna. Do 9. ure smo že dospeli na vrh. Krasen razgled se nam je nudil z vrha — skoro bi rekel neverjetno, le žal da je bilo nebo nekoliko oblačno. Pred nami je mirno ležalo jadransko morje, po katerem so plavali parniki, ladje in čelni, tako da smo jih natančno razločevali. Posebno lepo se vidi Gorico, tako da človek misli še en korak in smo v Gorici. Cela Vipavska dolina leži pred nami, v ozadju pa strmo gorovje z belim plaščem ograjeno. Od daleč smo zagledali Tržačane. Nekateri smo šli takoj naproti Presrčen je bil sprejem obeh podružnic, posebno pa na vrhu, ko smo se združili vse tri podružnice skupaj. Lepo je bilo gledati, kako so si brafoso delili med seboj jedila, razgovarjali, peli in zbijali šale kot bi bili že stari znanci Opoldne smo se vrnili v Dornberg, kjer nas je pred vasjo čakalo društvo »Naprej" na čelu z godbo. Tam nas je pozdravil v kratkem ia jedernatem govoru g. Luznik v imenu društva »Naprej" in v imenu Dornberžanov, nakar se mu je zahvalil g. dr. Pfetner, predsednik tržaške podružnice. Ob 2. uri je bil skupen obed pri g. Kerše-vaniju, kateri nas je prav dobro postregel z dobrimi jedili in pijačami, zato ga tudi toplo priporočamo. Po obedu so nastopali razni pevski zbori, zunaj se je pa vrtela mladina, tudi raznih govorov ni manjkalo. Popoldne je prišlo še nekaj gospode iz Ajdovščine in Gorice in kolesarsko društvo iz Gorice. Ob 0. smo spremili Tržačane in Goričane na postajo ter se prisrčno poslovili od obeh podružnic. Ob 8. uri smo tudi mi zapustili Dornberg ter se zopet vrnili v Ajdovščino. Vsa čast gre cenj. družini Bizjakovi, katera je. podarila na vrhu planincem več steklenic rizlinga, in predsedniku društva „Naprej", kateri nam je na vrhu postregel z žganjem. Vsem ostane ta izlet dobro v spominu in edina želja vseh planincev jo: večkrat so prirediti »make izlete. Domače in razne nouice. Odsek Borica Soške podružnice S. P, D. i m-edi v nedeljo izlet na Sv. Gendro. Na OpČinah pri Trstu je umrl 70 letni' Peter Sosič, nekdanji tamkajšnji župan. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov v Istri. — Voditelj ministerstva za uk in bogočastje je imenoval okrajnimi šolskimi nadzorniki v Istri za novo fuukcyske dobo: za slovanske šole: Ivana Bunca, učitelja na pripravnici v Kastvu za okraj Pazin, Poreč in Pulj; Ivana Uršiča, nadučitelja v Voloskem, za okraj Vo-lovsko; Henrika Dominko, učitelja v Kopru, za okraja Lošinj in Krk. Učiteljskemu društvu za Trst in okolico, katero je imelo 0. t. m. svoj ustanovni zbor, je pristopilo okoli 70 udov. Društvo ima precej obširen delokrog, tako n. pr. tudi ustanavljanje ljudskih knjižnic po tržaški okolici. Predsednik društva je S. Ferluga. UŽItnlear graja. — Znani užitninar v „ Gorici" je začel tudi grajati. Doslej je hvalil in govoril o velikanskih dobičkih, katere imata od užitnine dežela in držaya. Graja nekatere trde odredbe glede" pobiranja užitnine. Možu, ki ni imel doslej nobene dobre besede za obrtnike, ki trpe vsled trdega načina pobiranja užitnine od strani finance, se ti obrtniki sedaj kar nakrat strašno smilijo; govori, da potreba odpraviti take trde odredbe — aH da bi res kedai storil kak korak v odpravo teh trdih odredeb, na to pač ni misliti. Saj poznamo velikega junaka! V »Gorici" se ši-rokousti, kadar treba na merodajuih mestih reči kako besedo, pa molči, kakor bi bil mu-tast. Saj je pisaril, da se lahko reši tudi učiteljsko vprašanje z velikimi preostanki iz dobičkov užitnine, ali rešili so to vprašanje z novimi davki! Junak je takrat molčal! Tako tudi ni misliti, da bi kaj storil sedaj v odpravo tistih trdih odredeb. Financa res stiska obrtnike neusmiljeno in izstiskava iz njih denar, katerega poprej niso plačevali. To priznava sedaj celo veliki užitninar. Pa ker je ta užitninar »kunšten" gospod, ve za sredstvo, po katerem bi nehale te trde odredbe. Pravi, da če bi dobil pobiranje užitnine v svoje roke deželni odbor ter bi imel . toliko dobička pri tem, kakor sedaj kaže, bi bil lahko in gotovo dovolil olajšave... ker pa teh ohijšav ni, jo kriva na tem — napredna stranka i Vidito ga zvitega tička i Če bi, vzel deželni odbor v zakup užitnino, katero pobira sedaj erar, je prav verjetno, da bi postopal istotako strogo, kajti ni misliti, da odda erar pod kdo ve kako ugodnimi pogoji deželi pobiranje užitnine; ako bi tako deželni odbor dajal olajšave, pa bi stal pred gotovostjo velike izgube! Torej kdaj smemo računati na te olajšave? Kadar dobi dežela pobiranje te užit- ' nine ? Če drugo leto ne bo več pobirala fi- ' nanca, pride do dražbe. Kdo vzame pobiranje ? j Dežela V V tem iziru moramo ponovno povedati, da je bila lani 22. nov. v Ljubljani dražba za državno užitnino na Kranjskem. Med ponudniki je bila tudi dežela. Ali dežela ni vzela zakupa, marveč zasebniki. So pač več ponudili, in dežela Kranjska ima britke skušnje z užitnino. Saj se je radi tega celo ustrelil njen voditelj užitninskega urada. Kaj bo delala vlada izjeme prav pri Goriško - Gradiščanski?! Tega ne v* n jemo mi in tudi ne užitninar v »Gorici". Ta užitninar je pač vedno velik fan-tast, pa najslabši matematik! Zvit pa je, in v svojih trditvah si je pripravil skrivna vratca, skozi katera lahko smukne na varno. Pravi, da bi deželni očbor dovolil te olajšave, j" ?. bi imel toliko dobička pri tem, kakor sedaj kaže. Vidite ga! Oe bi imel! Ha! Da bi ga imel, ni verjetno, kakor smo gori pokazali — torej so te obljube o olajšavah prazne, brez vsake trdne podlage. Na »če" ne damo nič — ta „če" pa kaže zopet jasno, kak nepoboljšljiv farbar je užitninar v „Goricifc! Uiltninski milijoni. ~- Včerajšnja »Gorica« poroča, da je znašala užitnina na vino, mošt in meso ter davščina na pivo na Goriškem leta 1905. pol milijona kron več nego prejšnje leto, ko je pobiral vse to privatni zakupnik, ter da se ta povišek razdeli med državo, deželo in občinami. Država, dežela, občine! Kar dobi država — kaj imamo mi.od tega? Kar dobi dežela — kaj imamo mi od tega ? Uprava naše dežele je v laških rokah in Slovenci ne veljajo nič pri tej upravi, odkar so prišli klerikalci v njeno bližino. Lahi že porabijo tak denar za svoje potrebe. Torej od teh dveh stranij nimamo pričakovati nič. In občine? Počakajmo, da vidimo, koliko res dobijo od tega po viška. Želimo, da bi bilo res toliko, kolikor obljubuje „' Goričin " užitninar!! Pa ne da bo takrat, ko bo treba dati, zopet molčal!! Poštna zveza med Sorico in Pevmo. — Pevma j^ lepa vas četrt ure od Gorice. Ali če pošlješ pismo iz Gorice v Pevuio in hkratu drugo pismo L Gorice na Dunaj, pa dobi naslovljenec na Dunaju pismo poprej kot oni v Pevmi. Poštna zveza s Podgoro je za Pevmo prenerodna, zato se občinarji že dvakrat prosili, naj se jim da potrebna zveza, ali prošnja je bila tudi že dvakrat zavrnjena. Pošta ima nalogo, širiti hitrost dostavljanja pošiljatev, in zptegadel bi storilo poštno ravnateljstvo v Trstu le pr«y če bi ugodilo povsem opravičeni zahtevi obči! narjev