Št. 3 (721) L. XV.
NOVO MESTO, petek, 24. januarja 1964
DOLENJSKI
Vzgoja kadrov je dolžnost
ne pa zgolj samoupravna pravica!
V petek. 17. januarja, je bila v Ljubljani 3. redna razširjena seja okrajnega odbora SZDL. ki jo je vodila predsednica Francka Strmole, udeležili pa so se je razen članov tudi predsedniki občinskih odborov SZDL: med gosti je bila tudi predsednica Glavnega odbora SZDL tovarišica Vida Tomšič, ki je posegla tudi v razpravo. - Na seji je najprej poročal o nekaterih osnovnih družbenopolitičnih problemih gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1964 Ludvik Golob, po razpravi o glavni točki pa so rešili tudi več kadrovskih sprememb in dopolnitev v okrajnem in izvršnem odboru SZDL.
^ Tovariš Ludvik Golob je člane odbora najprej seznanil z dosedanjimi uspehi razvoja v ljubljanskem okraju, ki so temelj za nadaljnje povečanje gospodarske rasti na tem področju. Proizvodnja naj bi se letos povečala v Okraju za pribl. 12 odst, realna osebna potrošnja za okoli 13 odst. in nalož-
be za 10 — 11 odst. Taka predvidevanja so tudi v skladu z družbenim planom Slovenije za 1964.
Prav gotovo bodo ukrepi, ki bodo sledili v kratkem, še izboljšali pogoje za gospodarjenje, širše osnove za to nam bo dala npr. uvedba funkcionalne amortizacije, odprava prispevka na izredni dohodek, sproščanje obvezne rezerve in postopno prehajanje na ekonomske cene v tistih panogah, kjer to doslej zaradi administrativnih omejitev še ni bilo mogoče. Vse to pa bo hkrati ustvarjalo pogoje, da bomo izpopolnili sistem samoupravljanja v delovnih organizacijah, še bolj kot doslej bo treba konkretno vključevati neposredne proizvajalce v samoupravljanje; izpopolniti bo treba sistem ekonomskih enot.
čedalje manj imamo v našem gospodarstvu administrativnega usmerjanja; s tem v zvezi pa se spreminja tudi vsebina in oblika družbenih planov. Zdaj družbeni plani niso več osnovni zakon o družbenem razvoju, kateremu bi bili podrejeni vsi drugi zakoni. Plan je — ali pa
ponekod šele postaja — samostojna ocena pogojev gospodarjenja v neki družbend-politični skupnosti, hkrati pa je ocena namenov, ki jih je mogoče ustvariti na tem področju. Torej postaja plan osnova za sprejemanje ukrepov; po svoji funkciji je torej usklajeno družbeno predvidevanje, pravno pa je to resolucija o našem nadaljnjem razvoju.
S tem v zvezi fje nato tov. Golob opozoril na najvažnejše procese: ■ na uva-'
Janje 42-urnega tednika v gospodarstvo, na še čvr-stejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter na povečevanje življenjske ravni naših ljudi. S temi (Nadaljevanje na 4. strani)
Spominsko slavje v Cerknem
Okrajna komiteja Zvejze komunistov Slovenije v Ljubljani in Kopru vabita na.prolsJa-vo 20. obletnice partijske šole pni pokrajinskih komitejih aa Primorsko in Gorenjsko, ki bo v nedeljo, 26. januarja 1964, v Cerknem. Ob 11. uri bo spominsko slavje v tovarni ETA, ob 12.30 pa komemoracija pri spomeniku padlim tečajnikom VI. tečaja. Govorila baata tocvariSa dr. Aleš Bebler in Ivan Bratko, sodelovali pa bodo Invalidski pevski zbor, godba Ljudske milice iz Ljubljane ter člani drama SNG.
Druga nagrada Počitniške zveze: v Ribnico
Nedavna okrajna skupščina Počitniške zveze, ki se je odlikovala po veliki udeležbi delegatov in gostov, je nakazala pot, po kateri bo šla organizacija v prihodnje, da bo požela še več uspehov. Tako si bodo med drugim vsi občinski odbori PZ prizadevali, da v svoje vrste vključijo čim več novih članov. Vso skrb bodo posvečali tudi kadrovskemu vprašanju in propagandni dejavnosti. Letos bo v ta namen nekaj seminarjev, katerih predavanja bodo zbrana v posebnem biltenu. Da bi delo čim bolj steklo, bodo organizirali tekmovanje med odbori PZ. V minulem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 8 občinskih odborov, prve nagrade niso podelili, drugo je dobila Ribnica, tretjo pa Ljubljana-Moste. Ribnica je bila tudi ena Izmed štirih občin, ki so bile pohvaljene za delo v preteklem letu. Poleg nje so bili /najboljši počitnlčarjl lz novomeške, in ljubljanske-mo-ščanske občine. V 26 občinah ljubljanskega okraja je zdaj
že 148 družin. PZXz nad 7000 člani. Najslabša je metliška občina, ki nima svojega odbora, članov pa le 8 (od 420 mladincev), najboljša pa je ribniška občina s 185 člani med 356 mladinci.
Prevoz smučarjev in gledalcev v črmošnjice
Potovalni urad »Gorjanci« bo s avtobusi omogočil smučarjem in gledalcem Ogled smučarske prireditve. Prijave sprejemajo do sobote, 25. januarja, pri potovalnem, uradu na Novem trgu (nasproti Metropola) ali telefonlcno na številko 21-123.
Centa' prevoza t obe »meri je 400 din. Odhod v Črmošnjice Je v nedeljo, 26. januarja, ob 8. uri t avtobusne postaje. Povratak iz Črmošnjic bo določen po dogtovoru.
PRIREDITVENI ODBOR
VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NE BO RAZPUŠČENA
V zvezi z novo zakonodajo, ki bo uvedla nov način finansiranja in organizacije vodno gospodarske službe (sprejeta bo, kot je videti, sredi 1964), so se pojavile govorice o tem, da bo Vodna skupnost Dolenjske razpušč*-na, posebna komisija pa je že pripravljala reorganizacijo. Vest je vznemirila mnoge gospodarstvenike na našem področju, ki so v zadnjih letih z veseljem opazovali tako rast, kot tudi dejavnost te pomembne vodnogospodarske' organizacije.. Marsikoga je skrbelo, kam bodo odšla sredstva, ki jih je regionalno področje Dolenjske in Spodnjega Posavja z muko in s trudom zbra-' lo. Dobro zastavljena in programsko usmerjena dejavnost Vodne skupnosti Dolenjske je v obstoječi vodni režim našega področja vnesla mnoge razveseljive novosti, zgrajeni so bili mnogi novi objekti, zlasti pa je bilo dejavnost 'vodne skupnosti čutiti zaradi tega, ker je bilo pred tem vodno gospodarstvo omejeno le -na najnujnejša varstvena dela, sicer pa domala stihijsko.
