GLASILO -
SGCI^ISTICNE
leto xxix. št. 2
15. januarja 1976
cena 2 din
Podpis 20. januarja
Vsi trije zbori skupSčine občine
Ptuj so na seji, 9. decembra
1975 odobrili osnutek samouprav-
nega sporazuma o združevanju
sredstev za financiranje potreb
SLO in ustrezno priporočilo. Skle-
nili so tudi, da oba dokumenta v
predloženem besedilu pošljejo v
potrditev delovnim ljudem v te-
meljnih in drugih organizacijah
združenega dela, v drugih samo-
upravnih organizacijah in skup-
nostih ter delovnim ljudem, ki de-
lajo s sredstvi v lastnini občanov
(zasebni sektor). Pred tem pa je o
osnutkih dokumentov razpravljal
svet za ljudsko obrambo in izvršni
organi posameznih družbeno-poli-
tičnih organizacij, ki so dale pripo-
ročilo svojim osnovnim organi-
zacijam, da akcijo združevanja
sredstev za potrebe SLO podprejo
tudi s političnega stališča.
Ta pobuda je v celoti uspela.
Osnutek samoupravnega sporazu-
ma je bil obravnavan na zborih de-
lovnih ljudi, ki so ga zavestno spre-
jeli s sklepom, da ga bodo podpi-
sali. Za kaj dejansko gre?
Skrb za financiranje teritorialne
obrambe, družbene in civilne zašči-
te in podobnih dejavnosti na tem
področju je v izključni pristojnosti
vsake občine. Ker teh potreb ni
moč kriti iz rednega proračuna ob-
čine, smo na območju občine Ptuj
že od začetka leta 1971 združevali
sredstva za potrebe SLO in sicer po
merilu 80 dinarjev letno na zapo-
slenega delavca. Pogodba o tem je
veljala za 5 let in je zato potekla z
31. decembrom 1975. Glede na
vsakoletno inflacijsko stopnjo je
temu primemo bila tudi manjša
realna vrednost prispevka. Zaradi
tega novi prispevek 120 dinarjev na
zaposlenega delavca v dejanski
vrednosti pomeni manj kot je pred
petimi leti 80 dinarjev. Kljub temu
so strokovni delavci na področju
obrambe in zaščite mnenja, da bi s
prispevki v navedeni višini lahko
krili najnujnejše potrebe za zago-
tovitev sodobnejšega orožja in
opreme za pripadnike teritorialnih
enot. Iz tega denarja bodo krili tudi
stroške obrambne vzgoje prebi-
valstva, predavanja za vse občane
iz tem o obrambi in zaščiti, razne
seminarje, tečaje in podobno.
Dejstvo, da do predlagane oblike
financiranja obrambnih potreb v
občini delavci in drugi delovni ljud-
je niso imeli nikjer odklonilriega
stališča kaže na visoko zavest naših
občanov, zavest pripadnosti samo-
upravni socialistični družbi, da so
jo odločno pripravljeni braniti
proti vsakomur, ki bi jo ogrožal.
Da bi tej manifestaciji samo-
upravne zavesti delovnih ljudi ptuj-
ske občine dali večji poudarek, bo
20. januarja 1976 v Ptuju slavnost-
ni zbor podpisnikov, na katerem
bodo slovesno podpisali samo-
upravni sporazum o združevanju
sredstev za financiranje obrambnih
potreb, ki so skupnega pomena za
občino Ptuj za obdobje
1976—1980.
Poudariti je še treba, da bodo de-
nar — 120 din na zaposlenega de-
lavca — delovne in druge organi-
zacije in skupnosti letno izdvajale
iz dohodka po zaključnem računu
v poseben skupni občinski
sklad. Podpisniki bodo tudi po-
oblastili upravni odbor sklada, ki
ga je že imenovala občinska skup-
ščina, da bo letno sestavljal finanč-
ne načrte sklada in razdeljeval
združena sredstva na podlagi raz-
vojnih načrtov ljudske obrambe v
občini Ptuj.
NaS teritorialci „Vsi po poteh revolucije" v Mostju 1975
Ptuj 1975 -
Krapina1976
Medobčinski odbor občinskih
svetov ZSH in ZSS občin
C akovec, Koprivnica, Krapina,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin, bo na seji v Ptuju, 16.
januarja 1976 obravnaval poročilo
o realizaciji delovnega programa
za leto 1975. Sprejel bo politično
oceno izvršenih akcij, zlasti
skrbno, pa bo ocenil izvedene
prireditve v okviru XIV. tradi-
cionalnih delavskih srečanj brat-
stva in prijateljstva - Ptuj 1975.
Na seji bodo sprejeli sklep o
prenosu sedeža medobčinskega
odbora iz občine Ptuj v občino
Krapina. Razrešili bodo sedanjo in
izvolili novo vodstvo; predsednika,
podpredsednika in sekretarja med-
občinske^ odbora. Razpravljali
bodo tudi o programski usmeritvi
sodelovanja v letu 1976 ter
izhodišča za prodam XV. tradi-
cionalnih delavskih srečanj brat-
stva in prijateljstva - KRAPINA
1976.
Letos mineva petnajst let od
prve skupne seje občinskih svetov
ZSH in ZSS občin C akovec, Ptuj
in Varaždin, ki je bila v Ptuju, 16.
septembra 1961 leta. Ob tem
jubileju bo lahko Ptuj skupaj z
bratskimi občinami s ponosom
odpiral strani prehojene poti. V
petnajstih letih medrepubliškega
sodelovanja so bili doseženi veUki
uspehi na vseh področjih dela in
družbenopolitičnega delovanja, na
katere so lahko zlasti občine
Cakovec-Ptuj-Varaždin, kot
iBtanoviteljice in glavne nosilke
bratskega sodelovanja, zelo ponos-
ne.
Ob koncu velja poudariti, da
občina Krapina prvič prevzema
organizacijo tradicionalnih delav-
skih srečanj bratstva in prija-
teljstva, zato našim sosedom
želimo mnogo uspehov pri uresni-
čevanju te plemenite in zelo
odgovorne naloge.
F. Bagar
Politična podpora delu samoupravne
stanovanjske skupnosti
Komite OK ZKS Ptuj je na svoji
21, seji dobro ocenil dosedanje
dveletno delo samoupravne stano-
vanjske skupnosti Ptuj. Komite se
je sestal 7. januaija 1976 v
delavskem domu Franca Kramber-
gerja in povabil k sodelovanju še
člane izvršnega odbora samo-
upravne stanovanjske skupnosti
^uj, člane političnega aktiva in
člane medobčinskega sveta ZKS z
območja občine Ptuj.
Temelj izhodiščni razpravi je dal
Janko Begak, predsednik občin-
skega sindikalnega sveta Ptuj in
opozoril na sklepe kongresov,
predvsem na resolucijo 10. kon-
gresa ZK o izvajanju stanovanjske
politike, ki obsega 14 nalog. Od
teh smo jih v ptujski občini delno _
ali v celoti uresničili 12. Posebej je "
poudaril vlogo subjektivnih sil v
kreiranju stanovanjske politike.
Ko je govoril o vlogi subjektivnih
sil na oblikovanje stanovanjske
politike je povedal, da še vedno ni
čutiti zadostnega vpliva delovnih
ljudi na oblikovanje te politike.
V	dokaj plodni razpravi je bilo
slišati, da obstaja vrzel v plani-
ranju stanovanjske politike med
krajevno skupnostjo in samo-
upravnimi interesnimi skupnostmi
do stanovanjske skupnosti. Sa-
moupravna stanovanjska skupnost
Ptuj je menda edina skupnost v
Sloveniji, ki na področju usmer-
jene družbene gradnje nastopa kot
investitor. To zahteva veliko
odgovornega in strokovnega dela,
kaže pa racionalnejši rezultat.
V	letu 1976 bo vseljivih 200
stanovanj, ki bodo polno angaži-
rala ves razpoložljivi finančni
.kapital stanovanjske skupnosti za
letos. Pot, ki jo je ubrala
samoupravna stanovanjska skup-
nost Ptuj narekuje tudi nigo ceno
stanovanjske površine. Ža leto
1976 sklenjene gradbene pogodbe
z izvajalci za kvad. meter
stanovanjske površine znašajo
5.450 dinarjev. Kljub velikemu
napredku na področju stanovanj-
ske izgradnje" bo do leta 1980,
primanjkov^o še 1075 stanovanj.
Dimče Stoječevski se je v
razpravi dotaknil prispevne stop-
nje, y ki je bila pred leti še
sprejemljiva; danes pa se kaže
potreba po povišanju. Za pove-
čanje prispevne stopnje naj bi se
odločali povsod tam, kjer so
reproduktivno zmožni. Primer KK
Ptuj, ki je že doslej odvajal 8
odstotkov ža gradnjo stanovanj.
Nadalje je povedal, da bi iz tega
naslova izločali 1 odstotek za
kadrovska stanovanja. Zavzel seje
še za spremembo pravilnika o
k-editiranju, ki v večji' ali manjši
neri celo spodbuja socialno
razlikovanje.
Zdravstvo je v zadnjem času ob
pomoči najemanja kreditov, sku-
paj s stanovanjsko skupnost o,
uspešno reševalo stanovanjsko
problematiko svojega kadra, je
povedal dr. Mi^a Mrgole. Truda
Burjan je spregovorila o stanovanj-
ski problematiki učno-vzgojnega
kadra. Od 642 zaposlenih na
področju šolstva in vzgojno-var-
stvenih zavodov, koristi družbena
stanovanja le 168 delavcev.
Potrebe so velike in se bodo v
obdobju 1976-80 še občutno
povečde s prehodom na celodnev-
no šolo in usmerjeno izobraže-
vanje.
Najbolj živahno je bilo okrog
stanovanj za deficitarne kadre,
zato so sklenili, da naj samo-
upravne interesne skupnosti na-
pravijo spiske katerih kadrov
primanjkuje in jih posredujejo
stanovanjski skupnosti; ta pa
naprej kadrovski koordinaciji pri
SZDL, ki bi naj izdelala prednost-
no listo deficitarnih kadrov. Za
reševanje kadrovskega problema bi
naj male organizacije združenega
dela združevale sredstva s pogo-
jem, da bi tiste, ki bodo
združevale več sredstev imele
določene prednosti pri pridobi-
vanju potrebne stanovanjske po-
vršine za svoje delavce. Stano-
vanjska skupnost pa bi naj
pripravila samoupravni sporazum
o združevanju teh sredstev.
Predsednik SO Ptuj Branko
Gorjup se je pridružil pozitivni
oceni razpravlj^cev o delu samo-
upravne stanovanjske skupnosti
Ptuj in dodal, da še vedno ostaja
vrsta odprtih in nedorečenih
vprašanj s tega jradročja. Primer
so stanarine, ki bi morale biti vsaj
stroškovne, če že ne ekonomske.
S takimi stanarinami bi zbrali več
sredstev za lažje vzdrževanje
obstoječih stanovanj in prispevali
k zmanjševanju socialnih razlik.
Tudi na področju subvencioni-
ranja stanarin je angažiranih še
premalo sredstev, je med drugim
povedal Branko Gorjup. Stano-
vanjska zadruga, ki bo vmesni Člen
med zasebno in družbeno stano-
vanjsko gradnjo zahteva čim-
prejšnji dogovor v občinskem
mrilu. Stanovanjsko gospodar-
stvo pa za svoje uspešno poslan-
stvo, potrebuje tudi komunalno
skupnost, ki v občini še vedno ni
ustanovljena,
M. Gajzer
2irija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci
SZDL Ptuj
ob35-letnici OF
RAZPISUJE ZA LETO 1976
25 priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte - 27. aprila 1976.
Priznanja so nannenjena posanneznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupno-
stim za posebne dosežke na področju;
-	družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, ki je pomembno za uveljavljanje so-
cialističnih in človeških odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja, s poseb-
nim poudarkom zu obdobje 1941 -1950,
-	razvoja socialističnega družbenopolitičnega sistema,
-	razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih odnosov,
-	uveljavljanja demokratičnih in humanih socialističnih odnosov.
Predloge za Pnznanja OF lahko pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj O F krajevne organizacije
SZDL, delovne
in druge organizacije, samoupravne skupnosti, društva in občani, do VKLJUČNO
1. MARCA 1976. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaganih morajo imeti predlogi tudi čim
popolnejšo utemeljitev, zaradi katere naj bi predlagani dobil Priznanje OF.
Predloge pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL - Žirija za podeljevanje priznanj OF -
PT U J.
Predlogi morajo biti napisani na za to določenih obrazcih, ki so na razpolago pri Občinski konferenci
SZDL Ptuj, Trg MDB1.
Usmerjenost k temeljem
Za nami je peta seja C K ZKS s svojimi sklepi, ki
obvezujejo komuniste. Priprave na sejo so bile resnično
temeljite, ugotovitve preverjene, stališča obravnavana v
osnovnih organizacijah ZKS. Pri tem je bila potrjena
ugotovitev, da organiziranosti ZK ne moremo obravnavati
ločeno od vseh drugih družbenih vprašanj Še več -
družbeno-ekonomska in politična situacija je tista, ki
določa, kakšna naj bo organiziranost ZK.
Družbena organiziranost zveze komunistov je prispevala
k temu, da se razvijajo novi ustavni odnosi Poglabljanje teh
odnosov zahteva tudi ustrezno organiziranost, predvsem pa
drugačno delo komunistov. Vprašanja organiziranosti in
metod dela dobivajo nove razsežnosti, ker prehajamo v nove
kvalitete. Organiziranost ZK bo treba v vsaki občini
podrobneje preučiti in domisliti, kako se organizirati, da
bomo bolj učinkoviti.
Najpomembnejše ob tem je, da dosledno zagotavljamo
enotno politiko ZK, ne samo pri načelnih vprašanjih, temveč
enotno pri konkretnem urejanju zadev v organizacijah
združenega dela, v občini in širše. Zveza komunistov mora
biti na čelu povezovanja, ki dobiva vse večje razsežnosti -
od najrazličnejših interesnih skupnosti do reprodukcijskih
celot in podobno. Zoto je nesprejemljivo dopuščati, da bi iz
posameznih občin prihajali z različnimi partijskimi
politikami Take pojave smo doslej imeli tudi na našem
območju, zlasti pri urejanju odnosov v SOZD. Komunisti
morajo v takih primerih videti predvsem skupne interese in
na podlag tega zagotavljati enotnost.
Brez dvoma je pri tem najpomembnejša vloga osnovne
organizacije ZKS, njeno vodstvo pa je najpomembnejše
vodstvo v ZK Razlogi, da večina vodstev in članov v 00
ZKS še ni usposobljena za tako vlogo in delo, so predvsem v
nezadostnem idejno-političnem usposabljanju, v zaprtosti
komunistov v okvire interesov sredin, kjer delajo; često pa
tudi v nepravi izbiri in načinu me^od dela. Zato je v sklepih
pete seje C K ZKS tudi dan glavni poudarek osnovnim
organizacijam ZKS, ki so neposredno odgovorne za
uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov, za delo
SZDL, sindikatov, in drugih družbeno-političnih organizacij,
samoupravnih organov, skupnosti pa tudi društev in drugih
oblik organiziranja delovnih ljudi
Ta odgovornost se mora kazati v tem, da komunisti
aktivno delujejo v organizacijah, organih, delegacijah itd.,
kjer v razmerah demokratičnega, enakopravnega in
ustvarjalnega boja mnenj oblikujejo politiko, stališča in
sklepe. Pri tem je še zlasti pomembno, da člani ZK s svojo
ustvapalno aktivnostjo prispevajo, da se v neposredno
politično delo, v izvajanje nalog vključi večina drugih
delovnih ljudi in občanov iz okolja, kjer delajo in živijo. To
velja v prvi vrsti za delo v SZDL kot najširši politični opori
samoupravljanja. Pri tem moramo uveljaviti načelo, da bo
vsak član ZK tudi aktivist SZDL in drugih
družbeno-političnih organizacij, ki jih SZDL povezuje v
enotno fronto.
Poznavanje vsebine dela zagotavlja tudi razumevanje
nalog, ki sta jih članom naložila oba kongresa ZK, to pa
pomeni - ustvarjalno spreminjati sklepe organov ZK v
naloge in akcije v svojem okolju. Osnovne organizacije in
vsak član posebej morajo tudi stalno ocenjevati
idejno-politične razmere v svojem okolju in nanje sproti
učinkovito reagirati Organizacije kot celote pa tudi stalno
preverjati svoj prispevek k boju za idejno-politično in
akcijsko enotnost ZK Ce člani in vodstva 00 ZKS hočejo
to opravljati - morajo tudi znati, biti usposobljeni
Ena od pomembnih oblik usposabljanja je tudi sprotno
in celovito informiranje o vseh bistvenih vprašanjih v lastni
TOZD, krajevni in samoupravni interesni skupnosti, v občini
in tudi širše. Vsak član ZK in tudi vsak drugi samoupravno
delaven občan se je dolžan potruditi za takšno vsebinsko
informiranost. Možnosti je dovolj, tudi naš Tednik želi
prispevati k temu vsaj mali delček.