v Pevmi. Vabilo k pristopu v »Slovensko bralno In podporne društvo V Gorici". ¦— Ustrezajo sklepu in ž^ izrečenima na zadnjem občnem zboru „š1q'. venskega bralnega in podpornega društva y Gorici", pošilja te dni društveni odbor svojega poverjenika do vseh slovenskih delodajalcev gospodarjev in sploh tvrdk, katere imajo zavarovanju podvržene uslužbence, z nabiralno polo v svrho vpisopanja in pristopa k temu domačemu podpornemu društvu. Razun k pristopu kot podporni člani, vabi podpisani odbor tudi goriške rojake drugih stanov brez razlike, da vstopijo v okrilje tega, za naš nadaljni razvoj velevažnega društva, bodisi kot podpiratelji ali bralničarji. Namen in pomen »Slovenskega bralnega in podpornega? "druStva^ jeT za goriške mestne Slovence v vsakem obziru velik, vsled česar goji pod-pisani odbor opravičeno nado, da se vsled pristopa novih članov naše vrste podvojijo, in da bode zamoglo društvo v bodoče izkazovati vedno lepših vspehov. — Odbor »Slov. bral. in podpor, društva". V Št. AndreŽU bo dne* 20. t. m. velika slav-nost — razvitje zastave tamkajšnjega pevskega in bralnega društva. Slavnost obeta biti jako lepa. Zastava se v kratkem razstavi v Gorici Narejena je v Pragi. Iz Pevmo nam pišejo, da so položili na 2. dan majuika fantje »inaj« na vodnjak, ki pa ni učakal 24 ur. Neki surovež ga je snel doli s pomočjo nekega drugega moža ter gi prodal neki ženski za 4 vinarje, za katero si je kupil cigarete. To je storil mežnar v Pevmi: Ja, mežnarji so pač veliki gospodje po vaseh. Kaj mu ne znajo fantje povedati, kar mu «re. Borile! v goriškem gledališču. — Za vse > na razpolago goriško gledališče: za kinematografe, za »čarovniške« umetnike, itd., sedaj nastopijo v tem gledališču celo borilei. t'irku* v gledališču! Nič se bomo Čudili, če nastopi danes ali jutri tudi »facanapa« v goriškem gledališču! Vse to je znamenito merilo, kitko se nizko ceni v Gorici med Lahi vrednot gledališča. Ko je pa prosilo zadnjič „Pe\skc in glasbeno društvo" za dovoljenje, da hi smelo izvesti v gledališču divni oratoritf »Ktaliat mater" — so se pa stresli laški gospodje ter hitro rešili ulogo tako, da so odbili prošnjo. Seveda Bog ne daj, da bi hm cula vzvišena skladba iz slovenskih grl v lahkem gledališču! (Kakšne nemške »Kunstierje" .spri« jemajo z odprtimi rokami.) To bi bila nesreča za Gorico! Najmanj potres bi nastal in na Rafutu bi se odprlo žrelo, ki bi sulo ogenj in žveplo na »laško« Gorico!! SvilorejOl, pozor! — Opozarjamo na inse-rat.g. optika Primožiča glede toplomerov, ki so neobhodno potrebni ob času svHodov. Go.-p. Primožič je izurjen, dober optik, ki ima vedno le dobro blago na razpolago. Svilofejci, poslužujte se pri domačinu Primožiču l Iz Podgore uam poročajo, da se je goriški »Corriere" jako zmotil, ko je obdolžil kurata (Dalje u prilogi.) Okrene se. „Ef, dober večer, Jjubi gospod Caderousse," pravi Monte Cristo. „Ej, vraga, kaj vas je privedlo ob tej uri na ta kraj ?" „Abbe" Busoni!" vsklikne Caderousse. In ne vede, na kakšen način je mogla ta prikazen priti do njega, spusti zvezek ponarejenih ključev na tla in ostane nepremičen, kakor da ga je zadela strela. Grof stopi med Caderoussea in okno ter zapre na ta način tatu vsak izhod. „Abbe" Busoni!" ponovi Gaderousse, zroč vanj ves pre- „No,B pravi Monte Cristo, »no da, abbe" Busoni, in sicer zelo vesel, da ga še poznate, moj ljubi. To kaže dober spomin, kajti če se ne motim, je zdaj že deset let, odkar se nisva videla." Pri tej mirni, mogočni ironiji se ubogemu Caderousseu prične v glavi vrteti. „Abbč, abbe!" zajeclja, dočim njegovi zobje klopočejo, in nehote sklene roke. »Namenila sva se pač, da okradeva grofa Monte Crista, ali ni res?" vpraša preoblečeni abbe\ »Gospod abbe/ jeclja i 'aderonsse in zastonj poskuša priti do okna, »ne vem... prosr >_ vas, verujte mi... prisegam vam..." »Ulomljena Sipa,« pravi grof, »slepa svetilka, zvezek ponarejenih ključev, na pol odprt sekretar: mislim, da sva na ta način dovolj jasna." Caderousse bi se bil rad zadavil s svojo ovratnico. Poskušal je najti kot, v katerega bi se skril, luknjo, skozi katero bi lahko izginil. r-: »Ah, vidim, da ste Se vedno isti, gospod morilec," pravi grof. — »Gospod abbč, če veste vse, vam tudi ni neznano, da je Carconte zakrivila več, in to je uvidela tudi sodnijska oblast, H me je obsodila samo na galeje." »Torej ste svojo kazen prebili, ko vas vidim tukaj v najlepšem položaju, ki vas spravi zopet tja ?" »Ne, gospod abbe*, nekdo me je oprostil." »Ta nekdo je izkazal človeški družbi krasno uslugo." „Ah," pravi Caderousse, »obljubil sem..." »Torej slab povratek... To vas spravi na trg Greve. Tem slabše, tem slabše, diavolo, kakor pravijo otroci sveta v moji domovini*'* »Gospod abb<5, slediti moram nepremagljivi moči..." »To pravijo vsi zločinci." »Sila...« ,,Ah, kaj to! Sila lahko prisili človeka, da gre beračit ali ukrade peku kos kruha, toda ne, da ulomi sekretar v hiši, o kateri misli, da v nji ni Ijudij. In ko ti je prinesel dragotinar Joannds štirideset tisoč frankov za demant, ki si ga dobil od mene, in si ga umoril, da bi imel denar in demant, ali se je zgodilo to tudi v sili?" »Odpuščanje, gospod abbč P pravi Caderousse. »Enkrat ste me že rešili, o, rešite me še drugič. Sami ste," pravi, sklepaje roke. »Ali pa morda že Čakajo orožniki, pripravljeni, da me pograbijo?" . »Čisto sam sem," odvrne abb6, »in še enkrat bom imel s teboj usuiUjenje, da te izpustim kljub nevarnosti, da moja slabost provzroči novo nevarnost, toda pod pogojem, da mi priznaS Čisto resnico." »Ah, gospod abbe," vsklikne Caderousse in stopi Monte Cristu bližje, ^pač lahko rečem, da ste vi moj rešitelj." »Ti trdiš, da si bil z galej oproščen?'' »Da, kakor gotovo se imenujem Caderousse, gospod abbe*." »In kdo te je oprostil?" »Neki Anglež." »Njegovo ime?" »Lord Wilmore.H »Poznam ga, in torej se lahko natanko prepričnm, če govoriš resnico." »Čisto resnico govorim, gospod abbe." »Ta Anglež je bil torej tvoj pokrovitelj?" „Ne moj, ampak pokrovitelj mladega Korza, ki je bil moj tovariš." „In ta se je imenoval?" „Benedetto." »To je krstno ime." »Drugega ni imel, kajti bil je najdenček." »In on je ubežal s teboj vred?" »Da.M „Na kakšen način?" »Delala sva v Saint-Mandrierju pri Toulonu; ali poznate Saint-Mandrier ?" »Da.