O tej zadevi je razpravljal tudi upravni odbor Vodne skupnosti Dolenjske, ki je ustanovil posebno komisijo za reorganizacijo. Ta naj bi razdelila
imovino Vodne skupnosti Dolenjske med Vodno skupnost Ljubljanica-Sava iz Ljubljane in VS »Savinja« iz Celja. Takšen sklep je resda lahko sprejeti, mnogo teže pa je bilo zbrati in ustvariti imetje, ki je področju vrsto let dobro služilo. Vznemirjenje v gospodarskih krogih je bilo toliko večje tudi zato, ker je bilo očitno, da obe skupnosti, med kateri naj bi bila razdeljeno premoženje VS Dolenjske, nimata mnogo boljših perspektiv kot naša.
Stanje se je zdaj izpre-menilo tako, da je reorganizacija VS Dolenjske odložena dotlej, da bo izdelan načrt za reorganizacijo celotne vodnogospodarske organizacije v SRS. Po predlogu, ki je vsekakor zelo umesten, naj bi nato v SRS obstajale 3 vodne skupnosti: ena zapo-vodje Save, ena za povod-je Drave in ena za primorsko in obmorsko ob-dročje. Vodno gospodarstvo zahteva veliko območje, ker je lahko šele tedaj učinkovito, zato je tak predlog nadvse utemeljen in upamo, da bo sprejet. Dotlej .Je VS Dolenjske zagotovljenih dovolj sredstev za obstoj, nato pa se bo tako vsaj upamo, kot poslovna enota lahko vključila v novo vodno skupnost, ki bo delovala na našem področju.
21. januarja je poteklo 40 let, kar je v Gorkih pri Moskvi umrl veliki mislec in revolucionar Vladimir Iljič Lenin. Ob pretresljivi vesti je ta< krat milijonskim armadam delovnih ljudi po vsem svetu za hip zastal dih, nato pa so se še krepkeje oprijeli Leninovih misli in še više''dvignili revolucionarno zastavo. Tudi pri nas so se pod rdečim praporom revolucije zbirali tisoči in tisoči novih borcev, vse do končne zmage socializma. — Ko oh 40. obletnici smrti velikega borca za pravice človeštva obujamo spomin na njegovo plemenito življenje in delo, smo ponosni na prehojeno pot v socialistični revoluciji in v naši povojni socialistični graditvi. Leninov duh in njegov nauk je bil vedno z nami. Med nami je tudi zdaj, ko skupaj z vsemi naprednimi in socialističnimi silami na svetu nadaljujemo boj za mir in socializem!
ZAPISKI S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
Delamo, da bomo boljše živeli
Družbeni plan se spreminja v načrt, s katerim si občani zagotavljajo boljšo in lepšo bodočnost ter višjo življenjsko raven — Letos naj bi posamezne panoge v celjskem okraju povečale svoj brutopro-dukt takole: industrija za 14.1, kmetijstvo 12, gozdarstvo 19.2, gradbeništvo 14.4, promet 8.3, trgovina 14.1, gostinstvo in turizem 9.9- in obrt ter komunala za 16.3 odstotka.
Osnutek okrajnega družbenega plana zastavlja gospodarstvu zalo konkretne in obsežne naloge: vrednost družbenega bruto proizvoda naj bi se povečala za 13,9 odstotka, narodni dohodek za 14,8 odst., produktivnost dela za 9 odst., osebni dohodki za 8 do 9 odst., število zaposle-
nih za 5 odst., cene na tržišču in potrošnja pa morata ostati usklajeni s temi nalogami.
Porast osebnih dohodkov je odvisen od produktivnosti
Na plenumu so poudarili, da ostaja krepitev delavske-
ga samoupravljanja še vedno, zelo pomembna naloga. K boljšemu delavčevemu občutju in k temu, da se bo raje vključeval v neposredno gospodarjenje In upravljanje, lahko razen ostalega pripomorejo tudi višji osebni dc* hodki. Zadnje čase je vedno več razprav o kategoriji do 25.000 dinarjev osebnih dohodkov, ki Jo je treba odpraviti, pa tudi o prehadu na 42-urni delovni teden se veliko razpravlja. Poudarili so, da je oboje v popolni odvisnosti od večje produktivnosti. Samo v tem, da bomo hkrati z osebnimi dohodki povečevali tudi produktivnost dela, je zagotovilo, da bo potrošnja dobrin ostala v ravnotežju s proizvodnjo.
Storilnosti ne moremo povečevati samo z novimi naložbami v proizvodnji. Tu se spet srečujemo z notranjimi rezervami, ki so že postale dokaj neprijeten izraz. To je zato, ker jih nismo doslej dovolj konkretizirali. Prire-jajmo torej po komunah posvete predstavnikov posameznih panog in razpravljajmo o tem konkretno.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Po zasneženih obronkih Gač in Črmošnjic je mnogo prelepih smučišč in krajev kot so na zgornji sliki. V nedeljo, 26. januarja, se bodo na V. republiškem smučarskem tekmovanju gozdarjev, lesarjev in lovcev v Cr-mošnjicah zbrali najboljši smučarji Slovenije in v doslej nedotaknjeno belino zasneženih planjav našega področja zarezali prve smučine. Vsem tekmovalcem, ki se bodo tokrat prvič srečali z našimi belimi po'janaml, izrekamo prisrčno dobrodošlico ter jim hkrati želimo kar največ športnega užitka, tekmovalnih uspehov in dober smuk!
VREME
OD 24. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA Pričakujemo   otoplitev in pogostne padavine, v nižinah na meji med snegom in dežjem. Dr, V. M.
Krepiti odgovornost upravljavcev
Zgodi se, da posameznik posluša razpravo o življenjsko važnem vprašanju, ki se tiče širšega kolektiva, ne da bi čutil kakršnokoli odgovornost. Celo ko dvigne roko, kar pomeni, da glasuje za tak ali drugačen predlog, stori to brezbrižno, kakor da se to njega ne tiče. če pri tem morebiti pomisli, da bo moral delovnim tovarišem poročati, kakšna odločitev je padla, se tolaži z mislijo: se bom že kako skril za hrbet kolektivne odgovornosti. Naredil se bo nedojžnega. Skomignil bo z rameni in rekel: Pha, kaj pa-jaz morem za to! Sklenili so ...