PODPORA PROGRAMSKI
USMERITVI SVETA
PODRAVSKIH OBČIN
Na 61. seji je izvršni svet
SO Ptuj obravnaval osnutke
ddcumenta sveta podravskih
občin za leto 1976, in to:
program dela sveta podravskih
občin za leto 1976; predlog
sklepov k programu dela na
izdelavi regionalnega družbe-
nega plana podravske regije za
obdobje 1976-1980; predlog
samoupravnega sporazuma o
financiranju skupnosti in
sveta podravskih občin ter
osnutek finančnega načrta za
leto 1976. Vsi obravnavani
osnutki so dobili podporo v
izvršnem svetu SO Ptuj in so
predloženi v obravnavo zbo-
rom skupščine občine Ptuj. V
razpravi so poudarili, da je
potrebno k predloženim
osnutkom še poročilo o delu
sveta podravsldh občin za leto
1975, da bi lahko zbori
skupščine občine Ptuj ocenili
njegovo vlogo in dosežene
uspehe na območju podravske
regije.
Izvršni svet SO Ptuj je v
nadaljevanju seje imenoval
posebno strdcovno komisijo
za pregled stavb, ki so v
neposredni bližini objektov
ter naprav izgradnje hidro-
elektrame na'Srednji Dravi 2.
na območju občine Ptuj. Za
vodjo komisije je bil imeno-
van Janez Rebemak, za člana
pa Alojz Fištravec in Franc
Sagadin.
Izvršni svet SO Ptuj je
sklepal še o nekaterih tekočih
zadevah. Ob zaklučku raz-
prave pa je bilo postavyeno
vprašanje, kako daleč so
priprave na združitev str(A:ov-
nih služb samoupravnih inte-
resnih skupnosti občine Ptuj
in kdaj bo prišlo do njihove
presehtve v zgradbo v Rajčevi
ulici? Vprašanje je p(xnemb-
no, zato pričakujemo odgovor
od samoupravnih interesnih
skupnostih s podroqa družbe-
nih dejavnosti.
F. Bagar
2. stran
TEDNIK - četrtek, 15. januarja 1976
Nagrajeni za svoje minulo
delo
Na starega leta dan so se zbrali
upokojenci TOZD Elektroko-
vinar Ptuj v prostorih družbene
prehrane podjetja, kjer so jim
samoupravni organi pripravili
prisrčni sprejem in jim zaželeli
srečno in zdravo novo leto 1976, z
iskreno željo, da se ob letu dni
zopet snidemo zdravi in čili.
Nekdanjim aktivnim delavcem,
sedaj upokojencem je bil prika-
zan razvoj podjetja v letu 1975 in
doseženi delovni uspehi, ki so bili
zadovoljivi. Se boljSe pogoje in
možnosti za nadaljni razmah in še
večje delovne uspehe bo imelo
podjetje v sklopu OZD IN-
DUSTRIJSKEGA MON-
TAŽNEGA PODJETJA
Ljubljana, katero povezuje danes
16 TOZD, eno od njih je od 1.
januarja 1976 tudi montažno
podjetje Elektrokovinar Ptuj.
V letu 1976 je v okviru tega
podjetja predvidena v Ptuju
gradnja velike montažne hale v
vrednosti okoli ene in pol milijar-
de starih dinarjev, kar bo ugodno
vplivalo na izboljšanje in poveča-
nje storilnosti dela.
Po daljšem kramljanju s stari-
mi znanci in med pogostitvijo je
direktor TOZD Elektrokovinar
Ptuj Marjan Berlič po sklepu DS
podjetja razdelil upokojencem
denarne nagrade za njihovo
minulo delo. Tistim upokojen-
cem pa, ki se zaradi bolezni ali iz
kakšnihkoli drugih razlogov
novoletnega srečanja niso
udeležili, jim bodo nagrado
poslali na dom.
Lojze Kostanjevec, se je v ime-
nu upokojencev podjetja zahvalil
samoupravnim organom za
veliko pozornost, ki jo gojijo do
svojih upokojencev, nekdanjih
aktivnih delavcev v tem podjetju.
Izjavil je, da je ta kolektiv danes
enako naš, kot je bil takrat, ko
smo bili aktivni delavci tega
podjetja in da se zaradi tega
veselimo vsakega delovnega
uspeha, ki ga dosežejo. Delovni
skupnosti je zaželel mnogo
delovnih uspehov, vsakemu
posameznemu članu skupnosti pa
mnogo osebne sreče, zdravja in
zadovoljstva.
Lojze Kostanjevec
Stabilizacija
v zdravstvu
Leto, ki se je pričelo je leto sta-
bilizacije. Govorimo o stabilizaciji
na vseh področjih, zato tudi zdrav-
stvo ni izjema. Zdravstvena skup-
nost si bo v bodoče prizadevala
predvsem zmanjšati potrošnjo
zdravil, vendar ne na škodo bolni-
kov. Pravzaprav si bodo zdravniki
prizadevali delovati preventivno in
tako prihraniti dvoje: zdravila in
delovni čas, tudi delovni čas bolni-
ka.
V celi Jugoslaviji zgubimo z bol-
niškimi dopusti približno 65 mili-
jonov delovnih dni na leto. V regio-
nalni zdravstveni skupnosti, ki
združuje občine Maribor, Ptuj, Or-
mož, Slovensko Bistrico in Lenart,
prav ptujska občina na vrhu glede
na število bolniških dopustov. Ni
slučaj, da takšni dopusti prerastejo
v pravo manijo takrat, ko so sezon-
ska dela na poljih. Po drugi strani
izkoriščajo nekateri bolniški do-
pust za nego otroka in sicer tako,
da je mati na rednem dopustu, oče
pa na bolniškem dopustu. Posledi-
ce takšnih dejanj so večje kot mor-
da izgleda. Kadar delovni človek
zboli, mu je potrebno nuditi
čimbolj učinkovito zdravstveno
varstvo, vendar res v primeru, ko
dejansko zboli. Zdravnik marsi-
kdaj težko loči pravega bolnika od
tistega, ki se pretvarja. Torej, pred-
vsem je potrebno vplivati na zavest
vsakega posameznika, da ne bo iz-
koriščal zdravnikove odgovornosti,
ki jo ta čuti do bolnika in mu včasih
predpiše bolniški dopust, tudi v pri-
meru, ko v upravičenost le-tega ni
popolnoma prepričan.
Marsikdo bo dejal, da se z
zmanjšanjem bolniških dopustov
naše gospodarstvo ne bo stabili-
ziralo. Res se ne bo. Manj bolniš-
kih dopustov pa bo pomenilo velik
prispevek v stabilizacijskih priza-
devanjih na vseh ostalih področjih.
• Bolniški dopusti so le ena od ti-
sočih drobnih stvari v zdravstvu,
povzročajo pa ogromno škodo.
Marsikaj bi se dalo povedati tudi o
preveliki potrošnji zdravil, o naku-
pu dragih surovin za predelavo
zdravil v tujini, o uvoženih apara-
turah, ki marsikdaj niso nujno po-
trebne in še mnogo je takih in po-
dobnih stvari.
Pomembno vprašanje pri uresni-
čevanju stabilizacijskih ukrepov v
zdravstvu je tudi gradnja prostorov
za potrebe zdravstva. Znano je, da
ptujska bolnišnica še zdaleč ne za-'
do^a potrebam, še slabše je z
zdravstvenim domom in z
ambulantami v ostalih krajih ptuj-
ske in ormoške občine. Le-to pa
bomo lahko uredili takrat, ko bo
dovolj denarja. Denarja pa bo več,
ko bo manj bolniških dopustov, ki
pomenijo za Jugoslavijo izgubo 65-
tih milijonov delovnih dni letno.
Star pregovor pa pravi: Cas je de-
nar.
N. Poljanšek
Želijo
konkretne
odgovore
v vseh temeljnih organizacijah
združenega dela tovarne glinice in
aluminija potekajo zbori delovnih
ljudi, na katerih razpravljajo o
samoupravnem sporazumu o
ugotavljanju dohodka, materialnih
stroškov in delitve dohodka v
TOZD tovarne glinice pa še o
nekaterih organizacijskih spre-
membah. Na vseh zborih so delavci
želeli povsem konkretne odgovore
na nekatera vprašanja, ki jim niso
bila pojasnjena v javni razpravi.
Vzrok za to je verjetno v premajhni
angažiranosti delovnih sindikalnih
skupin v nekaterih TOZD, ki bi
morale zbirati od prizadetih delav-
cev vprašanja, ki jih zanimajo in
zahtevati tudi odgovore od pristoj-
nih strokovnih služb podjetja.
Ce analiziramo potek nekaterih
zborov delovnih ljudi, lahko
ugotovimo, da se delavci še kako
zanimajo za problematiko v svoji
TOZD, da so za stabilizacijo in
reševanje določenih problemov,
vendar zahtevajo tudi več angažira-
nosti od tistih, ki so odgovorni za
temeljito poročanje in informiranje
v kolektivu in posameznim TOZD.
V tem času potekajo tudi zelo
intenzivne priprave na redne letne
delovne konference osnovnih orga-
nizacij sindikata v TOZD, zato je
potrebno poudariti, da bodo
morali na njih temeljito spregovo-
riti tudi o bodočem delu sindikalnih
skupin, ki^ resnično niso dale tistih
rezultatov, ki so se od njih pričako-
vali. To napako, ki ni majhna je
treba brezpogojno odpraviti, še
predvsem zato, ker čakajo prav ta
delovni kolektiv velike in odgo-
vorne naloge.
Zbori delavcev v TGA Kidričevo
so ponovno pokazali to, da se
delavci živo zanimajo za dogodke v
ko'ektivu, za proizvodnjo in prob-
leme in, da zato tudi z vso pravico
zahtevajo konkretne odgovore na
vprašanja, ki jih zanimajo.
F. Meško
Slediti zahtevam
sodobne prakse
v prostorih osnovne šole
Toneta Znidariča se je pred
časom sestala skupščina Izobra-
ževahie skupnosti, ki je med
drugim spregovorila tudi o
osnutku okvirnega programa
vzgojnoizobraževalnih dejavnosti
na področju usmerjenega izobra-
ževanja v SR Sloveniji za leto
1976, ki načrtuje razvoj vzgoje in
izobraževanja v obdobju
1976-80. Uvod na seji skupščine
je imel Tone Velik onja in povedal,
da je zlasti pereč problem v
srednjem šolstvu, ki celo zaostaja
za osnovnim šolstvom in bo
mojalo bolj slediti zahtevam
družbene pr^se; pri vsem tem pa
bo potrebno krepko premisliti o
razšigeiu reprodukciji na tem
področju. V obdobju 1976-80 se
bo število srednješolcev podvojilo,
zmogljivost učilnic in opremlje-
nost prostorov pa je splošna
znana. Mladim pa bo potrebno
nuditi kvalitetno vzgojo in
izobraževanje, tako, kot bo
zahteval družbeni razvoj. Ce ob
tem dodamo še potrebe združe-
nega dela, ki ta kader potrebuje in
podatek, da imamo trenutno
3-krat manj višješolskih in
visokošolskih izobražencev kot je
republiško poprečje itd. je
komentar odveč. Vse • to pa
zahteva odgovornost in široko
zastavljeno akcijo.
Povečano število učencev bo
zahtevalo tudi vedno večje število
domskega prostora. V Sloveniji je
trenutno okrog 60 dijaških
domov. Med njimi je večje število
takih, ki domujejo v več kot
200 let starih zgr^bah. Najstarejši
pa je 718 let stari grad v Kranju.
Izobraževalna skupnost Slovenije
je sprejela normative za gradnjo
domov. V drugem osnutku
programa gradile dijaških domov
je bil Ptuj na 8. mestu, danes se
nahaja na 12. mestu. Prav je, da
ob tem še spregovorimo o poteku
podpisovanja samoupravnega spo-
razuma o združevanju sredstev za
gradnjo doma za dekleta srednjih
šol v Mariboru. K sporazumu je
doslej pristopilo le 43 % vseh
zaposlenih v občini. To nam
narekuje, da z akcijo podpisovanja
samoupravnega sporazuma nadar
ljujemo, kajti zavedati se moramo,
da je za gradnjo dijaškega doma
prvi temelj, da vsi podpišemo
sporazum.
Skupščina je v nadaljevartju
svojega dela še spregovorila o
združevanju strokovmh služb
samoupravnih interesnih skupno-
sti družbenih dejavnosti v občini
Ptuj in se pozitivno izrekla o njej.
Skupščina je potrdila rebalans
finančnega načrta za leto 1975,
sprejela sklep o financiranju
potreb Izobraževalne skupnosti v
prvem tromesečju 1976. Končali
pa so jo z delegatskimi vprašanji.
MG
NOVA OSNOVNA
ORGANIZACIJA
. ZKS
Na predlog občinske komisije za
organiziranost in razvoj ZK je bila
pred nedavnim v TOZD Opekarna
na Pragerskem ustanovljena nova
osnovna organizacija ZKS.
V obdobju po 10. kongresu ZKJ
in 7. kongresu ZKS so tako na ob-
močju občine Slov. Bistrica
ustanovili že 26 novih osnovnih
organizacij ZKS. Osnovna orga-
nizacija ZKS TOZD Opekarna
Pragersko je tako 44. organizacija
v občini Slov. Bistrica.
V. H.
Premalo
učiteljev
Na razredni stopnji osnov-
nih šol v občini Ptuj je
nezasedenih 26 delovnih mest
učiteljev ali odstotka. Na
predmetni stopnji jih manjka
15 ali 8,6%. Tudi kvalifika-
cijska struktura ne ustreza, saj
je brez ustrezne kvalifikacije
kar 63 učiteljev ali 39,6%. V
osnovnih šolah ptujske občine
v tem šolskem letu primanj-
kuje 41 pedagogov, 84 pa je
taWh, ki nimajo ustrezne
izobrazbe.
Tudi na srednjih šolah ni
dosti boljše. Trenutno je le 69
učiteljev in profesorjev; z
uvedbo usmerjenega izobraže-
vanja pa bi jih bilo potrebnih
160. Probleme rešujejo tre-
nutno s honorarnimi preda-
vatelji.
Tako osnovno kot srednjo
šolstvo se ubadata z velikimi
prostorskimi problemi. Samo
v ptujskih srednjih šolah je v
34 učilnicah kar 1778
učencev.
N. B.
Redka mreža
delavnic
Na celotnem območju
ptujske občine imamo 347
obrtnih delavnic z različno
dejavnostjo, največ pa jih je
na obmoqu krajevne skup
nosti Ptuj. Po določenih
obrtnih storitvah pa so še
vedno pre"cejšnje potrebe, kar
okrog 200 različnih delavnic,
od tega samo na območju
krajevne skupnosti Ptuj okrog
90. Zlasri so občutne potrebe
po servisih in različnih
tehničnih storitvah v stavbni
obrti; n^manj pa za živilsko
stroko.
šm.
Samoupravno
utrjevanje
raziskovalne
skupnosti
Prvo leto svojega dela je razisko-
valna skupnost občine Ptuj posve-
tila samoupravnemu utrjevanju.
Ena izmed glavnih nalog skupnosti
je in bo ostala v smeri vzpodbu-
janja raziskovanja na vseh nivojih
našega družbenega in gospodarske-
ga življenja, predvsem pa v združe-
nem delu. Raziskovalne naloge
tako s področja negospodarstva
kot tudi gospodarstva pa bodo
morale izhajati iz programov.
Program dela, ki ga je skupščina
raziskovalne skupnosti sprejela v
mesecu decembru, je podlaga za
delo v letu 1976, ki pa bo terjal
določeno usmeritev s konkretiza-
cijo dela. Na svoji drugi skupščini
je raziskovalna skupnost še sprejela
predlog finančnega načrta za leto
1976, ki izhaja iz samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi in delo-
vanju raziskovalne skupnosti obči-
ne Ptuj in smernic raziskovalne
skupnosti Slovenije o financiranju
občinskih raziskovalnih skupnosti.
MO
DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE
..SIGMA" PTUJ
Društvo Ljudske tehnike „Sig-
ma" Ptuj šteje 110 članov. Pred
dnvevi so se člani društva srečali
na letnem občnem zboru, da
usklade svoja pravila z zakonom o
društvih. Občni zbor je tudi
pregledal delo društva, ki je
izredno pomembno, saj daje svoj
delež pri napredku na področju
tehnične kulture v naši družbi.
Predsednik upravnega odobra
Mirko Tomašič je povedal, da je
tehnična kultura vsakodnevna
človekoma potreba, tako z vidika
gospodarstva kot tudi z vidika
osebnega, kulturnega razvoja,
posebno še za člane društva in
samoupravljalce. Dejavnost ljud-
ske tehnike, kakor tudi drugih
družbenih organizacij in dejavni-
kov na področju tehnične kulture
je prav tako posebnega pomena za
ljudsko obrambo. Delo društva se
je odražalo še v delu fotokrožka,
avtomehanskem krožku in kemij-
skem krožku.