« »Torej opoludne, ko je vse spalo..." »Kaznjenci, ki opoldne počivajo! Naj še kdo pomiluje & vesele brate!" vsklikne abbe\ »Vraga", pravi Caderousse, »človek ne more vedno delati, saj ni pes." »Sreča za pse," pravi Monte Cristo. »Ko so drugi spali, sva se midva oddaljila, vporabila pilo, ki nama jo je dal lord Wi!more, in se rešila s plavanjem." »In kaj se je zgodilo z Benedettom?" »Ne vem." »To ni res." »Ne, to je res, v Hveresu sva se ločila." In Caderousse stopi nekaj korakov proti abb<\ju, ki ostane, hladen, nepremičen in poizvedujoč, na svojem mestu. »Lažeš," pravi nato z neomahljivim mirom. »Gospod! Ta človek je še vedno tvoj prijatelj, da, morda tvoj sokrivec." „0 gospod abb(3..." »Kaka kak laški privnndraiiec iz Italije spodtika mul slovensko zastavo, za to se Podgorci malo menrjo. Kar je tam Lahov, šo tuji podaniki, če je pn vmes kak Uric, ki mu do-pade biti Lah, pa naj ga bo prani! Lahi v podgori naj bodo lepb* mirni in^aftd^bljh%*TiaH smejo živeti na slovenski zemlji, in „Corriere" naj nikar ne hujska, ker sicer utegne dobiti zasluženo plačilo. Slovenska trobojnica v Podgori nikogar ne žali, kdor je pravi Podgorec, za druge se pa ne menimo. -aCorrierul povemo še, da kraja Piedimonte ne poznamo, m& Podgora je le Podgora! V KDKitMu je umrla gospa Terezija Kranjec, p*b domače Flajsovka,iz znane rodbine, Iti je uasledovala na posestvu PagHaruzzijevem (Krilan). — Edini sin je gospod Ivan Kranjec, višji računar Maverjevih posestev v Ljubnu. — N. p. v m.! Poveljnik 3. HOja Ruccovatv je dospel včeraj v Gorico. Davi je odšla cela garnizija proti Doberdobu; vrne se okoli 5. pop. Pristojnost v goriško mestno občino. 00 K. Tako so sklenili v seji goriškega mestnega sveta v ponedeljek. Samomor aH nesrefa? -- Pretekli teden srno poročali, da je izginil trgovec .Jug z jest vinami v Solkanu. Končno so našli njegovo truplo ob bregu Soče in včeraj so ubogega moža pokopali. Jug je bil zadnji čas nenavadno žalosten. Ali je storil samomor aH po nesreči zašel v Sočo, se ne da konstatovati. Dfe nesreči. — 22-Ietni Jos. Himčič je čakal Podsabotinom, da poči mina. Ker ni po fila v času, kot je pričakoval, je stopil bliž<-pogledat, zakaj ne poči. V tem trenotku pa je počila ter ga močno ranila na levi roki. V goriški bolnišnici so mu odrezali tri prste. V tovarni v Podgori je čistil 23 letuj .los. Cingerli k Št. Andreža cilinder. Namesto da bi se' bil prijel za varnostno ograjo z eno roko, je pustil prosti obe ter ostal nagnjen jui delu. Pri tem je padel v vrteči se cilinder ter ostal takoj mrtev. Umrl ]8 v goriški bdlni&riici Iv. Mervic iz \ Št. Mihela, katerega je pobilo kariienje y kam-liolbmu. Imel je 27 let. Napisi na alpski talci od Celovca do Bistrica bodo dvojezični. Tako je že odredilo železniško ministerstvo. To je seveda popolnoma prav ( — ali razni nemški listi so radi tega vsi iz • sebe. *0' te MarlJInTr tlčere! -- >Teka pobožna Marijina hči iz Podgore je šla v nedeljo s procesijo na Sveto goro. Ko se je vrnila z drugimi v (iorico. ni hotela iti domov spat, ampak je šla plesat z nekim fantom, ko se je naplesala, je pa poiskala p noči svojega prejšnjega ljubčka ter šla — ž njim! Zjutraj zgodaj ga je zapustila. Uspeh romanja na Sveto goro!! Razpis lfateča]a. — Razpisuje se natečaj za jeden izpraznjen štipendij Codelli-Fahnenfel-dove ustanove v znesku 2T(T kron, "kateri se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin pleni enitaša poknežene grofovine Goriško-Gradi-ščanske. Prosilci imajo predložiti svoje, v smislu Obstoječih zakonov opremljene prošnje pri deželnem odboru do 15. julija liK)»>. -- Deželni odbor. Ha skladtiml cesti iz Sempasa na Vogrsko se dela, kakor nam poročajo iz Sempasa, jako zavlačujejo. Premalo je delavcev, vzeti bi jih bilo treba več, dii bi se delo pospešilo. Delavcev je na razpolago dosti in tudi denarja ne manjka, zato želijo prizadeti pospešitev irjnegn dela za to cesto ter se obračajo do cestnega odbora, da ugodi njihovim željam. Dva konja sta se splašila v ponedeljek popoldan v ulici Morelli, uprežena v voz. Voznik je skočil z voza, konja slu tekla na Travnik ter zadela pred jezuitsko cerkvijo ob cestni kamen in se ustavila. izpred SOdnije. Al. .losih iit V. Fahijan iz Velike Novegore so bili aretovani v /a-graju, ko so hoteli oditi v Italijo ter bi m> tako odtegnili naborni dolžnosti, .lesih je obsojen na 1 mesec ostrega zapora, Fabijan pa na 1 dnij. Ni 14 dalj zapora je obsodila policija v Gorici 10-letno Jožefo Kanduč iz Vrtovina, ker je rekla, da se piše. Marija l.o/ar, ko so je radi prostitucije aretirali. Ker je trpinčil živali, je bil obsojen voznik Stelan Hvalic iz Št. Petra na :» dni zapora, Kaj pomenja beseda socljalizem? Xa predlog francoskega iista J.e Pigaro" mi se francoski učenjaki .lules Simon, Pavel Lerov -Beauliru in Pavel Lafnrgue v pogledu definicije socija-lizma izjavili nastopno: Socijali/.em je težnja in teorija, ki stremim za tem, da >; pomočjo raznih zakonitih prisilnih sredstev ustvarita med vsemi ljudmi kar več možno jednakoMti tako v posestvu premoženja, kakor tudi v nadlogah. Zgubljeno. ..... V ponedeljek je zgubil neki voznik od Gorice do Solkana zavoj z raznim /elezjem v vrednosti 7<> kron. Kdor je našel, j naj se oglasi pri rMi/ai>kt zadrmii" v Sol- l kanu ali v našem upravuiStvu. Pille irešlfje so videli planinski izletniki v nedeljo v Dornbergu; včeraj smo imeli priliko »ideti jih iz Prvafiine. Pod voziček pri popravah vodovoda je prišel 11 letni deček M. Moderc iz Krom-berga ter si zdrobil nogo. Pripeljali so ga v Gorico k usmiljenim bratom, kjer so mu nogo odrezali. Otroci so se igrali pri vozičku, ki je zdrknil nizdol, odtod- nesreča. (loterijske številke. 5. maja 1906. Dunaj ...........27 16 HO 8« G 6rac............80 «.) 88 r><) 7!5 Erotin A reumatične f bolezni ¦ ^ jodino la 1 Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. Bo dobiva t vseh lekarnah. Poštna razpošlljatev: lekarna Zoltan, Budimpešta. Razgled po suetn. Državni Zbor začne zborovati zopet dne 1 f>. t. m. Baje ho^jo soc. demokratje ta daa zopet prirediti deli,.- 1 racijo za splošno in jednako volilno pravico s tem, da vzroče generalni štrajk v celi državi. MinlSterski predSbdnlk Hohenlohe sprejema načelnike raznih strank. Dr. Derschatti, dr. Grossu in baronu Schvveglu je rekel, da ima nalogo izvesti na vsak način splošno in jednako volilno pravico. Izjavil je, da je iz prepričanja pristaS splošne volilne pravice. Na parla-mentarizovanje miuiatorstva ne misli prej, dokler ne doseže kompromisa v volilni reformi, l/rekel je upanje, da se doseže med Nemci in Cehi kompromis glede volilne, reforme. Pri njem so bili potem Kbenhoch, Svlva-Taroucca, Mareiiet in dr. Susteršič, Dsiedusz.vcki, Abrahamovih in Dulemba v imenu Poljakov, s katerim je konferiral Hohenlohe 2 uri. Potem jo bil pri njem dr. Ploj. Dr. Ferjančič je odšel včeraj na Dunaj, pozvan k ministerskemu predsedniku. Mnloruski poslanec llomanczuk je pro-testoval pri ministerskein predsedniku, da bi prišlo zvišanje mandatov za Galicijo le Poljakom v prilog. Nato je prišel k ministrskemu predsedniku posl. dr. Ploj, ki je povedal po konferenci o svojih vtisih sledeče: „ Dobil sem vtisk, da si princ Hohenlohe na vso moč prizadeva, da izvede volilno reformo ie. da bo zastavil vse sile, da odstrani množeče se za- preke. Ministrskemu predsedniku sena izjavil lojalno in odkrito, da bomo s svojimi ožjijmi pristaši iz Štajerske vltljub temu, da 0to zagovorniki splošne in ena&e vo/; pravice, glasovali za vladno predlogo le ttuij;, ako se izvedejo v njej spremembe glede Koroške