V ustavi je zapisano, da je vsak občan dolžan vest-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
no opravljati javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je zaupana, in je za opravljanje funkcije osebno odgovoren. Toda zgraditi je treba tudi ustrezno tehniko delovanja samoupravnih družbenih organov, ki bo omogočala uresničevanje tega ustavnega določila. Odpoklic je vendar zadnja možnost, ki se je ' moremo poslužiti, če posameznik grobo krši prevzeto družbeno odgovornost.
V naši družbi veno-■jner še naprej razvijamo samoupravljanje in pritegujemo vanj čedalje več ljudi: A vendar: ne gre samo za nadaljnje razvijanje, marveč tudt za poglabljanje samoupravljanja. Spet in spet beremo v zaključkih raznih plenu-mov, v resolucijah in programih, da je treba še naprej krepiti samoupravljanje, razvijati ga na nova področja, da bi zajelo vse naše družbeno življenje, in poglabljati ga, da bi bilo po vsebini in oblikah čedalje bogatejše. Ko potem na terenu prevajamo take načelne zaključke v jezik konkretne, vsakodnevne akcije, včasih pozabljamo, da je treba imeti pred očmi konkretnega človeka in konkretne organe samou-
pravljanja, pri katerih je treba videti, ah že imajo potrebno veljavo in ugled:
Sistem neposredne demokracije ima množične temelje. Zato je najbrž narobe, ko pogosto, kadar govorimo o kadrih, mislimo predvsem na ožji krog aktivistov v klasičnem pomenu te besede. Naša kadrovska politika ne sme prezreti tudi množične baze naših kadrov — samoupravljanja. In med kadrovske šole mora šteti tudi množico samoupravnih družbenih organov. Ker pa vsaka šola lahko daje boljše ali slabše kadre, je treba raznftiljati tudi o tem, kako narediti te množične šole še uspešnejše.
V organih samoupravljanja je treba ustvariti pogoje, da so bo vsak upravljavec hkrati tudi usposabljal za delo. Razvijati bi kazalo — na primer v okviru delavskega sveta — take oblike dela, ki bi omogočale večjo neposredno aktivnost posameznikov. Zakaj, denimo, pover-jajo izdelavo raznih predlogov predvsem uslužbencem oziroma strokovnjakom? Mar ne bi bilo bolje, da bi izdelavo prvih predlogov naložili članom delavskega sveta in jih šele nato dali v obdelavo strokovnim službam? Res je, da bi bil predlog, izdelan po članih DS, šele skica, še nič ali pa zelo malo osvetljena s strokovnih aspektov. Toda to bi prispevalo h krepitvi uprav-ljalskega občutka, bolj bi bilo otipljivo, da je usoda podjetja v rokah kolektiva. Kadar pa prihajajo vsi predlogi, vse pobude iz uprave in le redkokdaj iz delavskega sveta, se marsikateremu upravijak-u zdi, da so pravi nosilci odgovornosti za usodo podjetja le posamezniki v upravi, sami pa da so zgolj svetovalci ali samo formalni pritrjevalci, kar seveda ni res.
Narobe je morda tudi to, da se pogosto razprava o kakem važnem vprašanju začne pri direktorju, se potem nadaljuje po vrsti pri računovodji, tehničnem vodji in tako, naprej,   dokler  končno ne
pride vrsta tudi na člane delavskega sveta, ki pa so predtem slišali že toliko avtoritativnih mnenj »iz prve roke«, da bi bilo — kot pravijo — preveč nepomembno, karkoli bi še sami povedali. Morda bi bilo bolje, da bi problem, ki ga načenja delavski svet na svojem zasedanju, v grobih obrisih nakazal po ročevalec (kajpak iz vrst članov delavskega sveta), nato naj bi razpravljali predvsem člani delavskega sveta in šele kasneje, ko se pokaže potreba za to, naj bi osvetlili strokovnjaki problem ali predlog š.» s finančnih, pravnih, tehnoloških in drugih, stališč? Na zasedanje naj bodo povabljeni, kadar so potrebni, ne pa, da so že kar po pravilu zmeraj navzoči, kar včasih tudi kvari vzdušje za sproščeno in odkrito razpravo.
Zasedanja organov samoupravljanja so včasih preredka, zato se od seje
do seje nabere toliko vprašanj, da je pri preobširnem dnevnem redu nemogoča poglobljena in dovolj široka razprava, v kateri bi lahko prišla do izraza odgovornost, s tem pa tudi sposobnost vsakogar. Včasih se izgovarjajo, češ da so pogostejša zasedanja zvezana z večjimi stroški, ki da jih ni mogoče prenesti. V nasprotju s takim mnenjem pa trdijo drugi, da se stroški, četudi bi porasli enkrat ali dvakrat, nikakor ne dajo primerjati z bolj uspešnim delovanjem samoupravnega organa, v katerem pridejo vsi do izraza. V neki občini so izračunali, da znesejo celotni stroški za sejo ob činske skupščine vsega 41 tisoč din, več kot toliko pa bi bilo mogoče prihra niti z malo bolj temeljitim nadzorstvom nad obračunavanjem DNEVNIC nekaterih uslužbencev.
Občani odlašajo s prijavami
31. januar je zadnji rok, do katerega morajo občani prijaviti svoje dohodke, ki sodijo pod davčno obveznost. Doslej pa so občinske uprave za dohodke na našem področju dobile šele nekaj desetin takih prijav. Čeprav se je neobdavčljivi del osebnega dohodka za lansko leto povišal od 700.000 na 900.000 (z upoštevanjem davčnih o-lajšav — če zavezanec edini preživlja družinske člane, ki nimajo lastnih dohodkov), svetujemo, vsem občanom, ki menijo, da bi morali za lansko leto prijaviti svoje dohodke, da se podrobneje seznanijo s tem pri svoji občinski upravi za dohodke. To velja seveda le za tiste, ki dvomijo o tej svoji dolžnosti, medlem ko lahko vsem drugim samo svetujemo, da naj ne zamudijo zakonitega roka za prijavo dohodkov, ki bo potekel 31. januarja 1964.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Odločitev Francije ali bolje rečeno predsednika de Gaulla, da prizna LK Kitajsko, ni prišla nepričakovano. Kljub temu je bil njen učinek podoben eksploziji bombe, ki je dvignila dosti prahu. To je razumljivo, če upoštevamo, kaj vse pomeni ta korak in kaj vse utegne še povzročiti.
Znano je, da je Francija od prihoda generala de Gaulla na oblast začela ubirati- čedalje samostojnejšo pot in da je tako prihajala v navzkrižje z interesi ZDA. Njena »force de frappe« ali atomska udarna sila, ki jo Francija skrbno »goji«, je tudi razlog zla trenja, kakor je razlog za očitke to, da Francija ni vzorna članica NATO, da se upira članstvu Velike Britanije v Evropskem skupnem trgu, da skuša odtujiti Zvezno republiko Nemčijo vplivom ZDA itd.