Občni zbor je sprejel sklep o
pristopu v članstvo zveze društev
Ljudske tehnike Slovenije in
občinsko zvezo za tehnično
kulturo občine Ptuj. Med »pogla-
vitne naloge v programu dela za
obdobje 1976 si je društvo
zapisalo nalogo zjdružitve društev
Ljudske tehnike TAP in Sigma.
Tudi v bodoče bo društvo svoje
delo tesno prepletalo z delom DIT
na področju izobraževanja in
prirejanja strokovnih ekskurzij.
Poleg že omenjenih krožkov pa bo
nad^jevalo še z delom elektro
strojnega krožka. Svoj delež bo
društvo primaknilo še k reševanju
konkretnih problemov pri izdelavi
prototipov za potrebe matične
tovarne in tudi drugih tovarn. MG
Delegatka družbenopolitičnega zbora skupščine občine
Ptuj, Marija BELAK iz Cirkulan, je na 15. zasedanju zbora,
9. decembra 1975, postavila naslednje delegatsko vprašanje:
„Ali imajo novinaiji Tednika razdeljena poročevalca
območja? Zakaj informiranje preko tega lista ni
popolnejše? "
Za primer je navedla praznik „Dan republike", ko so
razne skupnosti in organizatorji prirejali dokaj pestre
proslave in programe, med njimi tudi v KS Cirkulane, vendar
je v Tedniku zasledila le del teh obvestil. Delegatka meni, da
bi ta obveščenost morala biti aktivnejša in popolnejša.
Se strinjamo! Prizadevali si bomo, da to tudi bo, vendar
to ni odvisno le od nas, temveč predvsem od vas, dragi
delegati, člani temeljnih, posebnih in drugih delegacij! Da
gremo po vrsti.
Takrat, ko je delegatka postavila vprašanje je imel
Tednik, poleg stalno nameščenega direktoija, javnega in
odgovornega urednika, še tri stalno plačane novinarje, od
tega 1 za občino Ormož, 2 pa za občino Ptuj, dočim občino
Slovensko Bistrico pokriva honorarni dopisnik. Kako so bila
podrobneje razdeljena poročevalska območja, sedanjemu
uredniku ni znano. Res pa je, da so bile pred 29. novembrom
proslave v počastitev dneva republike v vseh krajevnih
skupnostih, šolah in v večini organizacij združenega dela. Če
bi hoteU profesionalni novinaiji, npr. za območje občine
Ptuj, biti prisotni na vseh teh proslavah, potem bi teoretično
ncral biti en sam človek na 5 do 10 krajih istočasno.
Vsebina proslav ob državnih praznikili je več ali manj
splošno znana, če pa je bila kje posebej pestra, z izvirnim
kulturnim programom ali kako drugo prireditvijo, bi to prav
gotovo sodilo v časopis, če ni bilo novinarja, bi naj napisal
kdo drug iz šole aH krajevne skupnosti, saj se vendar Slovenci
hvalimo, da nimamo nepismenih. Pritožba pa bi bila
umestna, če prispevek ne bi bil objavljen.
Toliko v odgovor na delegatsko vprašanje. Sočasno pa
žehmo v okviru tega vprašanja obvestiti naše bralce še o
sedanjem stanju.
Danes je pri Tedniku v delovnem razmerju le en
novinar, dočim je glavni in odgovorni urednik zaenkrat še
zunanji sodelavec. S prehodom na večji format, normalno bo
izhajal v takem obsegu kot je današnja številka, smo pridobili
prej prazen prostor, ki obsega okrog 148 cm časopisnega
stolpca, kar je približno toliko kot stran in pol prejšnjega
malega formata Tednika. To je treba popisati, kar pomeni
približno tedensko normo za enega novinarja. Obseg dela se
je torej povečal, število delavcev pa se je zmanjšalo za dve
tretjini! Za primerjavo: Kako naj tedenski plan dosega neka
delovna organizacija, ki ji manjka dve tretjini delavcev!
Rešitev je torej izključno v zunanjih sodelavcih, iz vsake
krajevne skupnosti bi moral biti vsaj eden. Zmanjšati obsega
ne moremo in ne smemo, tega ne bi sprejelo 6 tisoč
naročnikov, da njihovih družinskih članov in drugih bralcev
niti ne omenjamo. Z zunanjimi sodelavci bi lahko tudi boljše
pokrivali celotno območje in področja dejavnosti.
Zaradi tega si v uredništvu prizadevamo, da bi predvsem
razdelili strani našega Tednika po področjih, česar prej ni
bilo, ker je bilo zaradi malega formata to tudi težje izpeljati.
Nove strani po področjih in problematiki se bodo šele — iz
številke v številko oblikovale, saj je za vsako treba najprej
najti ustrezen krog sodelavcev.
V načrtu imamo tudi posebno stran, pod delovnim
naslovom:delegatska baza — delegacija — delegat —
delegatska skupščina, ki bi bila razdeljena na obravnavo
gradiv posameznih skupščin družbenopolitičnih, samouprav-
nih interesnih in krajevnih skupnosti, nadalje bi obravnavali
delegatska vprašanja in še posebno rubriko: pasovi iz
delegatske baze,kjer bi lahko vsak delavec kmet, delovni
človek in občan pisal, vpraševal, dopolnjeval, predlagal in
tudi kritično povedal svoje staHšče.
Delegate temejnih, posebnih in drugih delegacij vabimo
k neposrednemu sodelovanju v rubriki „vprašanja
delegatov". Mnogo je namreč takih vprašanj, ki zahtevajo
hitro rešitev. Doslej zatrasirana pot delegatskega vprašanja pa
je preveč administrativno zapletena in počasna. Saj sami
veste: najprej obravnavati v delegaciji, predložiti pismeno,
čakati na pismeni odgovor itd. — malo karikirano, vendar ne
daleč od resnice! Zal^j torej ne bi delegati tudi preko strani
našega Tednika vpraševali in dobivali odgovore, zakaj ne bi
po Tedniku vzdrževali tudi stikov s svojo delegatsko bazo,
vsaj ena od številnih niti povezave bi to lahko postala.
Takih zakaj bi lahko našteli še celo vrsto, vendar
upamo, tovariši delegati da se zastopimo, da vas ni treba še
posebej spominjati na dolžnost rednega obveščanja
delegatske baze, občanov in delovnih ljudi, ki so vas izvoliU.
Strani našega Tednika so vam na razpolago, vabimo vas k
sodelovanju!
Gospodarstvo in šolstvo je vse premalo povezano, zlasti za
srednješolsko pddicno izobraževanje kadrov. Analize o
potrebnih kadr^ gospodarstva ptujske občine nimamo. Tudi
srednjeročni načrti našega gospodarstva o potrebah kadrov so
skromni. Zato bo potrebno tesnejše sodelovanje obeh pri
skupnem načrtovanju. Usmerjenega izobraževanja in
izobraževanja odraslih ob delu ne more biti, če ne poznamo
potreb gospodarstva, če ne vemo za nezasedena delovna mesta v
združenem delu. Zavedati se moramo, da učenci in dijaki, ki ne
končajo osnovne, oziroma srednje ali pdciicne šole, tvorijo
jedro našega gospodarstva. Združeno delo se premalo zaveda, da
je eden ood pogojev uspešnega napredovanja in poslovanja
ustrezna kadrovska zasedba delovnih mest.
Šele ko se bosta vzgojno izobraževalni proces iz združeno
delo povezala, dopolnjevala in skupaj tudi načrtovala, bomo
lahko govorili o resničnih stabilizacijskih prizadevanjih tako na
eni kot na drugi strani. •	N.B.
tednik - četrtek, 15. januarja 1976
3. stran
PRIZNANJE V PRAVE ROKE
v tovarni glinice in aluminija
,,Boris Kidrič" v Kidričevem že
nekaj let uspešno deluje odbor za
ljudsko obrambo, zlasti uspešna pa
je protiletalska baterija, v kateri so
vključeni predvsem mladi iz TGA
_ pod dobrim vodstvom starih
veteranov. Prav o tem želimo napi-
sati nekaj stavkov, saj gre za dve
pomembni dejavnosti tudi za širšo
javnost. Lepo priznanje odboru za
ljudsko obrambo OZD TGA
,,Boris Kidrič" Kidričevo, katero
inu je podelil ob 30. obletnici
osvoboditve in praznovanja dneva
JLA, republiški sekretariat za
ljudsko obrambo za dolgoletno in
požrtvovalno delo ter dosežene
uspehe v pripravah na splošno
ljudsko obrambo. To priznanje so
predstavniki tega odbora sprejeli
na svečani akademiji v čast dneva
JLA, ki je bila v gledališču v Ptuju,
20. 12. 1975. Nič manj pomembna
pa ni tudi prehodna zastavica, ki jo
je za leto 1975 dobila protiletalska
baterija TGA Kidričevo, katero ji
je za njene zasluge in požrtvovalno
delo pc^elil komandant občinskega
štaba TO SO Ptuj Kari Žmavc s
posebno odredbo, ici glasi:
,,V počastitev 30. obletnice zmage
nad fašizmom, je bilo v letu 1975
razpisano tekmovanje enot občin-
skega štaba TO SO Ptuj. Obsežnost
in zahtevnost sta o4 vseh enot
terjali veliko odgovornosti in dela.
Za dosežene rezultate pri organiza-
ciji, kvaliteti dela, mobilizacijski in
operativno taktični pripravljenosti,
izvajanju vzgoje in urjenja, vklju-
čevanja mladine v enoto, povečanje
moralno-političnega stanja, sode-
lovanja z družbenopolitičnimi in
športnimi organizacijami, izva-
janja varnostnih ukrepov in
družbene samozaščite, vzdrževanja
orožja in opreme — RAZGLA-
ŠAM za najboljšo enoto Občin-
skega štaba TO SO Ptuj protiletal-
sko baterijo TGA Kidričevo, ki se ji
podeljuje v letu 1975 prehodna
zastavica."	France Meško
Bogat dedek Mraz
Ob izteku minulega leta so na
območju občine Ormož zabeležili
zelo uspešen prihod dedka Mraza,
ki sicer ni prinesel želenega snega,
dal pa je predvsem otrokom mno-
go veselja in dobre volje. Predvsem
velja opozoriti na lepo uspele
novoletne obdaritve otrok iz tako
imenovanega skupnega sklada, ki
so vanj prispevale vse organizacije
združenega dela. Tako je bilo
obdarjenih približno 2.700 otrok v
starosti od dveh do desetih let.
Prizadevni občinski zvezi prijate-
ljev mladine Ormož je tako skupaj z
delavci v združenem delu, krajevni-
mi skupnostmi, šolami, vrtd in
družbenopolitičnimi organizacija-
mi uspelo pripraviti vsem otrokom
prijetno novoletno jelko.
Dedek mraz pa je otrokom in
starejšim občanom občine Ormož
zaželel srečno novo leto tudi na
prireditvi, ki je bila dan pred
Silvestrovim na Kerenčičevem trgu
v Ormožu. Staršem je med drugim
zaželel mnogo uspehov pri nadalj-
nji graditvi naše socialistične
domovine, otrokom pa brezskrbno
igro in veseli smeh v svobodni
domovini.
jr,
_y
OB PRAZNIČNI PREOBLEKI
PTUJA
Letošnja novoletna preoble-
ka Ptuja je bila dokaj
skromna. Redke so bile
smreke in drugi okrasi in še ti
so dokaj sramežljivo in
osamljeno voščili novo leto.
To je še najbolj prizadelo naše
najmlajše, če sploh lahko
govorimo o prizadetosti.
Daleč nazaj so imeli vsaj
pravljično krasitev v parku,
danes pa je to že zatonilo v
pozabo. Krajevna skupnost
Ptiq pa ob tem odgovarja: ,;Ni
denarja' ! Morda bi bilo le
prav, da v prihodnje najde
skupen jezik s trgovskimi
podjetji glede okrasitve mesta.
Tolažimo se torej, da bo ob
prihodnjem novem letu bolje.
Se o nečem bi bilo potrebno
spregovoriti ob letošnjem
praznovanju Dedka Mraza, ki
je stopal dcrog z različno
polnim obdaritvenim košem
namenjenim otrokom. O
solidamostnem dedku Mrazu
v naši sredi torej še ni duha in
ne sluha, pa bi bil še kako
potreben. Toliko v razmišlja-
nje.
MG
Novo leto v svojih
krajevnih skupnostih
Za razliko od preteklih
novoletnih praznovanj, ko so
n^mlajši bistričani in prebi-
valci te občine pričakovali
dedka Mraza v večjih
središčih, ali samo v občin-
skem središču, so se letos v
občinski zvezi DPM iz
objektivnih vzrokov odločili,
da bodo letošnja praznovanja
predvsem v vsaki krajevnih
skupnostih, predvsem v vzgoj-
no varstvenih zavodih in
šolah.
Občinska ZPM je organizi-
rala za področje celotne
občine posebne lutkovne
predstave, na katerih so se z
igrico „Zvezdica zaspanka"
predsta^^ člani lutkovne
skupine „Kobanci" iz Kamni-
ce. Nastopili so v skupno 12
KS. Člani Delavske univerze
iz Slov. Bistrice pa so ob
praznovanju novega leta in
tudi tedna otrok, predvajali
n^mlajšim po krajevnih skup-
nostih filmske predstave.
Občinska zveza DPM Slov.
Bistrica je v tem okviru, kakor
tudi v okviru praznovanj 30.
obletnice osvoboditve in 8.
januarja občinskega praznika
Slov. Bistrice pripravila poseb-
ni kviz za pionige. Pol^alna
srečanja so bila 9. januarja
1976 v Oplotnici in Poljča-
nah, ngboljše ekipe pa se
bodo pomerile v znanju 19.
januaga v Slov. Bistrici. V. H.
SPREJEM IN
OBDARITEV
OB NOVEM
LETU
Krajevna skupnost Ptuj je na
izteku starega leta pripravila spre-
jem in obdaritev za starejše občane,
ki prejemajo družbeno pomoč. Ta-
ko je prejelo praktična darila okrog
100 občanov. Delegacija krajevne
skupnosti je obiskala večje število
občanov, ki so priklenjeni na
posteljo in občane, stare nad 90 let.
Tudi tem so razdelili praktična
darila. Delegacija krajevne skup-
nosti je pod vodstvom predsednika
skupščine krajevne skupnosti Ptuj,
Lojzeta Cenca, vstopila še v dom
upokojencev ob Volkmerjevi cesti
ter jim zaželela srečno v novem letu
s skromnim darilom.
MG
Svečanost
esperantske
sekcije
Svečana seja esperantske sekcije,
ki je bila 22. decembra 1975 v
Ptuju, je bila posvečena 30-letnici
svobode in 116. obletnici Zamen-
hofovega rojstva.
Uvodoma je predsednik zveze
esperantistov Slovenije, tov. Sirec
poročal o predvojni dejavnosti
esperantistov — komunistov, ki so
bili takrat najboljši propagatorji
esperanta. Mnogi od njih so izgu-
bili življenje v NOB. Nato je
govoril o uspehih eksperimental-
nega pouka pri nas in po svetu.
Povedal je, da bo letos kongres
jugoslovanskih esperantistov v Pri-
lepu (SR Makedonija). V Ptuju pa
bo esperantska sekcija verjetno
organizirala razstavo esperantskih
del.
Jože Domajnko, ki je esperantist
že 50 let, je orisal življenjsko pot
ustanovitelja mednarodnega jezika
esperanto, z njim je želel razviti
duh sporazumevanja in prijatelj-
stva med narodi, osrečiti svet brez
vojn.
Mali, 5-letni Janezek Bezjak je
ljubko recitiral ,,Nia esperanto".
Za konec pa še obveščamo vse, ki
žele v začetni tečaj esperanta, da
pridejo v ponedeljek 19. januarja
1976, ob 18.30 uri v narodni dom.
—o—
POKLICNO
USMERJANJE
Ena od nalog skupnosti za
zaposlovanje Maribor, enote
Ptiq je tudi poklicno usmerja-
nje. Gre za usklgevanje znanj
in nagnjenj posameznikov s
potrebami dru2)e po kadrih.
To bo mogoče doseči le, če
bo pokhcno usmerjanje po-
gojeno s poklicno vzgojo
učencev in njihovih staršev v
osnovnih in srednjih šolah.
Mladim bo potrebno pri izbiri
šolanja in poklica nuditi vso
strokovno pomoč, odraslim
pa omogočiti dopolnilno
šolanje in pri iskanju zapo-
slitve. Prav tako je potrebno
pomagati izobraževalnim za-
vodom pri sprejemanju učen-
cev v srednje in druge šole,
organizacijam združenega dela
pa pri razvijanju strokovnih
metod dela v kadrovskih
službah.
N.B.