in Spodnje Štajerske. Koroška mora Brezpogojno dobiti dva slovenska mandata. Razdelitev volilnih okrajev na Spodnjem Štajerskem je krivična in posebno se ne more odobriti, razdelitev dveh mestnih mandatov, ker se ne sme le za Celje ustanoviti poseben mestni mandat. Princ Hohenlohe je med r razgovorom opeto-vano povdarjal, da je splošna in enaka volilna pravica neobhodno potrebna, ki je ni mogoče več zavlačevati. Vkljub temu se zdi še zelo dvomljivo, ali bo mogoče reformo rešiti parlamentarno. Tudi o parlamentaiizovanju ministrstva se je razpravljalo in v tem oziru sem izjavil, da bi za vsak tak slučaj seveda tudi Jugoslovani morali zahtevati primerno zastopstvo v ministrstvu. Iz pogovora sem dobil vtisk, da se princ Hohenlohe ne bavi neposredno s parlamentarizovanjem ministrstva, ker je mnenja, da je treba preje urediti celo vrsto drugih važnih zadev." Potem je sprejel ministerski predsednik predsedstvo češkega klubn in člane parlamentarne komisije. Zatrjuje se, da je princ Hohenlohe pripravljen, dovoliti Poljakom 100 mandatov za Galicijo. Naš cesar odide 20. t. m. v Budimpešto ter ostane tam kake 4 dni. Nemški cesar pride baje dne 0. junija t. 1. na Dunaj tei ostane tam eden ali dva dni. General Moltke bo nekaj dnij poprej prisostvoval manevrom pri Brucku. — Vse to y potrditev o trdnosti zveze nemško-avstrijske po konferenci v Algesirasul Nadvojvoda Hafner je daroval 20.000 k v ustanovni sklad za podpiranje otrok aktivnih in dosluženih domobranskih častnikov. Obesil S6 Je v Trstu pri Rv. Mariji Magdaleni G. 25 letni hlevar S. Dandrino. O uzroku samomora ni nič znano. Boji za splošno In Jednako volilno pravico' v LVOVU. V Lvovu so bili (J. t. m. krvavi boji med socijalnimi demokrati in med policijo pred Mickiewiczevim spomenikom Soc. dem. Das-zvnski je imel govor, v katerem je rekel: (>. ne velja volja Habsburžanov, volja vlade in ljudstva toliko, kakor volja Dzleduszvckega in Abrahamovvicza, potem socijalisti no bodo več respeklirali zakonov, nego s silo in z očitno revolucijo začeli delati za splošno in enako volilno pravico. Ker je policija demonstrantom konliscirala rdečo zastavo, je prišlo do velikega izgreda. Mnogo oseb je bilo ranjenih, tako delavcev, kakor redarjev. Daszvnski je imel kasneje še drug govor, v katerem je naravnost poživljal delavce na revolucijo z revolverji in z bombami. Jezullje V Trstu. — V Trstu nameravajo jezuitje sezidali si konvent s cerkvijo. V okrožnici, v kateri prosijo podpore, poudarjajo — avstrijski patriotizem. Radi razialjenja veličanstva so aretirali v Tri- dentu Laha Spolverinija iz Verone, ki poje v tamkajšnjem gledališču. (.'aderousse ga presenečeno pogleda. nŽiVel si od denarja, ki ti ga je dajal lleiiedetto."1 „Torej da, res je,u pravi Caderousse ; „!Jenedetto je po stal sin velikega gospoda.u „Toda kako more biti sin velikega gospoda?6 „Nezakonski sin." „In kako se imenuje ta veliki gospod V „To je grof Moute Cristo, i:»ti, v katerega hiši sva ta hip." „Benedetto grofov siiiV* pravi Moute Cristo začudeno. BSkoro gotovo, kajti grof mu ;«j poiskal očeta, dočim mu vendar uaje sam pet tisoč frankov na mesec in mu je zapisal v svoji oporoki pol milijona." „Aha lu pravi abbe. ki prične razumevati. „In kako se Henedetto zdaj imenuje *w „Andrea Cavalcanti." „To je torej oni, ki ga sprejema pri sebi moj prijatelj grof Monii: Cristo in se oženi z gospico Danglarsovo'.'" nDa/' „In ti to trpiš, ničvrednež! Ti, ki poznaš njegovo živ-lJ9, jaz ;>B. Imenoval se je Benedetto, a ni vedel svojega pravega imena, ker ni nikdar poznal svojih starišev.- „Podpiši se!" zapove grof." „Torej me hočete uničiti?" „Nesramnež, če bi hotel to, bi te vlekel k prvi straži; sicer je pa skoro gotovo, da se tedaj, ko odide ta listič na določeno mesto, ne boš imel ničesar več bati. Torej podpiši 1" Caderousse uboga. rNaslov: ,Gospodn baronu Danglarsu, bankirju, Chaussee d^Vutin'." Tudi to se zgodi. Abbe spravi pisemce. „Zdaj je dobro," pravi. „Pojdi!" „Kako ?" „Kakor si prišel." „Skozi okno?" „No da." „Ah, gospod abbe, vi proti meni kaj nameravate." „Nesramnež, kaj misliš?" „Zakaj ne odprete vrat?" : t „Zakaj bi po nepotrebnem budil vratarja!" • rGospod abbe, recite, da nočete moje smrti." „.Jaz hočem to, kar hoče Bog." „Toda prisezite mi, da mi nič ne storite, ko bom plezal skozi okno." ,,Strahopetnež!" „Kaj hočete storiti z menoj?" ,, .... * „To bi jaz vprašal tebe! Poskušal sem napraviti iz tebe srečnega moža, in postal si morilec." „Gospod abbe," prosi Caderousse, poskusite.še zadnjič." „Naj bode," pravi grof; »znano ti'je, da sem mož, kine prelomi dane besede." „t>a.u „Če prideš syež in zdrav domov,.."- »Česa se imam bati," če me pustite vi, da prosto odidem?'! BČe prideš .svež in zdrav domov, zapusti. Pariš,, zapusti Francijo, in ilokler ostaneš pošten, ti^ bom plaČeVaJL majhno pokojnino, kajti če prideš svež in zdrav domov, mislim..." „Torej?" vpraša Caderousse trepetaje. Tatvina Y PllliU. — Neznani tatovi so udrli ponoči v prodajalnico jestvin M. Perešiča v Pulju, prevrtali blagajno ter odnesli iz nje 750 K in nekaj dragocenostij. Zmaja "opozicije na Hrvatskem. — Te dni so so vršile na Hrvatskem" volitve v sabor. Od 81 mandatov, kolikor jih Šteje sabor, si je priborila opozicija 54, „ narodna", bolje ma-djaronska stranka, ki je prej gospodovala na Hrvatskem, ima sedaj komaj že 24 mandatov. Prišli so tako na površje možje, ki zares gorijo za napredek Hrvatov ter hočejo odstraniti iz hrvatske domovine vse tlačanje hrvatskega naroda ter jo hočejo dovesti do normalnih od-nošajcv. To so zgodovinski dnevi, polni veselja, ker naznanjajo zarjo boljše bodočnosti, to pa je posledica znane reške resolucije, za katero se je največ trudil hrvatski novinar Fr. Supilo. Takega preobrata se moramo iz srca^ Veseliti, kajti z upadanjem raadjaronov upa-*' dajo tudi »furtimaši", vsi veliki sovražniki teptanega hrvatskega naroda! Umorjen medlclnec na Dunaju. — Dnd 5. t. m. se je vršil na Dunaju veličasten pogreb umorjenega srbskega medicinca, Marka Izakoviča, kojega je ustrelil njegov bratranec medicinec PejiČ, ker je menil, da ga je ta naznanil dekanatu radi falzificiranega maturitetnega izpričevala. Vsa slovanska društva so bila pri sprevodu. Izakovič je bil znan kot najlepši Jugoslovan, eno leto mu je manjkalo do doktorata, bil je jedinec, oče njegov je eden najbogatejših srbskih veleposestnikov. Mnogo ljudij je že bilo žalostnih, potrtih, toda tako potrt kakor je bil oče za vozom, ni bil kmalu kedo. Dya sta ga nosila, da ni padel, in zraven njega je korakal tudi nesrečni oče Pejiča, čegar sin je tudi umrl vsled ran kot samomorilec. Narodni socijalisti i Pragi so obhajali g. t. m. majnikovo slavnost. V sprevodu so nosili zastavo z napisom: Proč z rdečimi izdajalci! — radi česar je prišlo med njimi in soc. demokrati do pretepa na Vaclavskem namesti. Nina železniška proga, — Budimpeštanski listi javljajo, da bo tekom meseca maja