Toda z nobeno potezo ni doslej de Ganile povzročil tolikšno jezo in razočaranje v VVashingtonu kot s svojim sklepom — ki ga' bo uradno razglasil konec meseca na svoji orakeljski tiskovni konferenci — da prizna Peking. S to drzno potezo je de Gaulle presekal vzdolž in počez ustaljene vzorce povojnega sveta, ki jih še vedno tako ljubosumno varuje ameriška diplomacija od tistega dne, ko so ZDA morale oditi s kitajske celine. De Gaulle je s to potezo postavil na glavo že kar cel sistem odnosov na svetu in s tem orno-. gočil — kakor upa Pariz — drugo vrnitev Francije v tiste azijske kraje, kjer je še danes čutiti francoski vpliv, predvsem v nekdanjo Indokino. Francija se namreč trudi, da bi dosegla nevtralizacijo nekdanje Indokine: Južnega in Severnega Vietnama, Kambodže in Laosa. S tem bi ponovno zacve-
tela trgovina med temi kraji in Francijo, da ne govorimo med LK Kitajsko in Francijo. Toda to je v navzkrižju s sedanjo ameriško politiko v tem delu sveta.
S francoskim priznanjem, ki gotovo ne bo ostalo osamljeno (računajo, da bo francoskemu zgledu sledilo kakih deset francosko govorečih afriških dežel, Belgija, Luksemburg in celo Italija!), bo LK Kitajska razbila ameriški
Pariz - Peking
obroč, ki jo je doslej kolikor toliko ločil od sveta. Hkrati bo uspešno razbila gospodarsko blokado, ki je po občutnem zmanjšanju sovjetskih dobav in tehnične pomoči postajala že kar nadležna. Prav lahko se zgodi, da se bo na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku razmerje sil že toliko spremenilo, da bo Kitajska dobila potrebno dvotretjinsko večino glasov in bo sprejeta v svetovno organizacijo.
Londonski tednik »Observer« je takole povzel pobude, ki so vodile predsednika de Gaulla do sklepa o priznanju Pekinga: »Zelja, da bi potrdil neodvisnost Francije, da bi obnovil njen vpliv v Aziji, da bi spet dal nauk Američanom in da bi na tiskovni konferenci konec, meseca povedal kaj senzacionalnega, če so že vsi drugi načrti v zastoju. Toda to pot ima de Gaulle po naključju popolnoma prav.«
Medeni tedni med Parizom in Pekin-
gom izvirajo seveda iz medsebojnih interesov: Peking odpira Franciji pot v Azijo, Francija Pekingu pot v svet. Zunanje oblike tega zbliževanja niti niso tako zelo pomembne, čeprav bo vsaka izmed njih pomenila vsaj novinarsko in diplomatsko senzacijo. Tako se prav lahko zgodi, da bo kitajski premier, ki. je zdaj na obisku v afriških deželah, po uradni razglasitvi priznanja LK Kitajske priletel it Afrike naravnost v — Pariz.
Tudi v Bonnu ne skrivajo nejevolje zaradi najnovejšega francoskega koraka, ki je prišel »brez predhodnega posvetovanja z zahodnonemško vlado«. Toda de Gaulle je očitno tvegal tudi zamero v Bonnu, posebno po prihodu Erharda na oblast. Zanimivo pa je, da je ostala francoska politika do Sovjetske zveze prav tako nepopustljiva, kakor je bila.
In Peking? V najnovejšem, zelo ostrem kitajskem napadu'na sovjetske voditelje je rečeno, da »ti sodelujejo z ameriškim imperializmom, da bi uresničili amoriško-sovjetsko dominacijo nad svetom«. Po sedanji kitajski logiki in propagandi je svetovni sovražnik številka 1 ameriški imperiali- < zem, takoj nato pa mu sledi sovjetski, ki mu pomaga. S tema dvema ni mogoče sodelovati. Z vsemi drugimi, vštevši de Gaulla, japonske voditelje, latinskoameriško buržoazijo itd., pa je sodelovanje možno in zaželeno.
Stare fronte v svetu se lomijo in na vidiku so obrisi novih zavezništev in dogovorov. Koliko teh zavezništev bo preživel čas, bomb videli. Toda v prihodnjih letih bo slika zelo zapletena, odnosi med narodi in celinami pa bodo počivali na novih načelih.
1RATKE
j IZ BAZNIH STRANI |
• Predsednik ZDA Johnson j«
odgovoril na novoletno poslanico Mruščova in med drugim poudaril, da je treba graditi medsebojne odnose na stičnih točkuh in ne na nesoglasjih.
• V Ženevi se je po polletni prekinitvi nadaljevala konferenca razorožitvenega odbora. 2e na prvi seji je ameriški delegat obrazložil pet točk novega razorožitvenega piedloga ZDA.
• Fo nedavnih krvavih neredih ob Panamskem prekopu so odnosi med ZDA in Panamo obtičali na mrtvi točki. Ce posredovanje Orga-nlzdttje ameriških držav ne bo zaleglo, bo Panama spor ponovno predložila Varnostnemu svetu ali pa celo zahtevala sklicanje Izrednega zasedanja Generalne skupščine. .,
• V Kairu se je končala konferenca 13 arabskih voditeljev, ki s 3 obravnavali izraelske načrte O Izkoriščanju voda reke Jordana, veliko časa pa so posvetili tudi iz-glajevanju medsebojnih nesoglasij.
• Na otoku Zanziuarii ob vzhod-noafT16kl obali Je prišlo do upora, ki je pome tel z dosedanjim vladarjem — sultanom. Uporniki to razglasili ljudsko republiko ln lz-gnali ameriške diplomatske predstavnike. —
. • Londonska konferenca o ».i-prii se vlečo br«z uspeha. Britanci skušajo najti stične točke med Turki ln Grki, a vso kaže, da doslej še niso našli nobene. Ciprska vlada pravi, da bo zadevo predložila OZN, če se bo londonska konferenca končala brez nspeha.
• Stiki med uradnimi predstavniki DR Nemčije ln zahodnober-llnskega senata se nadaljujejo. Po božičnih ln novoletnih praznikih M Je meja v Berlinu spet zaprla.
• Na Tajvanu (Fonnozl) sta bila v zadnjih dnoh dva huda potr«, sa, ki sta terjala nekaj sto življenj in povzročila velikansko gmotno Škodo.