Prebivalci ormoške občine
Zgodovinski ailiiv v Ptuju pripravlja razstavo „Ormož in
okolica na starih podobah in slikah". Razstavo bomo odprli
v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Da bi bila
razstava čim bolj popolna
VABIMO
VSE OBCANE, DA PREGLEDAJO SVOJA STANOVANJA
IN NAM PONUDIJO ZA RAZSTAVO STARE SLIKE IN
PODOBE SVOJEGA KRAJA. SLIKE LAHKO PRINESETE
V ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU AU JIH ODDATE V
SOBI NACELNICE MINKE RAJH (ZGRADBA SO
ORMOŽ - GRAD). ZA SODELOVANJE SE V NAPREJ
ZAHVAUUJEMO'
ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ, MUZEJSKI TRG 1, 62250
PTUJ
Od presenečenja
so nekaterim
stopile solze v oči
Drušbenopolitični dejav-
niki v kr^evni skupnosti v
Vidmu pri Ptuju so ob koncu
lanskega leta pripravili za vse
svoje občane, starejše nad 75
let m^hno kulturno sloves-
nost, na kateri so vsem, ki so
prišli od blizu in daleč ob
novem letu dali sicer skromno
darilo, ki pa so ga bih mnogi
prav veseli, veseli še posebej
zato, ker so videli, da niso
■pozabljeni, da se nekdo nanje
še v njihovi pozni jeseni
življenja vendarle spomni.
Na slovesnost je bilo
vabljeno kar 90 že precej
osivelih mamic in očancev,
mnogi so se opirali na pahce
pa vendar so prišH; tistim pa,
ki se vsled bolezni ali k^o
drugače niso mogli slovesnosti
udeležiti, so predstavniki
družbenopolitičnega živ^enja
prišli na njihove domove
čestitat srečno novo leto in
jim izročili skromno darilo.
Kot smo zvedeli, so bili
mnogi presenečeni in mnogim
so stopile solze v oči. Tedaj je
z njihovih zgubanih obrazov
izginila otožnost, na Hca se
jim je prikradel nasmeh in
eden izmed očancev nam je
pozneje dejal: . „Nad to
pozornostjo predstavnikov na-
še krajevne skupnosti sem bil
sila presenečen." ter dodal
„sicer še nisem star, le dolgo
sem že na svetu"! Očanec je
namreč že v 86. letu svojega
življenja.	F. H.
v eni od prejšnjih številk
Tednika smo na kratko poročali o
srednjeročnem programu razvoja
KS Kidričevo in opisali le del te
problematike. Danes povzemamo
iz osnutka, ki ga je medtem Zbor
delegatov KS že sprejel, tisti del, ki
govori o sintezi ključnih proble-
mov. V fazi priprav izhodišč
srednjeročnega razvoja KS Kidri-
čevo za obdobje 1976 — 1980 je bil
zbran spisek predlogov, potreb in
želja vseh krajevnih odborov in
krajih v KS. Vse potrebe ne pred-
stavljajo samostojne naloge KS,
temveč jih bo treba časovno in
materialno usklajevati skupno s
TOZD, samoupravnimi interesnimi
skupnostmi in krajani v KS.
Ce izhajamo iz sedanjega stanja
in problematike v KS se bo dejav-
nost KS odvijala v planiranem
obdobju predvsem na področju
vzdrževanja in gramoziranja cest,
ureditev avtobusnega postajališča,
rekonstrukcija nizko napetostnega
omrežja, vzdrževanje otroških
igrišč, prebrizg bitogramoznih cest,
ureditev studencev za uspešno
gašenje požarov (velja še posebej za
KO Kungoto), ureditev hidrantov v
naseljih z vodovodnim omrežjem,
ureditev javne cestne razsvetljave in
telefonskih linij. Prav tako pa je
zajeta ureditev vodovodnega
omrežja, polaganje drugih plasti
asfalta, gradnja trgovskih lokalov
in adaptacija, gradnja bencinske
črpalke in avtobusne postaje v
Kidričevem. Tudi asfaltiranje peš
poti od TGA do naselja Kidričevo
II, gradnja TRIM steze, urejanje
zelenic, parkov in cvetličnih gredic,
ureditev pokopališča in alarmnih
naprav ter gradnja plinovoda in
kurilnic. Predvidena je že gradnja
raznih poslovnih prostorov in
dograditev rekreacijskega
turističnega centra. Seveda bodo
vsi ti načrti še usklajeni z načrti
samoupravnih interesnih skup-
nosti.	F. Meško
ORTO-
PEOAGOŠKA
SLUŽBA
Po zbranih podatkih je
trenutno na območju ptujske
občine 17 mentalno priza-
detih otrok. Za njih skrbi
posebna ortopedagoška služ-
ba, ki uspešno deluje že dobro
leto. Povedati je še treba, da
je to ena prvih takšnih služb v
Jugoslaviji. Ortopedagoško
službo sestavljajo: defektolog,
psiholog, socialni delavec in
medicinska sestra.
N. B.
TopHjanuar
Skoraj polovica januarja je že za nami, vreme pa je še naprej
toplo, kot da bi bila pozna jesen ali začetek pomladi. Zlasti sončne in
tople nedelje, od zadnje v decembru dalje, privabljajo v naravo mlado
in staro. Čeprav bi si večina bolj želela snega, zlasti mladi, da bi vsaj
preizkusili svoje sanke in smuči, pa so vseeno z vremenom zadovoljni.
Starejši cesti modrujejo o čudnem obnašanju narave, saj so že
več zaporednih let polena brez prave vročine in sonca, zime pa tople
in brez snega - skratka narobe svet.
Ali je to res? Pobrskajmo nekoliko po naši preteklosti V
kroniki v Žetalah je med drugim zapisano:
„0d novega leta do 25. januarja 1873 je bilo še tako toplo, da so
ljudje bosi hodili okrog, jesenske rože pa so dalje cvetele. Februaija je
zapadel prvi sneg."
Ce je bilo tako v Žetalah, ki so v neposredni bližini Donačke
gore, naselja in zaselki pa so raztreseni po hribih od 300 do 450
metrov nadmorske višine, potem je v drugih krajih na ptujskem
območju bilo verjetno enako, če ne še topleje.
Dejstvo je tudi, da so se ljudje vedno bali milih zim, zlasti pa
toplega in deževnega januarja. Za ilustracijo nekaj ljudskih rekov in
modrosti:
-	Ce prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti
-	Ce prosinca ni snega, ga za gotovo mali traven da.
-	Bolje, da januarja vidiš na polju volka kot pa v srajci moža.
-	Ce boš januarja v srajci oral, boš maja suknjo iskal.
-	Ce kmetje prosinca odpirajo dežnike, naj ne čakajo žetve
velike.
-	Prosinec naznanja v vodi, koliko bo vinca v sodi.
-	Malo vode prosinca obeta - obilo vinca ...
No, če nam januar ni naklonjen s snegom, vam vsaj tudi z
dežjem ni. To pa obeta v jeseni polne sode, seveda le tistim, ki
verjamejo v ljudske reke in modrosti.
r. fiderSek
Pospešimo korake, da prej ne skopni . . . Foto: I. Ciani
4. stran
TEDNIK - četrtek, 15. januarja 1976
Bloudkova nagrada Jožetu
Štrafeli
v Velenju je bila 16. decembra
1975 proslava 30-letnice telesne
kulture v svobodni Sloveniji, na
kateri so podelili tudi Bloudkova
priznanja za leto 1975. Podeljeno
je bilo 7 nagrad in 25 plaket. Med
dobitniki nagrad je tudi Jože Stra-
fela iz Ptuja za vsestransko dolgo-
letno organizacijsko in strokovno
delo.
Jože Strafela se je pričel ukvar-
jati s telesno kulturo že kot 13-letni
deček v Markovcih pri Ptuju. Hitro
je postal vodnik naraščaja, pozneje
telovadne vrste in končno načelnik
društva. Zelo nadarjen je bil v
orodni telovadbi, vendar je njegov
vzpon preprečila okupacija naše
domovine.
Po osvoboditvi je sodeloval pri
ustanovitvi fizkulturnega aktiva,
pozneje TVD Partizana Markovci
in ostal na čelu društva vse do leta
1958, ko se je preselil v Ptuj. V
organizaciji Partizan je bil glavni
vodja oddelkov in prednjaškega
zbora ter opravljal druge odbor-
niške funkcije od načelnika in pro-
pagandnika do predsednika. V tem
času je s pomočjo sovodnikov pri-
pravljal tekmov^ce iz Markovec za
občinska republiška in zvezna tek-
movanja. Nadalje je to društvo
organiziralo vsako leto množične
telovadne nastope, ki so bili znani,
ne samo v občini Ptuj, temveč tudi
izven njenih meja. Bil je avtor
raznih akademskih in drugih
telovadnih sestav. Mnogo si je pri-
zadeval pri izgradnji telovadnice v
Markovcih in bil eden izmed prvih
pobudnikov te akcije in glavni zbi-
ralec finančnih sredstev za telovad-
ni dom v Markovcih, kateri je bil
kot edini društveni dom v ptujski
občini leta 1970 predan svojemu
namenu. Ob proslavi 40-letnice
organizirane telesne kulture v Mar-
kovcih leta 1973, je zbral doku-
mente o delovanju te družbene de-
javnosti v kraju in jih obdelal v
dveh spominskih brošurah, katere
je društvo izdalo ob jubileju.
'Društvu je tudi pomagal, da so si
zadnja leta uredili igrišča za šport-
ne dejavnosti kot je, rokomet, ko-
šarka, odbojka in nogomet. Njego-
va zasluga je predvsem ta, da je z
vztrajnim in neumornim delom us-
pel s pomočjo sodelavcev k popu-
larizaciji telovadbe in športa na po-
deželju saj je bil TVD Partizan
Markovci dvakrat ^proglašen kot
najboljše vaško društvo v SR Slo-
veniji. Za zasluge in pomoč pri iz-
gradnji športnih objektov v Mar-
kovcih ter vodenja društva, so ga
člani TVD Partizana Markovci leta
1971 izvolili za častnega pred-
sednika društva.
Po prihodu v Ptuj, se je vključil
v TVD Partizan Ptuj, kjer je že če-
trto leto predsednik. Nekaj let je
vodil pionirje iz te generacije so
izšli danes že znani atleti kot sta
brata Žoharja, Prstec in drugi.
Poleg gimnastike in atletike goji
TVD Partizan Ptuj še druge panoge
športa, zlasti mnogoboj, kjer so
osvojili člani društva več republiš-
jkih in zveznih naslovov, k čemer
so seveda prispevali svoj delež
ostali vodniki in trenerji v Partiza-
nu.
Ko je leta 1960 bila v Ptuju usta-
novljena Občinska zveza za telesno
kulturo, je bil Jože Strafela za ve-
liko požrtvovalnost in prizadevanje
na področju te družbene dejavnosti
izvoljen za njenega predsednika.
To odgovorno mesto je opravljal
vse do leta 1973. Med tem je bil eno
mandatno dobo podpredsednik.
V času njegovega vodstva
ObZTK Ptuj, se je v občini ustano-
vilo čez 10 novih TK organizacij.
Število aktivnega članstva pa se je
povečalo za 1/3. Športne in te-
lovadne organizacije so nastale tudi
v tistih KS občine, ki niso do tedaj
imele nobene tradicije s področja
telesne kulture. Od leta 1963 do
1%7 je til pobudnik znanih mno-
žičniuh tekov po poteh Slovenj e-
goriške čete, kjer je vsako leto tek-
movalo okoli 600 do 800 udeležen-
cev iz občine Ptuj in drugod.
Kot predsednik ObZTK je bil ini-
ciator treh velikih množičnih te-
lovadnih nastopov v Ptuju, na ka-
terem je zmeraj sodelovalo tudi do
1000 nastopajočih. Posebno ve-
ličasten je bil leta 1969 v okviru ju-
bilejnih prireditev ob 1900-letnici
mesta Ptuja. Ob teh nastopih so bi-
le organizirane mladinske parade
fizkulturnikov in drugih, ki so na ta
način prikazovali sadove naše so-
cialistične graditve. V imenu
ObZTK je skrbel tudi za medseboj-
ne stike s sosednimi občinami, kjer
se je posebno utrdilo sodelovanje v
atletiki med občinami Ptuj, Mur-
ska Sobota, Ravnami in Velenjem.
Njegova zamisel so tudi vsakolet-
ne zabavno-glasbene prireditve
,,Izbirajmo najboljše športnike ob-
čine Ptuj", h čemer so bili pri-
tegnjeni tudi najboljši slovenski
športniki. Vse to ima seveda propa-
gandni učinek za osamosvojitev te-
lesne kulture, zlasti v vrstah mla-
dine.
S pomočjo ObZTK Ptuj, se je v
tem času uredilo v Ptuju in okolici
več športnih igrišč, s čemer so se iz-
boljšali pogoji delovanja TK orga-
nizacij v občini. Z vključitvijo te-
lesne kulture v samoupravni so-
cialistični sistem, oz. z ustanovit-
vijo Telesno kulturne skupnosti
Ptuj leta 1973, so zaradi dolgolet-
nih izkušenj in požrtvovalnega dela
na področju telesne kulture zaupali
Jožetu Strafeli vodstvo njenega iz-
vršnega odbora. Seveda se je v tem
sistemu telesna kultura bistveno iz-
boljšala in napredovala, zlasti v
materialnem pooložaju.
Jože Strafela je v svojem šport-
nem udejstvovanju aktiven tudi v
republiških telesno kuhurnih orga-
nih. Tako je bil dve mandatni dobi
član izvršnega odbora ZTKS, eno
leto v samoupravni kontroli pri
RTKS, še vedno pa je član pred-
sedstva Partizana Slovenije.
Njegova aktivnost vsa leta po
osvoboditvi pa ni samo na področ-
ju telesne kulture, temveč tudi v
drugih družbenih organizacijah.
Tako je bil organizator večjih kul-
turno-prosvetnih prireditev in
amaterski gledališki igralec. Po-
sebno pa je delaven na področju
folklorne dejavnosti, kjer je že
četrto leto predsednik Folklornega
društva Ptuj in eden izmed glavnih
organizatorjev ptujskega Kurento-
vanja.
Da je bilo dosedanjo njegovo de-
lo na področju telesne kulture in
drugih družbenih dejavnosti iz-
redno plodno dokazujejo številna
priznanja, ki jih je že prejel. Tako
je nosilec večih državnih odliko-
vanj, plakete občine Ptuj, pri-
znanja ZSMS, priznanja OF, pri-
znanja Atletske zveze Jugoslavije,
Partizana Jugoslavije in Slovenije
ter drugih športnih in telesnovzgoj-
nih društev in združenj. Temu se je
pridružila še Bloudkova plaketa.
Čestitamo!
Z vilami in grabljami
do zimskega zaslužka
Zimski meseci pomenijo za
kmečke jfroizvajalce obdobje
manjših naporov, lahko bi rekli
premora, pred spomladanskimi
težavnimi deli. Mno^ kme^e to
izkoristijo za manjša domača
popravila naprav in orodja, da bi
spomladna dela potekala kar naj-
bolje in brez zastojev. Malo je
kmetov, ki ta čas izkoristijo za
dodatni zaslužek z opravljenjem
domače obrti. Kljub močnemu
prodoru mehanizacije je ta še
vedno potrebna.
Med takšne kmetovalce se uvr-
šča tudi Franc Stupan iz vasi
Levič pri Slov. Bistrici, ki v
zimskih mesecih opravlja domačo
obrt, predvsem dela lesene vile m
grablje. K^ub 63 letom je še
spreten pri izdelovalcu tega za
kmetijstvo potrebnega orodja. Te
obrti se je naučil od svojega očeta
in se z njo ukvarja že od leta
1929. Zatrjuje, da je dela pa tudi
naročil še vedno veliko, celo
preveč, da jih ne zmOre, saj je
daleč naokoU edini, ki se še
ukvarja s to obrtjo. Od časa do
časa mu pri delu pomaga tudi sin,
ki je zaposlen v industriji zato ne
misli nadaljevati z očetovim de-
lom.
Franc Stupan izdela dnevno po
trojne grablje in vile, za kar dobi
blizu 180 dinarjev. To je malo, s^
v izdelovo enih vil vloži tudi do 3
in več ur. Pravi, da se delo ne
odbkuje po zaslužku, vendar je
vsaki pridobljeni dinar koristen za
napredek gospodarstva.
V času NOB je bil Franc aktivni
udeleženec NOB v svojem kraju in
pozneje še v Bračičevi brigadi.
Aktiven je bil tudi po osvoboditvi,
kot družbenopolitični delavec v
svojem kraju. Nosilec je tudi
odUčja za hrabrost
Franci Stupan je povedal, da v
zimski sezoni naredi od 200 do
300 lesenih vil ali ^abelj, ki jih
hitro tudi proda, saj je povpraše-
vanje mnogo večje od njegove
zmogljivosti Prepričan je, da bo
tudi to zimsko obdobje izkoristil
za izdelovanje tega orodja, čeprav
je skromen zaslužek.