otvor-jena nova železniška proga od Sarajeva do reke Uvca na meji Srbije in Novopazarskega sandžaka. Važnost te proge obstoji v tem, da bo spajala Sarajevo z Novopazarskim sand-žakom. Volkulja za neslo Rim. — Za mesto Rim iščejo živo volkuljo kakor živ simbol za kapitol in kakor nadomestilo stare, ki je nedavno poginula. Razpisana je nagrada 5000 lir za tistega, ki jo dobi in dopošlje. Škandal v nemški knežji rodbini Wrede. — Prišlo se je na sled velikim tatvinam, katere so zagrešili knezi Wrede s tem, da so jemali po raznih hotelih v velikih mestih različne reči, zlatnine, srebrnino itd. V gradu Basedov na MeklenburŠkem je cel muzej tuje srebrnine. Zaprli so kneza in kneginjo. V0litY8 na FraiCOSken. — Volitve v francoski parlament so končane. Potrebno je 154 ožjih volitev. Iz 11 okrajev še ni znan izid. Protiklerikalna večina je pridobila že sedaj 35 m&ndatov, izgubila 11. Protiklerikalna večina bo v novem parlamentu mnogo močnejša nego Udeležilo se je volitev sedaj 8,900.000 volilcev, okoli 800.000 več nego leta 1902. Generalni Štrajk je izbruhnil v Torinu v Italiji. Prišlo je do velikih neredov. Na Ruskem. — Ruski vladni list je priobčil ukaz, s katerim je grof "VVitte na lastno prošnjo odpuščen in službe kot ministerski predsednik. — Nadalje je vladni list priobčil ukaz, s katerim je tudi Durnovo odpuščen iz službe kot minister notranjih stvari. S carjevim ukazom je Goremikin imenovan ministerskim predsednikom. — Kakor poroča list „Novoje Vremja", je bil minister-ski predsednik Goremikin 2. t. m. ves dan v Carskem Selu, ter je predložil tamkaj mini-stersko listo in svoj program. Goremikin je baje stavil za pogoj popolno svobodo delovanja. Novo ministerstvo prične poslovati baje še pred otvoritvijo dume. Njegova prva naloga bo pregledTnačrta temeljnih zakonov in agrarna reforma. Prva seja dume bo dne 10. t. m. Izgube * rusko-japonskl vojni*.— Po najnovejših podatkih so izgubili Rusi na roandžur-skem bojišču 21.187 podčastnikov in drugih vojakov. Ranjenih je bilo 115.885 mož, pogrešili so jih 37.497 in vjetih je bilo 24.840. V Portar-thurju je padlo 10.000 mož in bilo vjetih 27.557. Na Sahalinu znašajo izgube 1500 mož. Častnikov je bilo od čet na kopnem ubitih in ranjenih okrog 4000, a 2000 je bilo vjetih. Torej znašajo izgube na kopnem 245.460 mož. Pomorščakov je bilo ubitih v Portarthuiju 2000 in ranjenih 5000 mož. V ČuŠimi je bilo ubitih 5000 mož in vjetih 0000. Skupno število izgube pomorskih čet in takih na kopnem znašajo 267.4(50 mož. Pri tem niso včteti tisti, ki so umrli vsled raznih bolezni in tudi ne tisti, ki so padli v vrstah obmejne straže. Japonci so izgubili vsega skupaj okolu 180.000 mož. Po teh podatkih so izgube na ruski strani za 87.466 mož večje. Kako dolgo 2M Človek. — Neki angleški zdravnik, ki seje dlje časa bavil z vprašanjem, kako dolgo da človek živi, je prišel do zanimivih podatkov. Od prebivalstva na zemlji, ki se ga šteje nad 1515 milijonov duš, umira na dan 91.550 ljudi, ua uro 3815, na minuto 63, ali po en človek vsako sekundo. Izmeti 100.000 ljudi doživlja po eden 100 let, od 500 po eden 90 let, od 100 po eden 00 let. Otroci — reVOlUGtjOnarjf. — Iz Petrograda poročajo: Trije devetletni učenci so našli za pečjo v učilnici proklamacijske liste na vojaštvo. Takoj so se napravili s temi listi v bližnjo vojašnico in jih razdelHi med vojake. Pri tem delu jih je zalotil narednik in jih izročil oblasti. Dečkov niso zaprli, a vse učitelje dotične šole so prijeli. V Moskvi je vrgel neki oficir pod voz generalnega guvernerja Subatova bembo. Bomba je ubila adjutanta, kočijaža in stražnika. Su-batov je ranjen. Znani anarhist Pietro Dalcagno je umrl v Rimu v sanatoriju Umberta I. V JekatertaOSlavu se je peljal ruski generalni guverner dne 7. t. m. na kolodvor. 6 napadalcev je streljalo nanj. Guverner je ustreljen, morilci so zbežali. V Sladkorni tovarni v Kolinu je nastal 6". t. m. ogenj, ki je napravil 400.000 K škode. Zdravnik obsojen na 35.237 kron zaradi slabega Zdravljenja. -•- Na Dunaju jo dobil leta 1902. neki Karol Haas trdovraten luskinnst lišaj (psorinsis.) Sel je k medicinskemu profesorju Langu, dvornemu svetniku, da bi ga ozdravil. Prof. dr. Lang mu je svetoval, naj se da zdraviti z Rihitgenovimi žarki po docentu dr. Holz-kneehtu. Pri tem je bil bolnik hudo opečen na hrbtu, bil mesece in mesece v smrtni nevarnosti in še zdaj ni zdrav. Tožil je profesorja Langa in docenta dr. Holzknechta, da nra morata, ker sta ga krivo zdravila, plačati bolečine in izgubo na zaslužku. Zdaj je bila izrečena sodba. Profesor Lang je oproščen, docent dr. Holžknecht pa obsojen plačati bolniku 30.000 kron za bolečine in 5237 kron za izgubljeni zaslužek. Miijarderja okradli. — Nezuani tatovi so udrli v pisarno miijarderja Leitherja v Cikagu, razbili blagajno ter odnesli vrednostih papirjev za 100.000 dolarjev. I CdpfUnWk»k«oia«okoUdo,t«inubodlprip«w«»ni Ivana fkottm. Kandol-Kakao || ki im* najmanj toU8» t ¦•bi, j« toraj nsjlaliipta-I bara«, a* proT»ro8» nikoli aaartoati In j* ab naJboy-I lam oknan isradno pooaal. * Frirtan i«mo ¦ imanva -# Ivan ¦ «ff V In a lavjo varatvano anamko. J ZftTojipoV.kgGOvlnMj-^r ^ Dobiva ¦« poTiod. "I Inkvizicija. Napisal Grof Hohenbrooch. 4, Resolutioues morales. (Dalje.) Tri sredstva stojijo na razpolaganje inkvizicijskemu sodniku, ako obtožencu ni nič dokazano pa se nanj sumi, in ta so: opravi-čenje, prisega in mučenje. Od teh je najuspešneje mučenje. Ker je težko dokazati krivo-verstvo, naj inkvizitor po potrebi rabi mučenje. En znak, kateri potrdi kaka priča, zadostuje, da se uporabi mučenje. Višje treba manj in blažje mučiti nego proste. Ako mučeni ostaja pri oporekanju svojega krivoverstva, more biti radi znakov, ki ga sumničijo, obsojen na težke kazni, n. pr. na galeje. Tudi one, na katere se malo sumi, more inkvizicija obsoditi na galeje, na bivanje itd. V posameznih slučajih more inkvizicija soditi tudi žide in nevemike, ako n. pr. tajijo obstanek božanstva. 