• V Juinl Afriki pripravljajo največji tajni proces proti 1JU' dim, ki Jih Je dala zapreti rasistična vlada. V Južnoafriški republiki Je zdaj nad 8000 političnih Jetnikov.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
0 Zvezni sekretar za delo Risto Džunov je te dni v razgovoru z novinarji povedal, da so že Izdelam« teze novega pokojninskega sistema. Hkrati je pripovedoval tudi o nekaterih novostih novega pokojninskega sistema, ki jih bomo na, kratko povzeli, prepričani, da vzbujajo prizadevanja za ureditev pokojnin izredno zanimanje ljudi. Sicer pa smo pred časom obljubili, da bomo o tem obširneje pisali, brž ko bo znana vsebina tez.
Teze predvidevajo za polno pokojnino •štiridesetletno delo moških in petintridcsetletno delo Kensk. To dejansko ne bo pomenilo bistvene spremembe, saj so mnogi že sedaj nadaljevali z delom, čeprav so imeli pogoje za pokojnino. Razen tega je treba upoštevati, da se bo po novem zvišala pokojninska osnova. Za 40- oziroma-35-letno delo bo znašala pokojninska osnova 85 odstotkov od osebnih dohodkov zavarovanca. Kdor bo hotel ■ iti v pokoj prej, bo njegova pokojninska osnova ca toliko nižja od 85 odstotkov..
Razveseljiva novost, ki bo zanimala tudi ljudi, ki so še upokojeni, je predviden avtomatizem usklajevanja pokojnin z življenjskimi stroški. Ob zvišanju življenjskih stroškov se bodo pokojnine 'avtomatično zviševale, osnova za to pa bodo uradni statistični podatki, ki jih redno objavlja Zvezni zavod za statistiko.
Pokojnine borcev NOV, zavarovancev Iz vojaških ustanov in še nekaterih služb bodo specifično urejene.
0 Na petkovi seji izvršnega sveta SRS so obravnavali problematiko v zvezi z upadanjem števila zaposlenih v premogovnikih in probleme v
zvezi z prevozi premoga. Ugotovili so, da upadanje števila zaposlenih negativno vpliva na proizvodnjo. Fluktuacija Je zlasti močna v premogovnikih z nižjimi osebnimi dohodki in s perečim stanovanjskim problemom. Nastalih težav pa nikakor ne bi smeli reševati z zanemarjanjem vzdrževalnih del, kar trenutno lahko pomaga, da ostane proizvodnja na predvideni ravni, sicer pa
AVTOMATIČNO POVEČANJE POKOJNIN OB ZVIŠANJU ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
kvarno vpliva na varnost ljudi in stalnost proizvodnje. Izhod iz težav Je samo v izpopolnjevanju tehnologije proizvodnega procesa, v uvajanju mehanizacije in v angažiranju strokovnih kadrov.
O Na pristojnem mestu pripravljajo nova pravila zavarovanja premoženja in ljudi. Predvidevajo razširitev vseh vrst zavarovanj ob nespremenjenih premijah. Po novih pravilih bo bržčas možno zavarovanje ljudi tudi proti raznim akutnim boleznim. Gospodinjstva naj bi bilo mogoče zavarovati tudi pred potresom. Zavarovanje naj iL "?lrarf,ril° »udi na električne aparate, ki bi jih bilo mogoče zavarovati pred poškodbami. Sprememba čaka tudi organizatorje kulturnih in športnih prireditev, ki bodo menda lahko zava-rovali tudi prireditve za škodo, nastalo zaradi padavin.
Na novomeškem sejmu malo prašičev
20. januarja je bil na novomeškem sejmišču običajni sejem za prašiče. Bil je slabo obiskan, saj so krnelo-. valcl pripeljali le 453 pujskov, prodanih pa je bilo 381. Verjetno jc bilo zaradi hudega mraza malo prodajalcev in tudi kupcev. Slednji M> tokrat prišli predvsem It oddaljenih krajev in so za pujske plačevali od 7.000 dO 11.000 din.
0 V Jugoslavijo je prispela na obisk delegacija KPI pod vodstvom generalnega sekretarja Palmlra Togliattija. V Beogradu se jc razgovar-jala z najvišjimi predstavniki ZKJ o zboljšanju sodelovanja, o nadaljnjem razvijanju odnošajev med ZKJ in KPI ter o drugih vprašanjih. Togli-atti se je, večkrat sestal s tovarišem Titom.
0 Prva koznionavlka Valentina Tcrjcškova se je na poti v Gano ustavila tudi na beograjskem letališču v Surčinu. čeprav je bil njen postanek na tem letališču zelo kratek, so Beograjčani izrabili to za prijeten sprejem, ki so ji ga priredili. Obkrožili so jo tudi radovedni novinarji, ki so jo zasuU s vprašanji v njenem življenju in o načrtih. V svojih odgovorili je med drugim povedala, da je njen zakon z .Nikolajevim odličen (sicer pa kot vsak drug zakon!) in da si zeli leteti na Luno. Ko so jo vprašali novinarji, ali namerava kdaj obiskati našo državp. Je brez oklevanja prikimala.
0 Na GR v Ljubljani so odprli v petek IX. sejem »Moda 1984«, ki si obeta velik komercialni ln propagandni uspeh. Prve ocene sejma so ugod-ne.
0 V zadnji številki smo poročali o predlogu zborov zvezne skupščine, da je treba povečati investicijska vlaganja v modernizacijo carinske službe, ki Ima sedaj pomanjkljivo tehnično opremo. Dodamo naj le še to, da so na seji zveznega ln gospodarskega zbora govorili tudi o pomanjkljivostih v delu te službe. Tako so med drugim opozorili na dolgo zadrževanje blaga na carinarnicah, na nezadovoljivo kvalifikacijsko sestavo carinikov Itd.
„BEGRAD": NAPAKE BOMO ODPRAVILI!
V Črnomlju jc slišati, da domače gradbeno podjetje spi zimsko spanje in da. ga bo treba zbuditi, če bodo hoteli Crnomaljci svoje mesto do proslave občinskega praznika in 20. obletnice I. zasedanja   SNOS dostojno
pripraviti. V stavbi na Zadružni cesti, Itjer ima »Be-grad« svoje upravne prostore, tudi pisarne niso bile povsem zasedene, direktorja podjetja Blaža Pahuljo pa smo le dobili in je povedal takole:
— Pretekla gradbena sezona je bila ugodna. Z nastopom zime smo obdržali le nekatere skupine delavcev, večina zaposlenih pa je doma in prejema 50-odst. osebne dohodke. Lani nas je zima veljala 11 milijonov! će pozimi delamo, imamo izgubo, kar lahko dokažem s primerom: 4 delavci opravljajo notranja dela v stavbi, in ker je mraz, ves dan pošteno gori ogenj. Pokurijo za 3000 din drv na dan, razen tega za vsak primej vmešajo malo več cementa to se ob ognju grejejo. Storilnost je nizka, režijski stroški pa so zelo veliki.