Fotografija in tekst
Viktor Horvat
Frand Stupan — pri osebnem delu z lastnimi delovnimi sredstvi
Hladilnica za tisoč ton mesa
Sredi rodovitnega Dravskega
polja, v ZlatoUčju, v bližini HC
Srednja Drava I. raste objekt in si-
cer hladilnica z zmogljivostjo 1000
ton mesa in mesnih izdelkov.
Gradbeniki so objekt pričeli
graditi lani julija, letos pa bo že
izročen svojemu namenu. Takoj
nato pa bodo tu pričeli z gradnjo
klavnice in obrata za predelavo
mesa. Celoten kompleks bo zavze-
mal prostor kar na 20 hektarjih
površine.
Investitor tega objekta je mesna
industrija Košaki iz Maribora v ok-
viru SOZD Kmetijsko prehrambeni
kombinat Ptuj. Vrednost del, to je
prve faze, znaša po predračunu kar
38 milijonov dinarjev. Računajo,
da bo celoten kompleks dograjen
do 1980. leta. Po dograditvi pa
bodo lahko tu zaklali letno do
115.000 svinj, 30.000 govedi, med-
tem ko bodo lahko predelali v
mesne izdelke 7.500 ton mesa.
Ko že govorimo o gradnji te
klavnice, naj že danes zapišemo, da
se kmetom, zlasti na območju
Ptujskega in Dravskega polja, Ha-
loz in drugod obetajo novi časi, ko
se bodo lahko še bolj preusmerili v
organizirano pitanje goved in svinj,
saj ne bo bojazni, da živine ali svinj
ne bi mogli prodati.	O. k.
GRADNJA VARNOSTNEGA
NASIPA OB DRAVI
Delavci vodnega gospodarstva Maribor, TOZD , Drava"
Ptuj že nekaj časa urejajo obrežje Drave, levi breg, kjer so že
uredili del nasipa, ga utrdili, kar je potrebno glede na to, da
bo potem, ko bo HC Srednja Drava II. dograjena nivo reke
Drave višji za meter do meter in pol.
Nasip sicer pride vse od ^Markovec do nekdanjega
ptujskega kopališča, vendar bodo delavci Vodnega
gospodarstva zgradili del nasipa samo na območju mesta
Ptuja, v dolžini kakih 1,500 metrov. Vrednost del bo
predvidoma znašala 10. milijonov dinaijev.
Pri tem naj omenimo, da bo niže Ptuja zgrajen tudi
kolektor, kamor bo speljana ptujska kanalizacija, ker sicer
potem, ko se bo nivo vodne gladine Drave zvišal, se odplake
ne bodo mogle zlivati v Dravo.	Tekst in slika
F. H.
Delavd Vodnega gospodarstva utijujejo levi bočni nasip ob
rdd Dravi.
Ptujski
študentje
zmagovalci
v organizaciji SSD ,,Jože
Lacko" je bil v novi športni dvora-
ni MLADIKA novoletni košar-
karski turnir. Tradicionalni turnir
je, bil pod pokroviteljstvom SSD
„J. Lacko" in MO SCGU. Nasto-
pile so ekipe Garnizije JLA Ptuj,
gimnazija Murska Sobota, srednje-
šolskega centra Ptuj in Klub ptuj-
skih študentov.
Doseženi so bili naslednji re-
zultati: SSC Ptuj: KPS Ptuj 43:44
(20:21); Gimnazija MS:Garnizija
Ptuj (33:21) 58:43. V boju za 3.
mesto so bili uspešnejši srednje-
šolci, rezultat SSC Ptuj:Garnizije
Ptuj 70:72 (32:28), študentje pa so
premagali goste iz Murske Sobote
KPS:Gimnazija MS (38:44) 82:73.
Zmagovalci so prejeli lep pokal in
diplomo, ostali udeleženci pa pla-
kete in diplomo.
Za najboljšega igralca turnirja je
bil proglašen igralec Mauko iz eki-
pe gimnazija Murska Sobota. Za
najboljšega strelca turnirja igralec
Cvetan in ekipe Garnizije „Dušana
Kvedra" Ptuj z 39 koši.
Tekme sta dobro vodila Turin
in Centrih iz Ptuja, organizacija
turnirja je bila odlična.
Turnir si je ogledalo preko 200
gledalcev.
-nc-
Od 8. do 10. januaija 1976
je bil v narodnem domu v
Ptigu drugi del seminarja za
vodstva organizacij in organov
ZKS v ptujsM občini.
Dopoldan so slušatelji: sekre-
taiji 00 ZKS, člani komitga
in občinskega političnega
aktiva ter predsedniki komisij
pri komiteju poslušali preda-
vanja uglednih družbeno-po^
litičnih delavcev v Sloveniji,
kot je Vlado Janžič, Milan
Kučan, Peter Toš in drugi;'v
popoldanskem delu pa so,
razdeljeni na 5 skupin obiskali
osnovne organizacije ZKS in
skupno s komunisti tistih
organizacij praktično, obrav-
navali dopoldanske teme.
Ti razgovori so biU zlasti
učinkoviti v krajevni skupno-
sti Juršinci,. v (X) ZKS
, Izbira-Merkur" Ptuj, TAP —
Sigma, komunalnem podjetju
Ptig, proizvodnem podjetju
,01ga Meghč", ,Certus" -
avtobusni promet, ŽVZ, KB
- podružmca Ptuj, Dijaški
dom in Šolski center za
gospodarstvo in upravo ,Jože
Lacko" Ptuj.
Več o tem bomo poročali v
naslednji številki.
Predavanj v narodnem domu se je dnevno udeleževalo dcrog 110
slušateljev	(Foto Kosi)
O
Dom
upokojencev
Ptuj
objavlja prosti delovni mesti čis-
tilk. Pogoj za sprejem je starost
18 let in 8-letka. Nastop dela mo-
goč takoj.
poklicna poljedelsko
Živinorejska Sola tur-
nlsče pri ptuju, Zagrebška
cesta 84, organizira v sodelovanju
z amd Kidričevo
tecaj za voznike mg-
tornih vozil — trak-
torjev.
Tečaj bo na šoli v popoldanskem
času. Začetek 2. februarja 1976,
ob 15. uri. Prijavite se osebno ali
pismeno.
oooooooooooooooooooooo
50% znižanje vas čaka v prodajalni
CICIBAN
V zalogi imajo: otroške garniture, dekliške in fantovske
pulije, puloverje, spalne srajce, pižame in hlače.
Priporoča se kolektiv
CICIBANA
oooooooooooooooooooooo
VABILO
Telesnokulturna skupnost Ptuj in Zveza telesnokulturnih
organizacij občine Ptiq, priredita v ponede^ek, 19. januarja 1976, ob
18. uri
OSREDNJO PRIREDITEV OB 30-LETNICI TELESNE
KULTURE V OBČINI
Prireditev bo v dvorani Mestnega kina Ptuj.
21raven kulturnega programa, bo ob tej priliki tudi izbor
najboljšega športnika občine Ptuj za leto 1975 in podelitev priznarg
TTKS Ptuj zaslužnim športnim delavcem in športnikom občine Ptuj.
V^udno vabljeni — vstopnine ni.
tednik — četrtek, 15. januarja 1976
5. stran
nr. Fran Bnimen
Steklina zopet na pohodu
(3. nadaljevanje in konec.)
Okužba nastane navadno po
ugrizu, redkeje zgolj po oblizanju.
POVZROCILNA BOLEZENSKA
KAL SE NAHAJA NAMREC V
slini stekle Živali.
Preučevanja so dokazala' da le ne-
kako 5—20 % po steklih živalih
ugrizenih ljudi dejansko zboli za to
boleznijo. INKUBACIJSKA DO-
BA (čas od okužbe do izbruha
bolezni) je različno dolga in znaša
10 DNI DO 8 MESECEV,
NAVADNO POVPREČNO 1—3
MESECE, kar je odvisno od oblike
ranitve, načina nudenja prve po-
moči in gostote kužnih kali v slini
živali, ki je okužbo povzročila.
Klinična slika izbruhle stekline je
sprva v začetnem stadiju nejasna.
Nadalje se lahko razvije v dveh
oblikah. Navadno prične s'stadijem
vznemirjenosti, ki ga označuje
neukrotljiv motoričen nemir, teža-
ve pri požiranju z zelo bolečimi krči
v požiralniku, težave pri dihanju,
značilna suhoča v ustih in posebno
v žrelu, velika občutljivost pred
prepihom in vetrom in POSEBNO
ZNAČILEN STRAH PRED VO-
DO. NEIZBEŽNA SMRT NA-
STOPA NAVADNO TEKOM
3—10 DNI V STADIJU PO-
SLEDIČNIH OHROMITEV.
Kljub temu da opisana klinična
slika končno postane dokaj zna-
čilna, je potrebna še
LABORATORIJSKA POTRDI-
TEV DIAGNOZE. Po starejšem
klasičnem načinu z gojitvijo
bolezenske kali na poskusni miški
in na posebnih tkivnih gojiščih, kar
je seveda zamudnejša metoda
dokazovanja. Po najnovejši metodi
je s pomočjo fluorescentnih proti-
teles mogoče diagnozo utrditi že te-
kom le nekaj ur.
KER	VZROČNEGA
ZDRAVLJENJA DO DAN-
DANAŠNJIH DNI ŠE NE
POZNAMO, JE TOLIKO BOLJ
VAŽNO PREPREČUJOČE
ZDRAVLJENJE. Vse osebe, ki so
kakorkoli prišle v dotik s steklo
živaljo in obstoja le najmanjša
možnost okužbe, je potrebno po
predpisih cepiti s posebnim proti-
steklinskim cepivom (vaccina). Ker
PRI TAKEM CEPLJENJU
NASTAJAJO RAZMEROMA
ČESTE NEZAŽELJENE
KOMPLIKACIJE, je potrebno
ravnati se strogo po zdravnikovih
navodilih. Uspešnejše in varnejše je
cepljenje s takoimenovanim
hiperimunim serumom.
ČE ČLOVEKA OGRIZE NA
STEKLINO SUMLJIVA ŽIVAL,
NIKAKOR NE SMEMO ŽIVALI
UBITI, TEMVEČ JO MORAMO
TAKOJ PREDATI NA PRE-
GLED IN OPAZOVANJE V
URADNO ŽIVINOZDRAVNI-
ŠKO AMBULANTO IN PRI
UTEMELJENEM SUMU PRIZA-
DETEGA CEPITI. POSEBNO
VAŽNO JE EVENTUALNO RA-
NO ALI OBLIZANINO TAKOJ Z
MOČNO MILNICO, ALI S PRI-
MERNIM RAZKUŽILOM DO-
BRO IZPRATI, da tako odstrani-
mo slino, ki vsebuje nevarne
bolezenske klice.
Takoimenovano virostatično
zdravljenje steklinskega vnetja
možganov je še v fazi razvoja, zato
še vedno prevladujejo le blažilna
zdravila. Predvsem pa mirno le-
žanje, smotrna potrebna nega in
eventualna zdravila proti boleči-
nam in visoki vročini. V najtežjih
primerih je potrebna tudi specija-
Ina intenzivna nega.
Na koncu še nasvet: Skrbno
opazovati domače živali, ki kažejo
neobičajno in zato sumljivo ob-
našanje, posebno še v času večje
ogroženosti po steklini! Čim opazi-
mo najmanjši sum, se je treba
posvetovati z živinozdravnikom.
Sumljivih živih ali mrtvih živali se
po nepotrebnem ne dotikajmo. Po
eventualnem dotiku pa si temeljito
razkužimo roke! Ogrizeno osebo
tudi pri najmanjši ranitvi takoj k
zdravniku! (Sestavek je dopolnjen s
podatki iz zahodnonemške lovske
revije,,Die Pirsch" in po prof. Dr.
H. J. Deingler in Dr. K. Wirth).
C	^
Beseda za besedo - literarni
večer
Literatno glasbeni večer, ki je bil v Klubu mladih, 26. dec. 1975
je bil obojestransko presene čenje. Ižvajalci so bih presenečeni med
množico poslušalcev, poslušalci pa smo bili presenečeni še bolj.
V klub sem prišla pet ntaut pred pričetkom. Nikjer nikogar od
izvajalcev, ne Valerije, ne Dunje, ne Igorja, ne Zvezdane in ne Branka
Oglarja - Džipsija in članov ansambla. Samo zaboji, spretno
razvrščeni, so nas molče a vendar prijazno pozdravljali.
Zaboj brez jabolk,
zaboj brez jabolk višje,
še višje zboj brez jabolk
in najviše zaboj brez jabolk.
Zaboj brez jabolk v kotu,
zraven od piva prazen zaboj,
zaboj brez soka višje,
višje zaboj,.. .zaboj še višje, najvišje ...
Tako zanimivo, tako okusno aranžirano, kot da bi imel vmes
prste aranžer. In še zmotile se niso, kajti avtor pesmi literarnega
večera je bil Branko Cigler - Džipsi, aranžer. Premalo sto tov je bilo
in premajhen prostor, toliko nas je bilo, toliko ljubiteljev poezije in
glasbe. In potem so prišli izvajalci in posedli med in na zaboje in
potem:
Beseda za besedo,
zdaj dolga, zdaj kratka;
glas za glasom,
zdaj svetel, zdaj teman;
zvok za zvokom,
zdah jasen, zdaj tih.
Luč utripa, srce bije
pa se v eno vse izlije ..
j Aplavz, dolg in enakomeren, proseč. Prosili smo naj še igrajo,
naj še pojejo, pa so vendar odnehali. Še prijetnejše bo naše prihodnje
^^ečanje, prihodnji literarno glasbeni večer._Nada Topolove^
/--N
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
V	(101)
Kakor povsod, tako je bilo tudi tukaj največ
govora o vojni in njenih posledicah. V posebno
^aovoljstvo mi je bilo, da je bil ta ljudski glas
'^"ffen sodnik naših dotedanjih razmer, a
nh odpadniški. Bilo je čuti mnogo ostrih
naše preteklosti, toda nikjer nekritičnega
odobravanja sedanjosti.
in dobrodušni kmetič, ki je sedej ob
nu, me je kar kmalu in naravnost povprašal:
čK	gospodin?" ... Ko je
diJtt ° osamel, je vzradoščen z vsako
'rcKtno besedo, ki je nekaka vez in dokaz, da te
Jm ^ sprejela medse. Povedal sem, kolikor
^m mogel, pa tudi potarnal, kako sem prizadet,
rad?'«?'	raztrgale družino. Večji
sem se moral previdno izmikati,
v odmorih pogovarjanja s prijetnim sopotni-
kom sem občudoval lepe obronke zemljepisno
posebne in zanimive ravnice med Zagrebom in
Karlovcem, kjer vse rečice in potočki potekajo
počez in ne vzdolž po dolini, kot je običajno.
Na zahodu valovito ŽumberaSko gričevje in v
njegovem ozadju obmejni Gorjanci, za njimi pa
že še nevidna ožja domovina. Med poslušanjem,
pogovarjanjem in opazovanjem narave je naš
vlak še kar hitro nabijal svoj enakomerni takt
starih in že razrinjenih tračnic.
Med vožnjo od Zagreba do Karlovca je sicer
prišla ustaška kontrola, vendar podrobnega
pretresanja potnikov nf bilo, ker vlak ni bil
usmerjen proti meji.
V Karlovcu smo nekateri prestopili na še
skromnejši vlak, ki je že čakal na postaji, da
zapelje proti Metliki. Preden smo kreniH, je
vstopila nova ustaška patrulja. Bili so videti
mnogo bolj samozavestni in oholi kot na dose-
danjih vlakih. Na tej stranski progi so namreč
bili samostojni in brez tujčevega nadzorstva.
Ponovno so me otipavali in pretresali.
Tokrat pa sem znal govoriti z njimi že po hr-
vaško. Pomenili smo se še dokaj prijazno. Z
obžalovanjem sem jim priznal, da je pravica na
njihovi strani in da so moji dokumenti res
pomankljivi. Uspelo mi je dopovedati, da sem
se, kakor je razvidno iz potnega naloga, po
naročilu drugih sedaj moral podati na to pot, ki
sem jo nameraval sicer opraviti kasneje. Končno
smo se domenili, da je treba upoštevati izjemne
prilike in tudi predhodne kontrole na dose-
danjem potovanju.
,,Pustita ga, saj itak pride na italijanski meji
višja kontrola, tam ga bodo pravgotovo zavrnili,
potem pa bo zopet v naših rokah" je svetoval
nižji po rangu. Napravila sta račun brez
krčmarja in tudi tako storila, ne da bi kdo od nas
vedel, da je to zadnje srečanje z ustaši.
Ko se človek bliža svojemu cilju, ki je težko
dosegljiv, posebno še, če se vrača domov, v
domovino in k svoji družini, odkoder je bil proti
lastni volji, celo s silo iztrgan, se ga loteva
čustvovanje, ki ga je težko opisati. Tedaj so misli
popolnoma pod vplivom čustvovanja. V takih
trenutkih je nevarnost, da bi napravil napačne
zaključke, da situacije ne bi pravilno ocenil.
Verjetno, da so taki trenutki včasih odgovorni z»
usodne odločitve.