5. Inkvizicijska priročna knjiga frančiškanov. Ta knjiga je bila izdana v 15. stoletju; rabili so jo inkvizitorji, ki so izšli iz frančiškanskega reda. j »V mučilišču, kjer so shranjena vsa imi- , čila, naj obženka priseže, drže roko na sveten ' evangeliju, da bo govorila resnico. Preif vsem naj jej prečastiti oče reče milostno: Ker smo po znakih in po pričah uverjeni o tvoji krivdi smo odloČili, da izvemo resnico tudi iz tvojih ust. Vprašam te torej.... Priznaj drage volje ker drugače te prisilimo z mučili, ki so za te pripravljena. Ona odgovarja: Jaz sem rekla resnico. Vse se mora zabeležiti, kar ona pove kar dela, njene vzdihe, njene solze, njeno žalovanje, njen krik. Čestiti oče nadaljuje: Ker si trdovratna, ne koristi,, da te obžalujemo. Pozivljem te ponovno, da poveš..... Ona odgovarja: Jaz nimam ničesar povedati, Tedaj zapove čestiti oče, dft jo slečejo terzvežejo. Med tem jej reče: Opozarjam te, da se to mučenje ne nanaša na tvoja prizna-nja; za ta boš trpela predj)isano kazen, marvet mi hočemo:.... Njen odgovor treba zapisati. Potem ukaže čestiti oče, da obtoženko, ki je gok na mučilo navezana, dvignejo kvišku, Dokler visi, jo pozove, da prizna svoj zločin. Ona reče ali: O moj Bog, to je strašno, jaz umiram, ali pa molči. Vse, kar v času mučenja govori ali dela, se mora vestno zapihati. Ako ona molči, ukaže Čestiti oče, da jo dvignejo še višje. Ona kriči znova: O moj Rog, sveta devica, pomagaj mi! Potem ko je obtoženka nekaj časa visela, ukaže Čestiti oče, da jo spuste. More se jej reči, da so jo spustili, ali da se bode mučenje nadaljevalo, kadar se bode zdelo potrebno Čestitemu očetu. Potpni jo odvedejo nazaj v ječo. Drugi dan jo je treba zopet pripeljati v mučilišče. Čestiti oče naj jej reče: Ker nismo zadovoljni s tvojimi odgovori, ali vidimo, da vkljub mnogim znakom in pričam nočeš priznati, smo odločiii, da te zopet mučimo, to pot pa hujše. Radi tega ti svetujem, da nam poveš..... Ako se izjavi obtoženka tako, kakor poprej, ukaže čestiti oče, da jo zopet golo zvežejo, in vpraša jo še enkrat: Ali hočeš govoriti resnico V Ako odgovori: Rekla sem jo — tedaj se jo visoko dvigne ter zopet vpraša. Ona ho kričala neprestano: O moj Rog, vi me hočete ubiti! (Konec pride.) Gospodarstvo. Jadranska banka. — Dne o. t. m. jo i»n i prvi občni zbor „Jadranske banke" v Trstu. Na ta občni zbor je došlo izvanredno veliko število akcionarjev, ki so zastopali 1040 delnic s 104 glasovi. Predsednik g. Anion vitez Vu-kovič je otvoril občni zbor. Poudarjal je, ila je Trst glavna trgovski* točka v Avstriji in ena izmed najbolj važnih v celi Evropi ter razložil namen občnega zbora, na katerem naj se „Jadranski banki" poviša akcijski kapital na potrebam in razmeram potrebno višino. Nato je d»ii besedo g. ravnatelju Aatiču, ki je utemeljil potrebo povišanja delniškega kapitala. Iz njegovega poročita posnemamo, da je »Jadranska banka" od 13. novembra 1905. da 30. aprila 1000. imela okolo 104 milijone kron prometa. lUagajniški prejemki so znašali »Torej v tem slučaju mislim, da ti je Bog odpustil, in odpustim ti udi jaz." »Kakor resnično sem kristjan." zajeclja Caderousse tre-petaje, »tako gotovo so vaše besede vzrok, da strahu trepetam." j »Pojdi!" pravi grof in mu pokaže na okno. Caderousse, M se še ni popolnoma pomiril, gre k oknu| in se boječe ozre okoli sebe. i »Zdaj splezaj na tla," pravi abbe" in prekriža roke. Caderousse končno uvidi, da se mu od te strani ni bati ničesar, in izgine. Grof se s svečo v roki približa odprtemu oknu, tako da vsakdo lahko vidi, kako stopi ta mož iz okna in kako drugi sveti za njim. »Moj Bog, kaj delate, gospod abbe!" vsklikne Caderousse. »če bi prišla mimo patrulja..." n ugasne mu svečo. Toda šele, ko začuti pod svojimi nogami vrtni pesek, se pomiri popolnoma. | Monte Cristo vstopi zopet v svojo spalnico, se hitro ozre j na vrt in na cesto in zagleda najprej Caderoussea, ki napravil ovinek okoli vrta in pritrdi svojo vrvasto lestvico na nasprotnem oglu, da bi se vrnil po drugem potu kakor je prišel. Ozrši se potem na cesto, vidi Monte Cristo, da stoji nočni šetalec baš v kota, v katerem je plezal Caderousse čez zid. i Počasi plezaje po lestvi, se ta skrbno ozira naokoli, če1 je cesta prosta, predno zdrsne po drugi strani zidu navzdol. Nikogar ni videti, nikakega Šuma ni slišati. Ura bije eno. Caderousse zdrsne počasi navzdol, in sicer z izurjenostjo, ki kaže, da mu taka pota niso tuja. Toda ko se prične spuščati, se ne more ustaviti,, dasi naenkrat zagleda senco moža, dasi se naenkrat iztegne po njem neka roka. Še predno se popolnoma dotakne tal, predno se more postaviti v bran, začuti v hrbet tako silen sunek, da se zgrudi na tla. »Na pomoč!" zastoka. Drugi sunek ga zadene v stran, in Caderousse zakliče: »Morilec!" Zakotali se po tleh, nasprotnik ga pograbi za lase in ga tretjič sune v prsi. Caderousse hoče kričati, a njegovim prsim se izvije le zamolklo stokanje, dočim se vlijejo iz ujegovih ran trije debeli curki krvi. Morilec ga natanko opazuje, ga smatra za mrtvega in hitro ubeži. Komaj ranjenec to opazi, se opre na komolce, in dasi umiraje, zakliče, z nadčloveškim naporom: »Morilec... jaz umiram..wpa pomoč, gospod abbtf, na pomoči" - ; Ta zamolkli klic prodre sence noči. Vrata pri skrivnih stopnicah se odpro, na to vrtna vrata, in Ali in njegov gospod se prikažeta s svetilkami. VI. Božji prst. Caderousse kliče naprej: »Gospod abbe, na pomoč, na pomoč!..." »Kaj je V vpraša Monte Cristo. „Na pomoč," ponovi Caderousse, »umorjen sem.'1 »Tukaj sva, pogum l" »Ah, končano je! Prepozno prihajata in samo, da bi me gledala, kako bom umiral... Kakšni sunki... koliko krvi..." In po teh besedah omedli. Ali in njegov gospod dvigneta ranjenca ter ga odneseta v sobo. Tu ga mora Ali sleči, in Monte Cristo zagleda tri strašne rane. »Moj Bog," pravi, »tvoje maščevanje pride mnogokrat pozno, totja mislim, da je potem le tem popolnejše." AH pogleda svojega gospoda, kakor da ga hoče vprašati, kaj ima zdaj storiti. »Pojdi h kraljevemu prokuratorju gospodu Villefortu, ki stanuje v predmestju Saint-Honoro, in vrni se z njim semkaj. Med potom lahko zbudiš vratarja, ki naj gre po zdravnika." Ali uboga in pusti abbt^a samega pri Caderousseu, ki je bil še vedno v nezavesti. Ko nesrečnež vnovič odpre oči, ga pogleda grof z neke vrste temnim sočutjem, in zdelo se je, da njegove pregibajoie se ustnice šepečejo molitev. »Zdravnika, gospod abbtf, zdravnika/* vzdihne ranjenei-. »Kmalu bode tukaj," odvrne abbe. »Dobro vem, da mi ne more vrniti življenja, a morda mi lahko vrne toliko moči, da bom imel čas dati svojo izjavo." „0 kom?" „0 morilcu." »Ali ga poznaš?" »Če ga poznam! Da, poznam ga, bil je Benedetto." »Mladi Korz?" „Da." »Tvoj tovariš'-'" »Da. Podavši načrt grofove hiše, skoro gotovo v Hadeji, da umorim grofa in dobi on dedščino, ali da bom umorjen jaz in me bode on prost, je čakal na cesti in me umoril." »Poslal sem po zdravnika in po kraljevega prokuratorja zajeduo." »Prepozno pride, oba prideta prepozno," zajeclja Caderousse vedno slabeje. Monte Cristo zapusti sobo ter so vrne čez pet minut s. stekleničko v roki. Steklene oči umirajočega se ta čas ne obrnejo od vrat, skozi katera je instinktivno pričakoval pomoči. /dišite, gospod abb<5,u pravi, »hitite; čutim, da se ml vnovič bliža omedlevica." Monte Cristo stopi bližje ter vlije na modre ranjenčeve ustnice tri ali štiri kapljice tekočine, ki je bila v steklenici. (D.alje pride.) Pojasnilo.*) Na izjavo, sklenjeno od nekaterih tukajšnih učiteljev na izrednem občnem zboru »Tolminskega učiteljskega društva" v Tolminu dne 12. aprila 1.1. in priobčeno v cenj. »Soči« z dne 5. maja t. 1. štev. 36, na kratko sle-"de8M»> >.......~.„*., , _,^,.