Kar smo doslej zgradili, smo dobro gradili, zaradi tega nas povsod cenijo. Priznam pa, da imamo bolezen; še niti ene gradnje nismo v roku dokončali. Je kar prav, da nam investitorji nalagajo penale. Zato smo se trdno odločili to napako odpraviti.
■Ne mislim se opravičevati, dolžan pa sem povedati, da pride včasih do zastoja zaradi objektivnih težav. Gradnja se ustavi največkrat pri obrtniških delih, zlasti pri mizarskih storitvah. Naši mizarji so se preusmerili v proizvode za izvoz to so stavbno mizarstvo opustili. Lani je bilo z njimi še teže, ker so vsi delali za Skopje.
V Črnomlju trenutno gradimo več objektov: 29-stano-vanjski blok, lekarno s stanovanjskim blokom to livarski objekt za tovarno LIC. Na vseh naštetih objektih opravljamo notranja dela. Računamo pa tudi na to, da bomo morali v Črnomlju do slavnostnega dne še marsikaj narediti: popraviti fasade to opraviti nekaj adaptacij.
Se to bi rad povedal, da smo imeli vsa leta težave s kadri in se nam šele zdaj obeta občutno izboljšanje. Vajencev za uk nismo mogli
dobiti, dokler jih niso pritegnili lepi stolpiči sredi Črnomlja. Štipendiramo tudi 2 tehnika, 1 inženirja, ki že dela pri nas, dva imamo v delovodski šoli, tri študente pa na ESs.
V novi gradbeni sezoni si obetamo še ugodnejše poslovanje tudi zaradi peskokopa, ki ga nameravamo odpreti v Dragovanji vasi. Doslej smo dobivali pesek iz Višnje gore po železnici, kar je gradbene stroške precej povečalo. Zaprosili smo za 18 milijonov investicijskega kredita, s katerim bomo peskokop uredili, napeljali električni Jok to ga mehanizirali. Razen nas bodo ta pesek lahko dobili tudi zasebni graditelji, precej pa ga bomo potrebovali pri gradnji nove ceste.
Letos nam dela ne bo manjkalo. V dogovoru smo z več investitorji, pogodb pa še nimamo sklenjenih, zato o tem ne bi hotel govoriti.
Črnomaljski gradbinci so delali napake, lepo pa je, da jih tako odkrito priznavajo. Ker so pri »Begradu« trdno odločeni dosedanje pomanjkljivosti odpraviti in ker bodo po izjavi direktorja že letos dobili nekaj šolanih strokovnjakov, brez katerih danes ne gre več, lahko pričakujemo od kolektiva belokranjskega gradbenega podjetja lepših uspehov.
Zdaj je treba zagotoviti kakovostne sorte semenskega krompirja!
Zimski čas je najbolj primeren za sklepanje pogodb z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Kljub vsem prizadevanjem zadrug, da bi krompir vnovčili, imajo pridelovalci še polne kleti neprodanega krompirja merkur. Trgovska podjetja vedno bolj povprašujejo po kakovostnih sortah krompirja, tako tudi letos, ko so kmetijske zadruge lahko prodale vse razpoložljive količine žlahtnih sort krompirja in je povpraševanje še vedno močno. Mnoge zadruge so pred lanskoletno setveno kampanjo opozarjale na ta pojav, a so pri pridelovalcih naletele na gluha ušesa. Danes potrošnik zahteva le kakovostne sorte krompirja, npr. ».volnik« in druge žlahtne vrste.
V bodoče bodo trgovska podjetja sklepala pogodbe za odkup kakovostnega krompirja po fiksnih cenah, ne pa za »merkur«. Mnogi pridelovalci sedaj krivijo kmetijske zadruge, da niso sposobne najti trg, kar pa ni res. Zato je dolžnost zadrug, da preusmerijo pridelovanje krompirja v zasebnem sektorju kmetijstva, kmetijci pa bodo morali pošteno zavihati rokave, če bodo hoteli imeti uspeh. Poiskati bodo morale dovolj interesentov in pridelovalcev, skleniti trdne obojestranske pogodbe, preskrbeti semenski krompir in prepričati zasebnega proizvajalca za spremembo sorte. Zadruge ne smejo več odlašati, kljub temu, ^a je še zima. Kmetje imajo zdaj dovolj časa za temeljit Pogovor in si ga brez dvoma tudi žele. Kako bodo zadruge opravile delo, pa bo pokazala pomladanska setev.
H.
Mesarjeva molitev
USTANOVA V NOVEM MESTU razpisuje mesto TAJNICE DIREKTORJA
Pogoj: srednješolska izobrazba in popolno obvladanje strojepisja. Prednost imajo kandidatke, ki lahko takoj nastopijo delo. — Plača po dogovoru.
Samo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v zapečateni kuverti s Šifro »NATANČNO DELO« pošljite v posebni kuverti na naslov: Uprava Dolenjskega lista, Novo mesto, p. p. 33 — do 30. januarja 1964.
*• • - i" da bi kmalu nehali klati   plemenske krave, amen!«
Doslej najmočnejši motor
V puljslci ladjedelnici so skonstruirali doslej najmočnejši Dieslov motor pri nas z 12 tisoč konjskimi močmi. »Uljanik« bo v prihodnje zgradil še 25 takšnih motorjev   za naše ladjedelništvo.
Nov uspeh Litostroja
Ljubljanski »Litostroj« je skupaj z znanim švedskim podjetjem »Nohabom« zmagal na licitaciji za izgradnjo dveh velikih hidrocentral: »Malpaso« v Mehiki in »Ni-ger Dam« v Nigeriji. Ljubljančanom je na licitaciji uspelo predvsem zaradi neke terih velikih uspehov, ki so jih v zadnjem obdobju zabeležili pri izgradnji hidrocentral v Turčiji, Indiji in Se nekaterih državah.
»Litostroj« bo izdelal za obe elektrarni celotno turbinsko opremo.