Kljub počasni vožnji ob dolinski Kolpi je čas
hitro potekal in potniki so se začeli pripravljati
na prehod čez mejo. Brskali so po svojih kovčkih
in cekarjih, prekladali in preskrivali nekatere
drobnarije, zaradi katerih so mislili, da bi jih
nadzorniki nadlegovali. Značilna posebna
vznemirjenost, ki jo poznamo z vseh mejnih
prehodov.
Dalje prihodnjič.
I
Živahno
o potrebah
v kulturi
Zadnja seja skupščine kulturne
skupnosti v preteklem letu je bila
izredno živahna. Precej je bilo
razprave o osebnih dohodkih
delavcev, zaposlenih v kulturnih
institucijah, ki bi se morali gibati
sorazmerno z rastjo gospodarstva,
ki tudi ne more in ne sme porabiti
več kot ustvari. Nekateri so bili
mnenja, da bo v prihodnje po-
trebno pravočasno pripravljati
poročila o finančni realizaciji za
posamezna obdobja. Prav tako bo
potrebno podrobneje obrazložiti
posamezne postavke v teh realiza-
cijah. Slišati je bilo, da so številčni
podatki preveč suhoparni in kot ta-
ki premalo povedo delavcu, ki tudi
združuje sredstva za kulturo.
Skupščina je v nadaljevanju
svojega dela imenovala še nekatere
odbore in komisije in sicer za plani-
ranje in splošne akte, muzejsko,
galerijsko in likovno dejavnost,
spomeniško varstvo in arhivsko de-
javnost in za filmsko dejavnost.
Marijo Magdalenčevo pa so izvolili
za novega člana izvršnega odbora
kulturne skupnosti.
"Osnutek predloga združevanja
strokovnih služb samoupravnih
interesnih skupnosti v ptujski obči-
ni je znova zanetil razpravo, ki je
zahtevala da se le-ta tudi finančno
ovrednoti iz razloga, ker bo takšna
združitev prinesla racionalnejšo
poslovanje in kvalitetnejše
opravljanje nalog ali pa le povečala
dejavnost in stroške za omenjene
službe. Skupščina pa je potrdila, da
je z akcijo potrebno nadaljevati ob
upoštevanju že navedenega.
MG
Kadar ne najdem soglasja med
mojimi prijatelji, si poiščem tiste,
ki so mi vedno zvesti: kulturo pre-
žeto z ljubeznijo, pesem mladih src,
risbe iz mojega otroštva, svet slik
mojih prijateljev. Takšen svet išče-
jo tudi člani mladinskega kulturno-
umetniškega društva naše gimnazi-
je: člani pevskega zbora, likovne,
dramske, literarne sekcije.
Mladi, ki smo vključeni v naše
društvo smo se zbrali v risalnici, da
pregledamo naše delo, da si zada-
mo nove naloge.
Kaj smo delali v šolskem letu
1974—1975? Pevski zbor je poleg
svoje osnovne naloge, da poje na
proslavah, da nas razveseljuje z le-
pim petjem, gojil tudi prijateljstvo
z gimnazijci iz Ljutomera. Dramski
krožek je s svojim gostovanjem v
Arandjelovcu prispeval svoj del k
bratstvu in enotnosti naših naro-
dov. Z veliko pomočjo režiserja
Marjana Kovača, je naša skupina
uspela, dosegla svoj namen. Za ure
in ure, za trenutke težav, ki jih je
delil z nami, za odpoved tudi njemu
pripadajočega prostega časa, se mu
zahvaljujemo, čeprav vemo, da je
to zdaleč preskromno. Tudi naši
mentorici veljajo jste besede, če-
prav so prerevne.
Pripravili smo recital ob sloven-
skem kulturnem prazniku, recital
ob dnevu žena, recital ob obletnici
rojstva heroja Dušana Kvedra, lite-
rarni večer pesmi Branka Ciglerja
in recital v počastitev 30-letnice os-
voboditve, ki nosi naslov ,,Parti-
zanski miting". V zahvala in pri-
znanje za naše delo smo prejeli pri-
znanje OO ZSMS Ptuj.
Likovni krožek je pričel s tihoži-
tji, portreti, perorisbami, akvareli
in kasneje prešel na olje. Posebej so
se ukvarjali z linorezi, ki pa zaradi
napake pri tiskanju niso ilustrirali
pestrih sestavkov in pesmi v literar-
nem glasilu naše šole, ki ga je pri-
pravila literarna sekcija. Na razsta-
vo slik, ki je bila v Mariboru, so
poslali delo Bariceve.
Kakšen je naš program?
Dramski krožek pripravlja Sha-
kespearovo komedijo Sen kresne
noči, pripravil pa bo tudi recitale za
razne proslave.
Likovni krožek bo pripravljal
razstave del svojih članov in vas ta-
ko seznanjal z uspehi mladih us-
tvarjalcev na raznih področjih li-
kovne umetnosti. Literarna sekcija
bo v šolskem literarnem glasilu pri-
bližala svet nas mladih, svet ki ga
žal tako malo poznamo z dobre
strani.
Pevski zbor bo še naprej z lepim
petjem približeval lepoto naše do-
movine in vsega, kar se skriva v tej
besedi domovina, ter gojil prijatelj-
stvo z dijaki drugih šol.
Delo v našem društvu vzame čas,
katerega na vsakem koraku pogre-
šamo. A vendar, ker je naše delo
prežeto z ljubeznijo do kulture, ker
iščemo v kuhuri prostor za nas in
za vse skupaj, zmoremo.
Pogum! mladi prijatelji kulture.
Pogum, uspeh vam želim v imenu
na novo izvoljenih članov predsed-
stva MKUD gimnazije ,,Dušana
Kvedra" Ptuj: predsednice, Nade
Topolovec; tajnice: Neže Jurič; čla-
nic: Dragice Rokavec in Maje Kun-
stek.
Zavedamo se nalog, ki smo jih
dobili z izvolitvijo; trudili se bomo,
da bo naše delo zadovoljilo vaša
pričakovanja in tudi vas, bralci Te-
dnika in poslušalci radia Ptuj,
bomo obveščali o našem delu, us-
pehu.
Nada Topolovec
NA ZGORNJI LOŽNICI
IMAJO MOŠKI PEVSKI ZBOR
. Na Zgom^ Ložnici (nekoč
Venčes^u) pri Slovenski Bistrici
so pred tremi leti ustanoviU moški
pevski zbor dr. Josip Vošnjak.
Zbor je dobil ime po zaslužnem
slovenskem narodnj^u, kije živel
na Visolah pri Zgorifli LožnicL
Zbor šteje danes okoU 15 članov,
ki z velikim idealizmom in za^a-
nostjo hodijo na pevske vaje, kijih
imajo v osnovni šoli. Kljub temu,
da jih vodi amaterski pevovodja,
domačin Vencel Jereb so dosegli
že lepo ubranost petja. Njihov
repertoar obsega domače narodne
in borbene pesmi. Čuti pa se, da
bi zbor nujno potreboval mentor-
stvo šolanega dirigenta (pevo-
vodjo), ki bi zboru pomagal k še
boljši kakovosti.
Zbor je že večkrat sodeloval z
učenci osnovne šole in mladino
pri krajevnih proslavah. Še posebej
pa se je predstavil 28. novembra
1975 na laajevni proslavi, s katero
je osnovna šola na Zgornji Ložnici
proslavila več obletnic.:
-	125 let začetka poučevanja
otrok,
-	95 let začetka gradnje prve
šolske stavbe v kraju,
-	20 let nove šolske zgradbe,
praznovah pa so tudi
-	30. obletnico svobode in 25.
obletnico samoupravljanja.
PED
Moški pev^ zbor Dr. Josip Vošnjak na krajevni proslavi
20-letnice nove šolske zgradbe na Zgornji Ložnici.
Naša arheološka najdišča
Nedaleč od Starš, ob cesti, ki je že v rimski dobi vodila ob Dravi
iz Ptuja proti Koroški, predvsem pa v sosednje mesto Flavia Solva pri
današnji avstrijski Lipnici, je v Loki, sredi vasi ohranjena lepa antična
gomila. Do današnjih dni se je obdržala le zato, ker so nekoč na njej
zgradili kapelo in je tako ta griček postal za divje kopače in druge
iskalce zakladov nedotakljiv (na sliki).
Najbrž ob gradnji te kapele še nihče ni vedel, da se pod njenimi
temelji skriva zidana grobnica iz rimskih časov. Do tega odkrtija je
prišlo šele leta 1891, ko so domači fantje na gomili tik pred vhodom
v kapelo hoteli postaviti mlaj. Ta se je namreč nenadoma, v že
izkopani jami pogreznil še dva metra globlje in pri tem predrl kamnit
obok. Spodaj so našli dobre tri metre širok obokan prostor, v njem
pa na tlakovanih tleh vrsto glinastih in steklenih posod, ki so jih
r^nesli po vasi. Seveda je to nenavadno odkrije kmalu .prišlo na
ušesa zgodovinarjem v Gradcu in na Dunaju, ki so prihiteli v Loko in
se lotili raziskovanja. Ponovno so odprli odprtino na vrhu bloka, da
so lahko proučili notranjost grobnice, ki je 2,3 m. visoka in ima v
smeri proti cesti tudi poseben vhod. V rimski dobi so morali iz
kamnolomov pri Koreni prepeljati čez Dravo dovolj lomljenega
kamna, da so na nekdanjih tleh sezidali grobnico. Vanjo so potem
položili pepel sežganega mrtvega in vrsto predmetov, nato so vhod
zaprli, grobnico pa prekrili z zemljo, da je nastala skoro štiri metre
visoka gomila.
Zgodovinaijem se je posrečilo zbrati večino po vasi reznešenih
predmetov, ki so jih potem shranili v muzeju v Gradcu, kjer so še
danes. Teh je bilo precej, kar kaže, da je bil tu pokopan imovitejši
pokojnik. In ne samo to - po predmetih za kuhinjo in ogledalu, do
ugotovili, da je bila v tem bogatem grobu .pokopana žena. Med
n^dbami je bil 40 cm visok bronast vrč, ki so ga shranili v zakristiji
cerkve v Staršah, tam pa so ga pozneje ukradli in je tako za njim ostal
le lepo okrašen ročaj. V grobu je bilo tudi okroglo zrcalo iz bele
kovine, kije pri rimskih o^edalih nadomeščala današnje steklo, a je
bilo ob najdbi že razbito. H kuhinjskemu priboru so sodile železna
rešetka, ponev in lopatica kot simboli gospodinjske dejavnosti
pokoj niče. Druge najdbe so bile glinaste in steklene posode. V veliki
žari iz rdeče gline, okrašeni z valovnicami, je bil pepel mrtve, v štirih
manjših sivih loncih, dveh rdečih krožnikih; v drugih posodah, od
katerih so ostale le črepinje, pa so ob pokopu shranili hrano
pokojnici za popotnico. V veliki štirioglati steklenici je bila morebiti
shranjena pijača, v dveh stekleničkah in drugih razbitih steklenih
posodah pa verjetno lepotične dišave.
Najdbe tako bogatih rimskih grobov na podeželju izven Poetovija
so redke. Zanimivo je, da so v bližnjem Miklavžu v povojnih letih,
prav tako po naključju, odkrih podobno grobnico s prav tako
bogatimi predmeti, ki so tudi pripadali nekemu ženskemu grobu. Na
robu Dravskega polja vzdolž Drave so torej že v rimski dobi živeli
imovitejši ljudje kot to dokazujejo tudi bogate najdbe marmornih
kamnov pri Staršah. Kaj je bil vzrok tega blagostanja, lahko samo
ugibamo. Sama cesta ob Dravi je bila pač precej manj pomembna od
one, ki je čez južno Dravdco polje in Ptuj vodila proti Panoniji.
Morebiti so bila v teh krajih velika posestva naseljencev, ki so bogateli
s prodajo pridelkov v bližnjem Poetoviu. Mogoče pa so tod živeli ali
vsaj pokopavali svoje mrtve podjetniki, ki so onkraj Drave v Reberci
lomili kamen in ga odpravljali gradbenikom v poetovijskem mestu.
Ce tega še ne vemo pa smo lahko ponosni, daje v Loki, tik ob sedanji
cesti, dč današnjih dni ostal tako imeniten zgodovinski spomenik,
star približno 1800 leL
LOKA — kapela na antični gomili
LOŽINA V HALOZAH
V ptujskem muzeju hranijo polovico pri luknji odlomljene
kamnite kopače, ki so jv, nekoč našU v nekdanjem Wegscheiderievem
vinogradu. To orodje s samo 6 cm širokom rezilom je bilo
premajhno, da bi ga bili že takrat uporabljali pri obdelovanju
vinogradov, za katere v naših vinorodnih krajih še ne vemo, kdaj so
nastali. Vsekakor pa je zanimivo, da se tudi v tem strmem in
odročnem gričevnatem svetu najdejo sledovi prebivalcev iz tako
zgodnje prazgodovinske dobe.
Stanko Pahič
6. stran
TEDNIK - četrtek, 15. januarja 1976
»STOPAJ, ARMADA
IN SLAVNE
ZASTAVE RAZVIJ!"
Nasa slavna armada je bila
rojena 22. decembra v bosanskem
mestecu Rudi, ko je tovariš Tito
prebral ukaz o ustanovitvi prve
proletarske brigade. Vanjo je bilo
vključenih 1200 borcev. S prvo
proletarsko brigado se je naša
armada vedno bolj krepila in
postajala je močna in dobro
oborožena sila. Tej brigadi so
sledile druge in po dolgih štirih
letih težkih bojev priborile
svobodo.
Iz narodnoosvobodilne vojske je
zrastla mogočna juroslovanska
ljudska armada in danes pred-
stavlja skupno oboroženo silo vseh
jugoslovanskih narodov. To je
vojska, ki je zmeraj pripravljena
br^iti našo neodvisnost in mir.
I^ša armada ima moderno orožje,
izključno za obrambo naših meja.
Z najmodernejšim orožjem so
opremljene vse enote naše armade,
od aviacije, ki ima nasodobnejša
nadzvočna letala, do mornarice, ki
je opremljena s sodobnimi
ladjami. Te varujejo naše meje, ki
tečejo po morju. A sodobna
tehnika bi bila za uspešni boj
premalo. Šele v rokah človeka
dobi pravo vrednost. Armada in
vsi n^si delovni ljudje morajo biti
vedno pripravljeni na boj, da se z
vsemi močmi uprejo vsakemu
napadalcu. Zato so potrebne
obrambne priprave vsesplošnega
ljudskega odj>ora. Če bomo vsi ob
slehernem času, skupaj z našo
slavno armado, pripravljeni na
morebitnega napadalca, se nam ni
Dotrebno nikogar bati. Smo
močna sila, ki bo pregnala z
našega ozemlja slehefrnega, ki bi si
želel našo lepo domovino prila-
stiti.
Ida Fakin,
7. C razred,
OŠ Majšperk
NAŠA ARMADA
Vsi vemo, da vojaki čuvajo našo
domovino. Mnogi pa ne vedo, da
tudi tvegajo svoja življenja za
druge. Ako sledite časopisu
zasledite številne sestavke o
poplavah, požarih itd. Kdo je
prvi? Vojaki!
Vojaki so odločni, pogrmni in
zvesti svoji domovini. Branijo
meje in borili bi se do zadnje
kaplje krvi, ako bi tujcu zadišala
nasa zemlja.
Med vojno so mnogi padli. Njim
ni nikoli^ zasijalo sonce svobode.
Niso doživeli tistega, kar so si
najbolj želeli, — svobode. Padli so
za nas, za našo domovino, zato je
lepo, če se ob dnevu JLA
spomnimo tudi na nje.
Tina Žirovnik,
S. razred,
OŠ F. Osojnik, Ptuj
NAŠ VARUH IN
BRANITEU
Danes ni nesreče, katere
posledice ne bi odstranjevala tudi
JLA. Komaj zatuli sirena, že hitijo
vojaška vozila^ na pomoč. Ze
marsikatero življenje je bilo
odvisno od pogumnosti in hitrosti
vojakov.^ JLA je še posebej
nep^ogrešljiva v elementarnih ne-
srečah: gradi zaradi potresov in
viharjev porušene hiše. V zaostalih
območjih gradi ceste, mostove,
koplje jarke za vodovod in
postavlja drogove za elektriko.
JLA pa sodeluje tudi na raznih
kulturnih prireditvah in v huma-
nih akcijah.
Danes se nam ni treba bati, da
bi ostali nezaščiteni, če bi
izbruhnila vojna, če bi oas kdo
napadel. JLA je pripravljena, da bi
branila našo svobodo v vsakem
trenutku. V nekaterih večjih
mestih naše domovine so vojadte
šole. V njih se mladi fantje učijo
braniti nas in našo domovino. Z
orožjem se nauči ravnati vsak fant
v času služenja vojaškega roka. Če
bi izbruhnila vojna, bi^ prijelo za
orožje tisoče in tisoče zdravih
mož in fantov po vsej domovini in
ne bi predali aomovine kot stara
vojska. JLA si zasluži ime naš
varuh in branitelj.