> V izjavi stoji črno na belem : „Vse učitelj stvo, zbrano na izrednem občnem zboru »Tolminskega učiteljskega društva" v Tolminu dne 12. aprila 1900. obsoja pisavo lista „Sočaa gled-i na neprimerne napade nad posameznimi udi učiteljstva, kateri žalijo obenem ves naš stan." Podpisani sem mnenja, da že- davno niso dotičniki kaj tako logičnega in resničnega izrekli, kakor je rečeno v zgornji izjaviiT Evo dokaza: Podpisani sem ud učiteljstva. Glavar Prinzig in šol. nadzornik Lasič sta po okraju proti meni agitirala pri zadnjih volitvah v po-moženi okraj. Sol. svet. Tudi drugače sta mi skušala Škodovati, kar je razvidno iz odprtih pisem. Učiteljstvo v okraju, ne le, da je pustilo svojega uda na cedilu v tem težkam boju, (ki ni le oseben, nego združen s stvarjo in načeli: ponemčevanje, pomanjkljivi računi, pe-dagogični in moralni grehi, brezpotrebni in drasi komisar pri nadzorovanju šolskih stavb, terorizem itd.) nego priskočilo je glavarju in Šolskemu nadzorniku na pomoč ter udrihalo in mesarilo v različnih listih v zloglasni ojstri graji z junaškimi podpisi podpisanega uda učiteljstva, ne pomislivši, bode li to žalilo ali ne ves naš stan. Neprimerno napadati uda učiteljstva, ki Vam ni nikoli nič zalega storil in ni delal nikdar sramote svojemu stanu, pričeli ste Vi drugi; kaj tarnate sedaj i Ta Vaša izjava zdi se mi približno enaka glavarjevemu popravku, v katerem je hotel nekaj popraviti, pa ni nič popravil, nego priznal, kar je proti meni storil. Konečno še jedno: Mogočna birokracija in sovražni nam sistem s pomočjo nekaterih učiteljev v okraju, bi smeli poljubno uda učiteljstva neopravičeno mesariti, a drugih krivcev bi se ne smelo niti opravičeno dotakniti 1 Ta bi bila pa lepa! Tolmin, 0. maja 1800. Andrej Vrtovec. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. samo, ampak tudi skusiti se mora lilijno mlečnalo milo Bergmann & C.o, Dresden in DeCin ob Labi prej Bergmannovo lilijne mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. =* JOSIP ZORNIK V GORICI. = Štev. 1060. O. 6. sv. Razpis natečaja. V okraju sežanskem se razpisujejo v deftoitivno nameSCenje te-le službe: 1. Mesto višega učitelja na dvorazred-nici v Kostanjevici. 2. Mesto učitelja-voditelja no jedno-razrednicah: Branica, Gabrovica, Kazlje, Kob-ljeglava, Štjak, Štorje. 3. Mesto učitelja na dvorazredniei v Povirju. 4. Mesto učiteljice na trorazrednici v Lokvi. 5. Mesto učiteljice na dvorazredniei v Dutovljah. Prosilci oziroma prosilke naj vlagajo svoje prošnje, opremljene s pričevairirspo-sobljenosti in zrelostnega izpita, z dekreti o provizoričnem nameščenju in z domovnico predpisanim potom na c. kr. okrajni šolski svet do 10. junija t. 1. Dohodki so ustanovljeni zakonom od 14. januvarja 1906. dež. zak. in ukaz št. 10. C. kr. okrajni šolski svet Sežana, 30. aprila 1900. Za predsednika: K a nt s. Sapirograf, najmveji in najbolj! raztnnožavalni aparat. za samostojno in najceneje izdelovanje tiskovin vsake vrste: pisma, okrožnice, note, risarije, načrte, programe, jedilne liste, vabila itd. itd. 100-150 čistih izvodov se lahko izdela v 15 minutah. Izdeluje toli v črnem kakor tudi v barvotisku. Navodilo uporabe na razpolago. Cena: Oblika dopisnice cm 10x15 K 10 » kvart-folio „ 22x33 » 30 Naročila sprejema: ^Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št. 7. Anton Potatzky v Gorici. Na uredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje knpovallče filrnberikega li drebnej* blaga ter tkanin, preje In ilUJ. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce ii popotnike, i Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaie in ievlfarje* Sretlnjlco. — Rožni Tencl. — Masno knjižice. lišna obuvala za ?se letna Base. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga sa kramarje, krošnjarje, prodajalce poeejmih in trgih ter na deželi. S 35- A. v-j. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste Hajboljših tvdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodaje na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -72, -"80, -'88, -'96,112,1*20,1*36,1*44,1*60,180, 2-. ¦------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------ mila in sveč.------------------ Cene zmerne. C. kr. privil. krojaški kroji. Krojafinica prve vrste za vsaki stan. Trgovina z gotovimi oblekami in manufak- turnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina zaliga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike, masne kape, cingulum itd. Dobiva se vse kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini m. P0YEMjyr L-. v Gorici na Travniku. Pozor! Podpisani opozarja slavno občinstvo, posebno gg. svilorejce, naj bodo previdni pri reji svilodov ter skrbijo, da imajo prave zanesljive toplomere kar obvaruje pred marsikako škodo. Ako hočete imeti zanesljive in preskušane toplomere, obrnite se do g. A. Primožič optik &orica - nlica Vettorim št. 3. ZAHVALA. Vsem p. n. vdeležnikom pri pogrebu moje dobre, nepozabne matere Terezije 'Kranjec, rojene Pintar izrekam tem potom najsrčnejo zahvalo. D Kobaridu, 7. maja 1906. toan Kranjec, baron mayr'jei> uišji računarV sin. l496.680 K 40 vin., izdatki pa 12,330.390 K I l vin. BaCun dolžnikov in upnikov izkazuje ,458,895) K 55 vin", proti 23,646.907 K 37 ! I promet v devizah je znašal 3,859.671 K i j vin. proti 3.793.487 K 59 vin. V valutah: | $ 150 K 54 vin. proti 391.223 K 40 vin. ' Lui: 946.262 K 0 vin. proti 924.471 K ! \ vin. Menični portefeuille banke znaša danes mejnika 1,024.133 K.13,vin. ^hranilne aiige je vloženih dosedaj" *59'666 K-r8Yvin?"; Depr?miČninah poseduje »Jadranska banka" 2^yuo kupljeno hišo na vogalu ulice Cassa i jtisparmio in ulice San Nicolb, ki repren- I ^ vrednost 218.950 K, kamor se banka kratkem preseli. Pri nJadran'skr&anki" "se j jjoleg dragega subskribiralo 2,400.000 K | državnega ruskega posojila iz leta 1900. j j i^m poročilu je na predlog predsednikov jenil občni zbor soglasno, da se kapital po-& na 3,000.000 K in da se upravnemusvetir opusti način in čas za emistfo novih delnic, se pod nominalno vrednostjo 400 K ne Bejo izročiti prometu. S tem je bila dognana jjga točka dnevnega reda. V seji upravnega reta so sklenili, da subskripcija novih delnic, itere se izdajo sprva za eden milijon, začne . avgusta t. 1. Posojilnica na Slipti pri Vlpail, — ** poročila delovanju te posojilnice lanskega leta po-memarao: : Prometa je bilo . . K 1,047.150.03 Pristopilo je v 1. 1905. novih zadružnikov . .100 stopilo pa......19 ¦ . .„ j vsled tega narastlo Število istih na . . . 830 I ll zadružnikov je imelo v glavnih deželi po 10 K . n G.020-— Hi zadružnikov je imelo v opravilnih deležih po 2 K . „ 1,434'— Skupaj . . K 7.454*— Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1904. . . „ G31.819-7G r leta 1905. se je vložilo . . , 224.091-12 Skupaj . . K 855.910-88 rignilo pa ...... . . „ 200.859.42 stalo je torej naloženega . . K 055.051*40 temu prištejemo kapitali-zovane obresti za .... „ 25.357.80 i dobimo stanje hranilnih vlog koncem leta 1905. . K 080.409.32 Stanje hranilnih vlog zviSalo se je v 1.1905. za „ 48.589-56 Vsa zadružnikom dana posojila znašala so v 1.1904. „ 017.372*86 kom leta 1905. se je posodilo zadružnikom . . • » 250.641*77 Skupaj . .K 868.014*63 »ea letom so zadružniki vrnili „ 175.465*99 lolgiijpjo torej zadružniki vsega...........K 092.548-04 Stanje posojil se je zvišalo 1. 