»... Naše kmetijstvo je naredilo velik korak naprej. Toda treba je vztrajno in pogumno iti dalje. Zlasti bomo morali zvečati živinski fond in zagotoviti prehrano, poskrbeti za rentabilnost proizvodnje in razširiti setvene površine v socialističnem sektorju. Napredek kmetijstva in njegove proizvodnje sta imperativ naše ekonomike. Ta gospodarska panoga se mora razvijati vzporedno z našo industrijo. Zato moramo še naprej širiti socialistični sektor z odkupovanjem zemlje, organizacijo družbene proizvodnje na opuščeni zemlji in na druge načine. Potrebno bo tudi bolj stimulirati individualne kmete, zlasti tiste, ki lahko proizvajajo tudi za tržišče, ker bo to omogočilo, da se bo proizvajalo več kmetijskih pridelkov za kmečko prebivalstvo, ki ga je še zmeraj blizu 50 odstotkov vseh občanov naše države. Socialistična posestva se morajo usposobiti, da bodo proizvajala tržni presežek ne samo za prehrano ostalega prebivalstva, ampak tudi za tuji trg, kar mora hiti tudi smoter kmetijske proizvodnje v našem sedemletnem planu. Sedemletni plan razvoja naše ekonomike se mora uresničevati skladneje in mirneje, da hi tako omogočili stalno rast življenjske ravni naših delovnih ljudi...«
IZ NOVOLETNE POSLANICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOVARIŠA TITA
Je v Suhi krajini preveč pitanih volov?
V lanskem oktobru so se zastopniki zveze Gospodarske zbornice za kmetijstvo to živilsko industrijo, za notranjo to zunanjo trgovino ter Glavne zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije dogovarjali o najvišjih cenah za prašiče, govedo to ovce, po katerih naj gospodarske organizacije odkupujejo prej našteto žšvad od kmetijskih zadrug.
Že po nekaj meseoih odku-
pa se je pokazalo, da je bil prej omenjeni dogovor sklenjen na osnovi premalo temeljitega proučevanja. Ta ugotovitev prav gotovo velja za področje Suhe krajine. Tam nastaja zaradi tega odloka gospodarska škoda, ljudje pa negodujejo. Zaradi očitno prenizke cene se je popolnoma ustavil odkup pitanih volov. Reja volov se ne izplača, stalež plemenskih krav pa se hi-
V DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO
več kvalificiranih in priučenih
strugarjev in varilcev
Zaposlitev mogoča takoj. —• Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja
E L A — Novo mesto
tro zmanjšuje, ker so odkupne cene za te ugodnejše. Pitani voJi čakajo v hlevih neprodani, pri kmetih pa pada zanimanje za vzrejo volov, ki so sicer iskano blago.
Odveč je poudarjati, da bomo pri tako hitrem razvoju živinorejskih obratov na družbenih posestvih potrebovali vedno več krav plemenic, ki bodo dajale pitališčem dovolj telet za vzrejo. To je ena plat zadeve. In druga? Ce-se bo nerodnost s prenizko odmerjeno odkupno ceno pitanih volov popravila, bodo prizadete kmetijske zadruge morale vnovič pričeti prepričevati kmetovalce, naj pitajo vole. Sprašujemo se: le kdo jdm bo še verjel?        S. HOTKO
Zanimivo povest, ki se godi v Ljubljani med okupacijo, je pod naslovom »ANDREJ IN KATJA« na. pisal-Jože Dular, izdala pa Dolenjska založba. Dobite jo v vseh knjigarnah.
Tit Dcberšek:
2
Poučen obisk nekaterih družbenih posestev
Prizadevajo si, da zaposlijo čim več domačinov iz okolice, ker s tem rešujejo stanovanjsko vprašanje. Domačini se pa zaposlujejo le, če jim dajo 7 do 8-urni deljeni delovni čas, tako kot v industriji, ker ljudje hočejo bili nekaj ur na dan prosti za zadovoljitev lasLnlh potreb. Pri navedeni industrijski reji' iivine je tak način zaposlitve moten tudi v kmetijstvu, ki se s tem izenačuje z industrijo. Tako postaja tudi kmetijstvo za povprečnega delavca vabljivo in kmetijskega dela ne bo več odklanjal kot doslej.
Povem še to, da Je"okoiica pttališča lepo urejena s tlakovanimi cestami, brez blata, nereda in nesnage. Vsi objekti že na prvi pogled naredijo na človeka ugoden vtis In U povedo, da tukaj vlada red.
Farma kokoši nesnic v Duplici ima na enem mestu 12 kurnikov, na drugem mestu, k' Je od prvega oddaljen okrog 500 m, pa *e nadaljnjih
12 kurnikov. V vsakem kur-niku bodo po dograditvi redili po 4.000 nesnic, tO je v 24 kurnikih 96.000 nesnic, pasme leghorn (linijski hibrid bele lažje kokoši). Od vsake kokoši pričakujejo letno 220 jajc. Tako bo farma dajala ob polni zmogljivosti letno okrog 22 milijonov Jajc. Streha kurnikov je aluminijasta, med sireno in stropom pa je za izolacijo steklena volna. Krmljenje je samodejno — na tekočem traku. Kokoši prebivajo na rešetkah iz žic, Cisconje odpadkov je samodejno. Investicije znašajo 700 milijonov din. Pri povprečni ceni 32 đin za Jajce dosega enoletni brutoprodukt vrednost investicije, lz česar Je razvidno, da je Investicija donosna. Tudi proizvodnja In odplačevanje kredita za investicije Je pri ceni 32 din za jajce donosna.
Poleg kokošje farme gradijo še farmo za rejo piščancev za cvrtje (brojlerji), ki Je
prav tako osnovana na renta-bilnostnem računu.
Pitališče ' svinj v Ihanu je na zunaj zelo lepo urejeno. Novi hlevi imajo videz lepo urejenega stanovanjskega naselja. Vse ceste so tlakovane s cementom to asfaltom, ostala zemljišča med potmi in hlevi pa lepo zaraščena s travo ln posajena z drevjem.
Preden smo si smeli ogledati
l)leve, so nas opremili z belimi plašči in obuli v gumijaste škornje in snežke, da ne bi z obleko in obutvijo zanesli v hleve kali kužnih bolezni.