Rajs Srečko,
OŠ MAKOLE
ROJSTNI DAN JLA
Spominjam se dne, ko sem kot
majhna punčka z veliko torbo v
rokah ostala pred šolskimi vrati in
s strahom zrla, kaj bo. Spoznala
sem vedno nove in nove crke pa
tudi prijateljice. Tako sem
spoznala tudi besedo DOMOVI-
NA..
Žalost, svoboda, veselje! Vse to
je združeno v njej. Domovina je
kot mati, ki nas sprejema v okrilje
kadarkoli pritecemo k njej.
Pozneje ^m se naučila o
domovini še mnogo več. Naša
drobna sr če ca so vztrepetala, ko
smo slišali o okupirani domovini.
In kdo nam je pravzaprav
izbojeval zmago, da se lahko
svobodno učimo, hodimo v šolo
in nemoteno^ živimo? To so bili
naši dedje, očetje in matere, ki so
prelili dosti krvi, ko so sovražniki
z vseh strani napadli našo
domovino.
V majhnem mestecu Rudi je
bila ustanovljena 22. 12. 1941
prva proletarska brigada, ki se je
borila proti sovražniku. Njenim
borcem ni bilo mar življenja, pred
sabo so imeli samo en cilj, biti
svoboden in neodvisen. Mnogo
ljudi je trpelo, umirali so
mučeniske smrti in vendar so z
junaškim in ponosnim srcem zrli v
obraze sovražnikom. Mnogo kurir-
jev je izgubilo takrat življenje,
mnogi pa še danes živijo in ti
pripovedujejo, kako je bilo takrat
hudo. Mi pa, ki nismo prestali
nobene vojne in sploh ne vemo,
kako so ljudje takrat trpeli,
mečemo cele kose kruha vstran,
ne da bi se zavedali, kaj smo
naredili s tem, kar je bilo v NOB
najdražje, saj brez kruha in brez
hrane ni bilo mogoče živeti in se
boriti proti sovražniku.
lOjubb veliki sovražnikovi pre-
moči smo zmagali in zaživeli novo
življenje.
Tudi sedaj ^o svetu ni miru.
Vsak dan slisimo o vpadih in
napadih, o žrtvah, ki jih je zmeraj
vec. K svobodi in miru je mnogo
prispevala nepremagljiva vojska,
kateri poveljuje nas miroljubni
predsednik tov. Tito,
Mira Sitar,
7.b razred
OŠ Hajdina
SREČANJE S
PREDSTAVNIKI JLA
v torek zjutraj so nas v šoli
obiskali vojaki in njihovi voditelji
iz vojašnice v Ptuju. Prišli so, da bi
nam prikazali delo in življenje
povsem navadnega vojaka. Vojak
Mare nam je pripovedoval, kako
živijo v vojašnici, kaj delajo. Začel
je z dnevom, ko je prišel na Ptuj in
oblekel vojaško uniformo. Pripo-
vedoval je:
Zjutraj nas zbudijo ob petih.
Vstati moramo takoj in za seboj
pospraviti posteljo. Nato se
umijemo in oblečemo. Ko smo
urejeni in pripravljeni za delo,
gremo k zajtrku. Po zajtrku gremo
v eno izmed delavnic in si najprej
očistimo in uredimo puško.
Potem se normalno razvija delo
dalje.
Po končanem dopoldanskem
delu gremo k uri fizkulture, kjer
se prijetno razvedrimo in spro-
stimo. Do kosila se učimo
predmete, ki jih vsak vojak mora
znati. Ob 13. uri gremo h kosilu,
potem smo do 16_ure psrosti. V
miru lahko napišeš pismo ali pa
greš v mesto na sprehod. Ob 16.
uri moraš biti spet v kasarni pri
pouku. Do 18.20 ure imamo
reden pouk, j)Otem pa ^ se
odpravimo k večerji. Po večerji
lahko do 21. ure beremo ali se
pogovarjamo. Po 21. uri morata
vladati v vojašnici mir in tišina.
Tako se prebijamo iz dneva v dan
ter štejemo dni in ure^ do odhoda.
Seveda vsi komaj čakamo, da
vidimo svoje starše, domači kraj in
^veda svoja dekleta, ki nas zvesto
čakajo in z nami vred štejejo
dneve donašega prihoda."
Tako je pripovedoval naš vojak
Mare, ki komaj čaka, da se vrne
domov. Seveda smo ob koncu vsi
navdušeno zaploskali in se s tem
zahvalili za njegovo požrtvoval-
nost ter mu zazeleli vso srečo v
nadaljnjem služenju vojaše obvez-
nosti.
Mojca Erjavec,
8. C razred,
OŠ „Boris Kidrič",
ICidričevo
ITIladi dopisniki
DRAGI MLADI DOPISNIKI!
Nič novega ne bom povedal,
če zapišem, da je v svetu vse v
nenehnem spreminjanju, v raz-
voju. Zato ni nič čudnega, če je
doživel spremembo tudi naš
Tednik, ne samo po obliki,
temveč tudi v uredništvu. Pri
tem pa želimo, dragi mladi do-
pisniki, obdržati z vami vezi, ki
jih je ustvaril in dolga leta skrb-
no gojil dosedanji urednik. Te
vezi želimo še poglobiti in vaša
pisma bolj aktualizirati.
Kakšna nerazumljiva tujka
pa je spet to, boste morda
rekli? Aktualen pomeni — se-
danji, pomemben ali nujen,
času primeren dogodek ali pro-
blem. Želimo, da postane taka
tudi naša stran, namenjena
mladim dopisnikom. Resnično,
takole:
Pred kratkim smo praznovali
rojstni dan naše JLA, zato da-
nes objavljamo največ pisem z
vsebino, povezano s tem praz-
nikom, torej je to aktualno.
Pred par dnevi nas je obiskal
dedek Mraz; pisma o tem bi bi-
la tudi aktualna, vendar nam
jih še niste poslali. Ce jih boste,
bodo objavljena v naslednji šte-
vilki in bodo še vedno aktu-
alna. Ni pa aktualno, če nam
sedaj, v zimskem času, pišete o
nabiranju gob, o kačah in po-
dobno. Taka pisma niso času
primerna, zato pridejo na vrsto
v poletnih mesecih.
Dedek Mraz nam ni prinesel
snega, obljubil pa nam ga je!
Bomo videli, če bo obljubo
držal? In, če jo bo, potem bo
dovolj snovi za pisanje o do-
godivščinah pri smučanju, san-
kanju, kepanju itd. Ce ne, pa
pišite o tem, kako brez snega
vseeno veselo preživljate zimski
čas.
Pišite, kako se pripravljate
na naš kulturni praznik. Ali že
kaj razmišljate, kako boste v
šoli počastili 100-letnico rojstva
Ivana Cankarja, največjega
mojstra lepe slovenske besede?
Le kaj bi vam našteval, saj sami
doživljate vsak dan kaj novega,
kar je vredno opisati, povedati
vsem našim bralcem. Posebej
nas zanima, kako delujeta pri
vas pionirska in mladinska
organizacija, kako sodelujete v
krožkih in v drugih zunaj šol-
skih dejavnostih.
Vse to bi bilo za nas in za na-
še bralce aktualno. Pri tem,
mladi dopisniki, še posebej pa-
zite na začetek novinarske abe-
cede, ki začenja kar s petimi K
— kdo, kaj, kje, kdaj in kako.
Poskušajte v svojih pismih dati
odgovor na vsako vprašanje od
omenjenih petih K! Ce se boste
držali tega pravila, potem vaša
pisma ne bodo izglecjgla kot
kakšni šolski spisi, temveč pra-
vi novinarski prispevki dopis-
nikov. Prosite svoje mentorje,
zlasti učitelje slovenščine, da
vam pri tem pomagajo.
Lepo pozdravljeni!
VAS NOVI UREDNIK
J
Komisija za medsebojna delovna razmerja trgovskega podjetja na
veliko in malo .JZBIRA" Ptuj, Zagrebška a 4 objav^a prosto
delovno mesto
STROJEPISKE
Pogoji:
Kandidatke za objavljeno prosto delovno mesto morajo imeti poleg
splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi še
naslednje pogoje:
administrativno šolo in 3 leta delovnih izkušenj v strojepigu in
stenografiji.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Kandidatke morajo predložiti dokazilo o šolski izobrazbi, kratek
življenjepis in opis dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi v
pravno - kadrovskem oddelku podjetja.
SAMOUPRAVNI DAN
Delovni ljudje Jugoslavije, pod
Titovim vodstvom, so zgradili
temelje nove socialistične federa-
tivne Jugoslavije. Danes se
Jugoslavija, po svoji razvitosti in
neuvrščeni politiki ter ugledu kosa
z vsemi narodi sveta.
Posebnost našega napredka in
edinstveni primer v svetu pa je
samoupravljanje, ki je mnogim trn
v peti. Samoupravljanje zame
pomeni skrb vsakega delavca za
večjo proizvodnjo, odločanje o
delitvi dohodka, smotrna uporaba
surovin; skratka upravlj^ati vse in z
vsem, kar je naše — družbeno.
Samoupravljanje se prenaša iz
tovarn tudi v šole med učence.
Tudi v naši šoli učenci samouprav-
ljamo. V preteklem šolskem letu
smo organizirali dan samouprav-
ljanja. Postali smo delavci, čistilci,
kuharice, učitelji^ tajnica, ravna-
telj, mentorji krožkov. Za vse nas
je postal ta dan težko pričakovan
dan novih izkušenj in pomembnih
odločitev.
Matjaž Kavčič,
8. razred,
OŠ Gustava Šiliha,
Laporje
SREČANJE Z VOJAKI
Vojaki so nas povabili v
kasarno. Imeli smo kulturno
prireditev. Pevski zbor je pričel
proslavo z jugoslovanski himno.
Nato je imel vojaški starešina
govor. Nastopili so recitatorji, tudi
naš razred je j>ripravil recitacijo
Roberta Rodzestvenskega ,,Do-
movina". Tovarišica Divjakova pa
nas je naučila recitacijo „Bitka v
Jelenovem žlebu", ki jo je napisala
Vida Brest. Tudi to pesem smo
recitirali. Na koncu programa je
nastopila folklorna skupina pod
vodstvom tovarišice Cestnikove.
Tovariš oficir nas je povabil h
ogledu orožja. Na dvorišču je bilo
razstavljeno vse njihovo orožje, ob
vsakem razstavljenem predmetu je
stal eden ali dva vojaka, ki sta
razlagala, zakaj se to orožje
potrebuje in kako. Tudi radijsko
postajo so nam pokazali. Pri tem
smo se zelo zabavali in zvedeli
veliko koristnega. Vojaki so bili
zelo gostoljubni in smo se
spoprijateljili z njimi. Ker je bilo
zunaj hladno, smo se kmalu
poslovili. Zelo mi je bilo žal, da že
moram domov, kajti vse orožje me
je zelo zanimalo. Na poti domov
smo se s sošolkami pogovarjale o
lepih doživetjih.
Jasna Radulovič,
5. b raz., OŠF Osojnik,
Ptuj
BILA SEM NA GOSTIJI
v soboto in nedeljo sem bila na
gostiji. Poročila se je moja teta
Imela Je belo obleko. Poleg ženina
so pnsli godci. Kar naprej so igrali.
Svatje so plesali. Jedla sem samo
torte in kompot. Tudi plesala sem.
Kar ostala bi na gostiji.
Marjana Šprah, 2, a,
OŠ Podlehnik
KOUNE
Imeli smo koline. Mesar je z
nožem zaklal pujska. Pujsek je
cvilil. Zatisnila sem si usesa in
zaprla oči. Mesar je pujska
razrezal na kose. Naredil je
klobase. Zvečer smo imeli
pojedino. Prišli so sosedovi in
botra. Dobro smo jedli in si peli.
Ob desetih sem zaspala,.
Marjana Šprah, 2. a,
OŠ Podlehnik
NOVO LETO
Okrasili smo si razred s
smrekovimi vejicami in baloni. Na
proslavi smo peli in recitirali.
Prišel je dedek Mraz, Prinesel je
darilca. Mene je pobožal po glavi.
Po proslavi smo eno uro peli in
plesali. Bilo je zelo lepo,
Marica Drobnič, 2, a,
OŠ Podlehnik
Ob 175. OBLETNICI
ROJSTVA
FRANCETA PREŠERNA
v prvem razredu sem bila na
počitnicah pri sestrični. Brskala
sem po njenih knjigah in našla
Poezije. Takrat sem ze znala čitati
in začela sem listati po njej. Brala
sem in brala^ toda ničesar nisem
razumela. Užaljena sem vrgla to
knjigo nazaj med dru^, Sestrična
pa mi je rekla, da naj se nikar ne
jezim, ker bom v višjih razredih
vse zvedela o tej knjigi in o
njenem pesniku.
Nekaj let za tem smo se v šoli
učili o našem največjem pesniku
Francetu Prešernu in omenili
njegove Poeziie, Spominila sem se,
kaj sem naredila z njegovo knjigo.
Sram me je bilo, čeprav še t^rat
nisem vedela, kaj pomeni ta zbirka
slovenskemu narodu.
Ne bom opisovala njegovega
življenja, saj ga prav gotovo
poznate. Povedati želim le, da je
Prešeren ljubil našo domovino.
Napisal je revolucionarno pesem,
to je oda Zdravljica, Zaljubljen je
bil tudi v Primčevo Julijo, Njej je
podaril najlepše Uubezenske
pesmi. Te so bile gazele. Julija se
za ^anceta sploh ni zmenila.
Poročila se je z bogatim
mladeničem in tako Prešerna zelo
raz žalila.
France je imel tudi velike
nasprotnike, kateri so trdili, da je
njegove pesmi navdihnil zlodej, ali
pa, da so pretežke. Med temi je bil
tudi Jernej Kopitar, Prešeren je
Jerneju vrnil milo za drago.
Napisal je zabavljivi sonet Apel in
čevljar.
Prešernov največji prijatelj je bil
Matija Čop, kateri je bil seznanjen
s književnostjo mnogih narodov.
Svoje znanje je prenašal na
Franceta in ta je napisi mnogo
novih oblik pesmi. Prešeren je s
svojimi pesmimi dosegel vrh
evropske književnosti,
France ftešeren je umrl 8.
februarja 1849 v Kranju.
Sonja Duh,
OŠ Videm,
8,razred
KURIR
Mater v ječo so zaprli,
ko oče partizan je postal,
sestro — kurirko so ubili,
sam takrat doma sem ostal.
Odšel sem v partizane
in postal kunr,
da se s partizani
bom boril za mir.
Prvič v žepu mi ležal je
listič droben a bogat,
bil v dolino je namenjen,
v partizanski štab.
Tako sem bbil krvavi boj,
prenašal pošto vsaki dan,
res da nisem bil heroj,
zato kurir sem spoštovan!
Janko Petek,
7.b,OŠ Hajdina
ZAPLESALE SO
PRVE SNEŽINKE
^ Pogledam skozi okno, A glej
čudo zunaj plešejo snežinke. Usta
se^ mi razležejo v smeh. Preed
očmi mi priplava slika s srno sredi
snega^ a takoj izgine. Pokaže se
moreča podoba utrujenih parti-
zanov v snegu. Nekdo mi da roko
na ramo in me zbudi iz sanj.
Preplašena se obrnem iz zagledam
mamo. „Letos pa najbrž zima ne
bo skopa", reče in se mi
nasmehne. Vrnem ji nasmeh in ji
pogledam v oči, V njih razberem,
da misli na sneg in na smučanje.
Odhitim v sobo, kjer lahko
samo razmišljam. Zaprem oči in si
predstavljam kako se kepam in
smučam. Saj prav to je zimska
radost, ki jo celo leto pričakujem.
Toda ce ni snega bo vse
zgubljeno. Upam, da bo letošnja
zima prinesla sneg in da ne bo
tako skopa, kakor je bila lani,
čeprav je tiste prve snežinke takoj
vsrkala zemlja,
Simona Berden.
5, b razred',
Franc Osojnik, Ptui
tednik - četrtek, 15. januarja 1976
7. stran
Ansambel Vilija Petriča
v Staršah,
Kidričevem in v Ptuju
Po uspešnem gosfovanju doma in v tujini bo po več
letili ponovno zabaval prebivalce Dravskega polja, ansambel
Vilija Petriča. Velja omeniti, da bo ansambel te dni
praznoval 20-letnico obstoja, kar pomeni, da so »najstarejši"
člani v ansamblu imeli ob ustanovitvi šele 15. let.
Ansambel vodi Vili Petrič, peli bodo Majda Renko,
Milan Švagan in Jani Martine. Spored bo povezal znani
ljudski humorist Viktor Potočnik, kije pripravil nove „salve
smeha". V teh lahko že rečemo: predpustnih dneh, bo za
uvod, kar dobrodošla poživitev, smeh za kratko pozabo skrbi
v delovnih dneh.
Sporedi ansambla Vilga Petriča bodo v nedeljo 18.
januaija v krajevnih kinodvoranah.