1905. za . . „ 75.175-78 Čistega dobička je lilo.......... „ 4.543*41 »teri se po sklepu občnega zbora z dne 29. sušca 1905. razdeli tako-le: Glsvnimdežeiempripade *% dividenda . K 481*00 sgradv- ,edwe . . „ 440*— „ 921*00 stanek . . . . . . . . . K 3.621.81 t se pridene reservnemu zakladu, ki znaša .... 18.986*— J bo torej narastel na . . .K 22.607-81 Posojilnica uraduje v Vipavi in sicer &ak četrtek in nedeljo od 8, do 12. dopoldne, tt vsako sredo od 11. do 12. ure dopoldne. Vozni red krajevne železnice Gorica-Ajdovščina veljaven od 1. maja 1906. naprej. 851 853 tli »l. 855 km Postaje 1 Mei. fl. J 852 Iti. Vi. 854 lil. «1. I 856 ».10 2.to ».23 2.27 »»56 2.40 »•48 2.53 »¦38 ; 3.03 0.09 3.13 0.21 3.26 7.151 7.271 7401 7.53 8.03 8.13 8.26 8.34 S4l| 8.50J 10.351 550 12.58 4.25 j 5.20 , 5.10 I 5.491 ! 6.19J 6.99|I.M \-'tt 4 1 8 ' 12 14: 16-21 23 25 i 1. Gorica...........** i Šl. Peter pri iorici....... ^ 1 7.30 7.19 7.07 6.53 6 48 6.38 6.24 6.16 6.10 1.30 1.19 1.07 12.53 12.48 12.38 12.24 12.16 12.10 12.-6.45 2.011 9.45 4.15 6.20 6.47| 3.16 3.05 2.15,2.49 0.201 6.09| 5.54 5.39 5.34 5.21 5.06 4.58 4.52 4.40 j 9-1 414 11.59 8.85 7.57 10.40 7.29 6.501 IH|I-3S| p°H. *" 1 j. . j 0.37 3.41 0.45 3.50 ?*25| j M5 1.291 0,051 318 ; 4.47 «.95 ' 865 Ul ; 10.02 5,50 . 12.— »•M 1 10.29 8;B0 j 1.20 A«.07,1113145 r Sv. Križ-Osta.........1 jot ll ||d( b.1 >h. Priklopi,,: Junaj j. ž. ......... • • • ** Srailec j. ž...........4 jjubljana j. ž., . . . . • • • • • 1 5.35J 9.51 2.37 10.2S 10.42 11.30 946 7.54 9.03 7.38 Korinio j. ž...........""J1 Sorica ............ odl» TrLatf5ko~obrtr\a zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je t. ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: v. Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %<$, prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/8^, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ^ Načelstvo in nadzorstvo. Adolf Fey t V GORICI I Via Leoni na voglu Tekališča Frana Josipa j . prej r»a Travniku == Velika zaloga zlalih, srebrnih in kouin- i sMh ur, vseh vrst imzidnih in ur z nihalom, budilk, itd. ild. — ----- Bogata zaliia zlitih in srebrnih dragotin. Zaloga vseh optičnih predmetov. Za Vsako uro se jamči I leto. S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Dražba za domaČa dela in strojev za pletenje Thos. E Whittick in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434. Vodna moč se prodaja. Ista se nahaja na potoku Ilnblju, tik državne ceste ob Vipavski železnici. Združeno je z velikim novim poslopjem, primernim za napravo žag, ali kaj drugega. Zraven je hiša za stanovanje. — Okrog poslopja se nahaja lepo obdelano zemljiSče. — Naslov pove upravcištvo „So6e\ Žrebanje nepreklicno 17. maja 1906. Glavni dobitek kron - 3O.000 - kron Srečke doma cesarice Ozabete mr~ & i k ~*w = priporočajo: G. Centilli & Michelstidter, menjalnica v Gorici, r; Štev. 239. Objava. . Naznanja se, da je sklenilo varuštvo deželnega hipo-tečnega zavoda v seji 20. aprila t. 1., da se eskomptujejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil od 1. maja t. 1. naprej namesto po 97l2°0 po 98°0. V Gorici, 27. aprila 1906. Solnčniki u najuečji izberi po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZORKIK - GORICA Gosposka, ulica 10. Največja izbera mudercev vedno zadnje novosti idealnih kroje?, samo pri J. ZORMK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni ekraski za spornladtie in letne obleke so v*e začeli dohajati. J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Andrej Fajt j pekovski mojster j v Gorici Girsi Franc. 6im it. l filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naroČila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinejega, za novo j maše in godove, kolače za bir- j mance, poroke itd. Vsa naročila j = izvršuje točno in natančno po želji \ S naročnikov. g S Ima tudi na prodaj različne moke, j t fino pecivo, fina vina in UkerJ9 j S po zmernih cenah. j 2 Za veliko noS priporoča goriške S 2 l>luce, potice Itd. j tast«! Odlikovana pekarija in siadčičarna. Ha^ol Jii*aščil{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši,) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače s birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mi gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežb po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Zaščitna znamka: »Sidro" Linimeiri. Capsici coma Nedomesiek i« Paln-Exp«llar je splošno priznano kt t tsvrstuo bol I Mažujoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje j le originalne steklenice v škatljah z m§« zaščitno znamko ,Sidro" iz JHchtorJe»e lekarne, pot^m sp i*> srtovn prejelo originalni izdelek. P^^RICHTERJEVA LEKARNA (Fo^RICHTERJEVA LEKARNA Fol [j.T j k ..slatem leva" ? Pragi [ * | j tfAl^J Elisabethgas&i) St. o nova. L\IJ P^P^<( Dnevno raipoBilitivje. Kj^jA Rimske toplice u Tržiču (fflonfalcone) na Primorskem so odprte slavnemu občinstuu od 1. junija do konec septembra 1906. Be dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarna11. REVMATIZMU in PROTINU ia filfon Ooiina iz,ielan v Tr8tu v lekarnah R«f««l Godina, 8ak«rna „Alla Madonna dalla Salulo" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, J6 IlittT UUUIHi |fRgirM nuV Ifaa", VI« dal Farnato 4.. - Oen« tteklenioa X 140. Is Trata ee ne razpošilja manj nego 4 itekleniee proti povzetju aH naprej poslanim zneskom K 7- - prosto poštnine. ===== I 8 cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.« „KR0NPRINZ WILHELMM I in „KA1SER WILHELM der GROSSE". Preko morska vožnja traja iamo5 6dnt. *"d Katanden, zanesljiv poduk in veljavno vozne listke za parnike gori navedenega :TT | parobrodnega draštva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnio dobite C^ I v Ljubljani edino le pri jj-SJ MUH TATCARJO, Koloiirorsfce din IL3Ss I i nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tlšierju". tss I Odhod !a Linbljaue je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se JjJJ I tičejo pob jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, rselna in solidna. ^ I PoteSkom, ~ . jenienim v zapadne drŽave kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, , ,_¦* ¦ Arfr , vteh. Wioming, Nevada, Oregon In Washington nudi naše društvo ZZ2 I posebno ugodno ia izredno cfino firez Galveeton. Odhod na tej progi ^»3 B iz Bremna enkrat mesečno. ;•""" • I Tu bo dobivajo pa tudi listki preko B a! ti mor a in na vse ostale dele svetaf k&kort A f * Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapora v Avitrali j o itd. * Pristno, krasno izdelano švicarsko vezila "Wi po neverjetno nizkih cenah je na prodaj v ulici Bafmi št. 10. I. —