V	y
Kadrovska suša v telesni kulturi
Telesnokulturna skupnost Ptuj si
bo v bodoče bolj prizadevala za
izpopolnitev strokovnih kadrov.
Pomanjkanje le teh je čutiti na vseh
področjih športa. Predvsem je po-
trebno zaposliti ustrezne telesno-
kulturne delavce v vzgojno varstve-
nih ustanovah, če želimo nuditi
otrokom ustrezne pogoje za na-
daljnjo vadbo. Prav pri najmlajših
se kaže potreba po bolj organizi-
rani telesni vzgoji. Trenutno redno
tedensko vadi 35 cicibanov, z njimi
pa delata dve vodnici brez ustrezne
izobrazbe.
Znano je, da prav telesna vzgoja
in to pravilna, mnogo pomeni pri
telesnem in duševnem razvoju otro-
ka. Med otroki, ki že kot cicibani
redno vadijo je mnogo takih, ki se
kasneje aktivno ukvarjajo s špor-
tom. Zato je prav, da so se tudi ko-
mimisti, v telesni kulturi zavzeli za
reševanje kadrovskih problemov v
ptujski občini. Z rešitvijo teh pro-
blemov bo Ptuj na športnem po-
dročju pomenil še več, beležil bo še
boljše uspehe. Poudariti pa je po-
trebno, da že v sedanjih, slabih raz-
merah ptujski šj)ortniki dosegajo
zavidljive uspehe.	N. P.
Želja po vozniških izpitih
Vedno več je občanov, ki bi želeli
narediti vozniški izpit. V zadnjih le-
tih je največ tistih, ki želijo opraviti
izpit iz B kategorije, to je izpit za
vožnjo ž osebnim avtomobilom,
kar 95 % je takih. Pri avto-moto
društvu Ptuj imajo vsak mesec en
tečaj, ki ga obiskuje 35 kandidatov.
Kljub temu, da imamo v Ptuju še
Združenje šoferjev in avtomeha-
nikov ter Avto-moto društvo Kidri-
čevo, kjer imajo tudi tečaje za
vozniške izpite je vse to še zmeraj
premalo, saj povsod sprejemajo
prijave že za mesec april. N.B.
Novim uspehom nasproti
Uspešen prvi letošnji
nastop
Lackovih strelcev
Za tekmovalce strelskega
društva Jože Lacko iz Ptuja ni
počitka. Prvi letošnji nastop so
člani strelskega društva opravili
več kot zadovoljivo. Prav ta re-
zultat kaže optimizem in
upanje v uspeh tudi v pri-
hodnjih nastopih društva. Re-
zultat, dosežen v Domžalah,
daje strelcem možnosti, da bo-
do znova segali po najvišjih
republiških in zveznih odličjih.
V Domžalah so v konkurenci
zračna pištola ptujski seniori
bili odlični tretji z odličnim
povprečjem 364,25 kroga
(ekipno 1457). Za drugouvršče-
no ekipo so zaostali le za dva
kroga. Prvo in drugo mesto sta
osvojili ekipi ljubljanske
,,01impije" in velenjskega
„Mroža".
Z rezultatom 364,25 kroga so
presegli normo za nastop na pr-
venstvu Jugoslavije za 17 kro-
gov ter za 37 krogov svoj naj-
boljši rezultat v tej disciplini.
Da je ptujska ekipa dosegla
izjemen uspeh kaže tudi uvrsti-
tev ekipe iz Kranja, SDK iz
Ljubljane, druge ekipe Olimpi-
je in drugih odličnih ekip, ki so
tokrat zaostale za ptujsko eki-
po. Med posamezniki je svoj
nastop najbolje opravil Ljubo-
mir Domozetovič s 369 krogi in
je osvojil peto mesto; Franc
Tominšek pa je bil z istim re-
zultatom šesti.
Mladinska vrsta Lackovih
strelcev je prav tako osvojila
tretje mesto, vize za državni
nastop pa si ni priborila. Naj-
boljši mladinec je bil Kajnih s
337 krogi; osvojil je peto
mesto. V konkurenci zračna
standard puška se je najbolje
odrezal Branko Tanasič s 319
krogi.
Lackovim strelcem želimo na
državnem prvenstvu obilo
uspeha.
MG
GOSPODINJE!
Dobro in zares poceni boste
kupile v špecerijskih proda-
jalnah
IZBIRE
O
Traktorje
ZETOR
kosilnice in drugo knnetijsko
orodje v poslovalnici
ORODJE
na Ormoški cesti.
Pridite — pričakujejo vas!
oooooooooo
moi
tvo)
oooooooooo
Osrednje slovesnosti na dan
občinskega praznika, 8. janu-
arja 1976 se je udeležil tudi Ed-
vard Kardelj, član predsedstva
SFRJ in CK ZKJ, v spremstvu
predsednika skupščine SRS dr.
Marjana Breclja, predsednika
izvršnega sveta SRS Andreja
Marinca, predsednika re-
publiškega sveta ZSS Janeza
Barboriča, republiškega sekre-
tarja za notranje zadeve Marja-
na Orožna in drugih gostov.
Na slavnostni seji skupščine
občine, občinskega odbora
ZZB NOV in drugih organov
občine Slovenska Bistrica, seje
so se udeležili tudi člani dele-
gacije iz pobratene občine Sve-
tozarevo, je spregovoril njen
predsednik Alojz Kores. Med
drugim je povedal, da je v boju
za svobodo padlo 174 borcev z
območja občine, v koncentra-
cijskih taboriščih je umrlo 42
žrtev, 51 talcev pa je bilo
ustreljenih. Nato je prebral
sklep o podelitvi plakete občine
Slov. Bistrica, ki je najvišje pri-
znanje te občine Edvardu Kar-
delju, podrobnejšo obrazloži-
tev pa je prebral predsednik ČK
SZDL Slov. Bistrica Ladislav
Cvahte. Sklep o podelitvi pla-
kete so -udeleženci slavnostne
seje sprejeli z navdušenim
aplavzom.
Več o praznovanju v Slov.
Bistrici bomo poročali v pri-
hodnji številki.
Edvaid Karde^, Slavko Kleindieost in Slavko Soršak na likovni
razstavi v bistri^em gradu.	Besedilo in foto V. Horvat
TRI KRAT TRI
ALI NAS ŠE POZNATE?
Tako so na Silvestrovo praznovale svoj tretji rojstni dan
Sflva, Nada in Vera Kelc, ki so doma v Bukovcih 82.
(Foto Kosi)
Lani 912 nesreč
v letu 1975 so ptujski miličniki
obravnavali 273 voznikov, ki so vo-
zili brez vozniškega dovoljenja. Za-
lotili so 159 voznikov, ki so vozili
avtomobile brez tehničnega pregle-
da, nekateri pa niso imeli vozil niti
registriranih.
Na cestah na območju ptujske
občine je bilo v lanskem letu 912
prometnih nesreč, ki so terjale 9
človeških življenj.
N.B.
^vreme ^
do nedelje, 25. januarja 1976
Polna luna bo v soboto, 17.
januarja ob 5.47.
Pregled vremena: Podravsko
območje se zadržuje severno od
Alp. V severni Avstriji je snežilo
le na višinah 1600 m. Nad našimi
kraji je suh zrak, zato ni izgleda
za večje padavine. V Nemčiji
dežuje.
Napoved: Vetrovno vreme s
snežnimi plohami v valovih, so
verjetne v času od 17. do 20.
januarja. Vzhod sonca v nedeljo,
18. januarja, bo ob 7.33, zahod
pa ob 16.56. Dan je dolg 9.23 ure.
Alojz Cestnik
ORMOŽANCI IN OKOLIČANI
Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravlja razstavo ,,Ornnož in okolica
na starih podobah in slikah". Delavci arhiva se trudimo, da bi vam
lahko posredovali vse tisto najboljše in najbolj zanimivo, skrito po
zaprašenih knjigah, fotografijah, podobah in arhivskem gradivu.
Prav gotovo bo tudi vas zanimalq kakšen je bil Ormož pred sto in
več leti, kakšne so bile hiše, koliko jih je bilo in kje so stale, kako so
se oblačili ljudje, itd.. Vse to vam želi posredovati razstava, seveda
z vašo pomočjo.
zato vas prosimo
da pogledate doma po stenah, albumih, podstrešjih, starem
časopisju, itd..
poizvedite
ali se še kje drugje nahajajo slike in podobe vašega mesta in njego-
ve okolice. Karkoli boste našli prinesite na vpogled in začasno
uporabo v Zgodovinski arhiv Ptuj ali k tov. Minki Rajh, načelnici SO
Ormož (grad). Poglejte čimprej okoli sebe, kajti razstavo želimo od-
preti za slovenski kulturni praznik.
PRIDITE, PRINESITEIN SODELUJTE Z NAMI!
Zgodovinski arhiv Ptuj
Muzejski trg 1,62250 PTUJ
Posvet s sekretarji 00 ZKS
v soboto, 10. januarja 1976, takoj po končanem tridnevnem
seminarju je bil še posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZKS. Pregledali
so uresničevanje sklepov prejšnjega posveta in ugotovili, da v nekaterih
osnovnih organizacijah ZKS v TOZD na področju gospodarstva Se niso
izvolili članov v aktiv komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev
občine Ptuj ali pa tega niso sporočili komiteju, zato se ta aktiv v novi
mandatni dobi še tudi ni mogel konstituirati. Po statutarnem sklepu šteje
aktiv komunistov delavcev občine Ptuj 50 članov, mandatna doba pa traja
2 leti.
Glavni sklep posveta je bil, da bodo v vseh osnovnih organizacijah
ZKS obravnavali konkretno uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS in jih
preverjali v lastni praksi. To bodo povezali tudi š sklepi osme seje občinske
konference ZKS Ptuj.
F. F,
ZAKAJ
ZAVLAČEVANJE?
Na posvetu sekretarjev
osnovnih organizacij ZKS so
ugotovili, da je v ptujski
občini še precej delovnih
organizacij in skupnosti, ki še
niso podpisale samoupravnega
sporazuma o združevanju
sredstev za gradnjo dijaških
domov v Sloveniji.
Prav zaradi tega na območ-
ju podravske regije ta samo-
upravni sporazum še ni
sprejet, kar zavira začetek
gradnje doma srednješolcev v
Mariboru. Sekretaiji so spreje-
li obveznost, da bodo v tistih
delovnih organizacijah, kjer
tega še niso opravili pospešili
podpis. V razpravi na posvetu
so namreč ugotovili, da so
skoraj v vseh kolektivih
obravnavali na zborih ome-
njeni samoupravni sporazum
in ga tudi sprejeli, vendar ga
zaradi administrativne togosti
še niso podpisali.
Pri tem bi se tudi morali
bolj zavedati, da bomo
zgradili dijaški dom v Mari-
boru predvsem za učence
zunaj mariborske občine, tudi
za več sto dijakov iz ptujske
občine, ki bi jim z domskim
bivanjem olajšali študij. Zato
vsako zavlačevanje podpisa
dejansko, gledano dolgoroč-
no, škoduje predvsem nam
samim.
F. F.
Da bo dovolj
krvi
Pri občinskem odboru Rdečega
križa v Ptuju so pripravili podrob-
nejši načrt krvodajalskih akcij za
prvo trimesečje letošnjega leta že
lani. Vanj so zajeli 24 osnovnih
organizacij Rdečega križa. S tem so
seznanili vse osnovne organizacije
RK in organizatorje krvodajalske
službe na terenu. Vsi se bomo
morali tudi v letošnjem letu zavze-
mati za to, da bo imela ptujska
transfuzijska postaja vedno dovolj
krvi za reševanje človeških življenj.
šm
RODILE SO:
Nada Petrovič, Volkmerjeva 5 —
Aljoša; Ana Mihalinec, Repišče 39
—	deklico; Marta Toplak, Juršinci
21 — deklico; Erika Kocbek,
Šlandrova 37 - Boštjana; Franči-
ška Beranič, Sele 6/a — Silvo;
Alojzija Perkovič, Desternik 47 —
Borisa; Majda Pongrač, Zavrč 6 -
Daniela; Silva Šilakj Dornavska c 8
—	Ljubico; Jožefa Polajžar,
Nadole 49 - Marka; Stanislava
Zelenik, Krčevina pri Vurbergu 82
—	Roberta; Magdalena Hebar, G.
Ključarovci 9 - Srečka; Zofija
Krajnc, Savci 45 - dečka; Jožefa
Svenšek, Ul. 10. maja 10 - Edito;
Ivana Knez, Sp. Nova vas Slov.
Bistrica — Miroslava; Justina
Likovnjak, Veličane 42 — Branko;
M^ja Zagoršek, Dornava 14 —
dečka; Milica Kosi, Radomerščak
31 — Dušana; Anica Peternelj,
Mariborska 18 — Dejana; Marija
Rižnar, Spuhlja 75 - dečka;
Štefka Marčič, Starošince^ 29 -
Boštjana; Marija Janžekovič, Mez-
govci 14 — dečka; Breda Muršec,
Sobetinci 24 - Smiljano; Terezija
Žuman, Opekarniška 23 - dečka;
Terezija Majcenovič, Dornava 141
—	Darjo; Ljudmila Skuhala,
Pršetinci 8 - Roberta; Jerica
Kmetec, Kidričevo 13 — Marka;
Terezija Behrami, Tibolci 15 -
Tomaža; Ana Vesenjak, Gaievci
48 - dečka; Marija Radeka,
Bukovci 101 — deklico; Marija
Krajnc, Vel. Varnica 37 -
Tatjano; Milena Vinkler, Lešje 14
—	dečka; Stanislava Anderlič,
Drakšl 10 — Simono; Marija
Zupanič, Sp. Hajdina 58 - Jožeta;
Marija Lebar, Kukava 65 - Sonjo;
Zdenka O^izek, Sp. Hajdina 52 -
dečka; Elizabeta Petrovič, Mala
vas 5 - dečka; Marija Princi,
Volkmerjeva 4 - Matejo; Slava
Potrč, Prerad 48 - Srečka;
Veronika Svenšek, Tržeč 9 —
Natašo; Cecilija Rajh, Mestni trg 7
— Tatjano; Marija Zorec, Gra-
jjenščak 87 — deklico; Vera
Stalcer, Cesta kurirjev NOV 35 -
IClavdijo; Štefka Horvat, Ruc-
mand 11 — Adolfa; Alojzija Čuš,
Potrčeva 50 - Alenko.
POROKE
Edvard Solina, Stojnci 104 in
Silva Kukec, Mala vas 1-7; Alojz
Stater, Kicar 56 in Marija Bešlic,
Placar 46; Vladimir Justin, Plave,
Ivana Gradnika 24 in Marija
Šmigoc, Plave, Ivana Gradnika 24;
Janko Krajnc, Ciril-Metodov dr.
15 in Antonija Ivaniševič,
Jadranska 7; Frančišek Lovrec,
Rjavci 22 in Katarina Ketiš, Rjavci
22; Marjan Janžekovič^ Gorisnica
4 in Marjana Peteršic, Dornava
103.
UMRLI SO:
Marica Ciglar, Rad. Gorjanci 44,
roj. 1903, umrla 22. dec. 1975;
Ivan Gorjup, Zbelovo 43, roj.
1901, umrl 22. dec. 1975;
Rozalija Repec, Dolena 20, roj.
1906, umrla 23. dec. 1975; Franc
Kovačec, Osluševd 39, roj. 1908,
umri 23. dec. 1975; Celestina
Flašker, Maribor, Ahacijeva 10,
roj. 1890, umrla 19. dec. 1975;
Katarina Petek, Slovenja vas 47,
roj. 1901, umrla 24. dec. 1975;
Marija Rižner, Volkmerjeva 10,
roj. 1892, umrla 24. dec. 1975;
Jožef Čagran, Formin 38, roj.
1909, umrl 25. dec. 1975; Albin
Špehonja, Kidričevo 4, roj. 1930,
umrl 29. dec. 1975; Nikolaj
Grabrovec, Pobrežje 46, roj. 1903,
umrl 30. dec. 1975; Alojz
Janžekovič, Peršonova 27, roj.
1904, umrl 18. dec. 1975;
Elizabeta Majcen, Bratislave! 23,
roj. 1922, umrla 31. dec. 1975;
Franc Žumer, Stražgojnca 33, roj.
1904, umrl 30. dec. 1975; Milena
KasteUč, Potrčeva 32, roj. 1926,
umrla 31. dec. 1975.
Dušan Korenjak, Med vrti 1, roj.
1914, umrl 31. dec. 75; Katarina
Kamenšek, Župečja vas 61, roj.
1912, umrla 5. j^an. 76; Julijana
Zadravec, Središče ob Dravi 56,
roj. 1906, umrla 7. jan. 76; Janez
Muršec, Biš 36, roj. 1910, umrl 9.
jan. 76; Terezija Bolcar, Spuhlja
5 6, roj. 1897, umrla 4. jan. 76.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal- 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni
urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra-
va:, telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska
Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.