. V pitališču so v letu 1963 spataji 31X000 prašičev bele (švedske) pasme. V bodoče bodo zmogljivost pitanja povečali na 50.000 do 60.000 spi-tanih prašičev letno. Pujske
vzrejajo sami. Prostori, v katerih so plemenske svinje, imajo posebno napravo, ki svinji ob prasitvl onemogoča gibanje — temu pravijo okle-ščenje, — da mladičev ne pohodi ali poleže. Mlade pujske ogrevajo z velikimi električnimi lučmi (infra žarki). Poz neje nameravajo prostore, kjer so plemenske svinje, centralno ogrevati, ker električne luči z infra žarki po dosedanjih izkušnjah pozimi za ogrevanje ne zadoščajo. Vsaka plemenska svinja praši povprečno 2,4-krat na leto in ima letno 21 odrejenih pujskov (brez poginov in mrtvorojenih). Pujske odstavijo od svinje že 28. dan po prasltvi. Vseh plemenskih svinj je trenutno 1600. Za vsak pripust svinjo v roku 24 ur dvakrat osemenijo. Osemenitev je naravna in umetna. Umetno osemenjevanje svinj je prav tako uspešno kot naravno. Delavci, ki delajo na obratu, delajo v dveh izmenah. S tem so zmanjšali število delavcev, delavci pa delajo z več volje, En delavec oskrbuje 76 plemenskih svinj s pujski, svinj pa, ki čakajo na pntsltev (včasih po odstavitvi pujskov do 10 dni pred prasitvijo)
oskrbuje en delavec okrog 300 glav. Ponoči varuje svinje le nočni čuvaj.
Krmljenje Je samodejno. Za krmo uporabljajo 7 razločnih mešanic močnih krmil in to 5 zvrsti za pitanje prašičev raznih starosta to dvoja zvrsti za plemenske svinje. Pri pitancih porabijo 3,38 kg krmil za 1 kg prirastka.
Spodbuda za izboljšave, ki jih uvaja celoten kolektiv Agrokombinata, je med drugim tudi v ustreznem nagrajevanju, ki so ga deležni vsi člani kolektiva, ne le strokovnjaki. Sredstva, ki jih z izboljšavo doseže posamezen obrat ali jih prištedi pri materialu in z zmanjšanjem števila zaposlenih, pustijo kolektivu za nagrado.
*
Vsekakor uvaja Agrokom-binat Ljubljana več novosti v svoji proizvodnji. Med temi posebno izstopa opuščanja krmljenja -s silažo, opuščanja detelj to povečanje setve žitaric, preusmeritev reje krav cd sivorjave ln prehod na jersney pasmo ter velika samostojnost ekonomskih enot, razdeljenih po strokah (poljedelstvo,   živinoreja itd.).
Vzorni svinjaki v Ihanu (Agrokombinat Ljubljana) za 30.000 prašičev
Vzgoja kadrov je dolžnost —
ne pa zgolj samoupravna pravica!
(Nadaljevanje s 1. strani)
vprašanji so . najtesneje združena druga področja naših prizadevanj: delo gospodarske zbornice, strokovnih kadrov in kadrovske politike v delovtuh organizacijah in občinah. Gre hkrati za realno povečevanje osebnih dohodkov in dvig življenjske ravni. Omenil je tudi nujno potrebo, da kmetijstvo hitreje razvijemo; odločneje bo treba uresničevati že sprejete načrte o po-družbljanju zemlje, kakor tudi načrtneje sodelovati pri razširjanju proizvodno-tehničnega sodelovanja z zasebnimi kmeti.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na pomen družbenih služb, ki vplivajo predvsem na višjo ali nižjo življenjsko raven. Družbeni plan na ta vprašanja opozarja in nudi oporo, da bomo tudi na tem področju šli v korak s časom in potrebami.
Plodna in
vsestranska
razprava
Ko so člani okrajnega odbora po uvodnem poročilu razpravljali o letošnjih najvažnejših nalogah, ki jih ima v zvezi z naštetimi problemi Socialistična zveza, so predvsem poudarili, da se bodo morale organizacije SZDL zavzemati za bolj strokovno, studiozno in analitično delo. Le tako bodo kos vedno zahtevnejšim nalogam; oborožene s takim znanjem, s točnimi podatki in pregledi o bistvu problemov bodo lahko tu-
di pomagale pri nadaljnjem razvoju.
Ne bo odveč, če tudi v našem poročilu posvetimo največ skrbi osrednjemu problemu, ki ga je razprava na tej seji najtemeljiteje obdelala. Številni govorniki so opozorili na odgovornost gospodarstva in družbenih služb v okraju do vzgoje novega kadra in s tem v zvezi do štipendiranja. Medtem ko smo v resnici vse naše sile in sposobnosti vpregli v moderen razvoj proizvodnje in skratka vsega življenja, krepko pozabljamo na kadre, ki so temelj vsega dela, razvoja in napredka. S tem pa se resno izpostavljamo nevarnosti, da bomo kljub modernizaciji proizvodnje vendarle začeli zaostajati! Ne-razveseljivo je zmanjševanje števila študentov na visokih šolah, saj se je samo od študij, leta 1961— 62 do letos zmanjšalo število študentov na visokih šolah v naši republiki od 9268 na 8503.
V razpravi so udeleženci seje ugotovili, da imajo ustanove kot podjetja nesodoben, lahko bi rekli skoraj mačehovski odnos do štipendiranja. Pri tem pa je skoraj tragično, da sredstev za štipendiranje skoraj nikjer ne manjka, celo več — da so marsikje prav ti skladi neizkoriščeni! Lani je bilo za kadrovske namene porabljenih komaj 70 odst. vseh za to namenjenih finančnih sredstev, ki so bila hkrati tudi na razpolago. To pač potrjuje ugo-
Splošno gradbeno podjetje
„PIONIR"
NOVO MESTO - Kettejev drevored šiev. 37
želi zaradi razširitve proizvodnih nalog pridobiti naslednje sodelavce:
VEČ GRADBENIH INŽENIRJEV
— za upravo podjetja, projektivni biro in gradbišča
VEČ GRADBENIH TEHNIKOV
— za upravo podjetja, projektivni biro ln gradbišča
VEČ GRADBENIH DELOVODIJ
1 0BRAT0V0DJ0 mizarskega obrata
— pogoj: lesni tehnik s prakso
1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO
— pogoj: ESS s prakso
2 MATERIALNA KNJIGOVODJA
— pogoj: ESS s prakso
1 ADMINISTRATORJA(-KO)
— *a komercialo; pogoj: administrativna šola s prakso
Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Samsko stanovanje za moške priskrbljeno. — Prehrana možna v restavraciji podjetja oziroma menzi gradbišča.
Ostali pogoji po dogovoru.
Osebne ali pismene ponudbe sprejema KADROVSKI ODDELEK PODJETJA. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
tovitev, da se v delovnih organizacijah vse premalo zavedajo, da je vzgoja novih kadrov nepogrešljiv sestavni del vseh naših investicij in drugih načrtov!
Tovarišica Vida Tomšič o poglabljanju v naloge letošnjega razvoja
Tovarišica Vida Tomšič je v svojem prispevku k razpravi poudarila naloge subjektivnih socialističnih sil pri poglabljanju v vprašanja letošnjega družbenega plana. Letos smo ■ hkrati že v prvem letu sedemletnega plana. Zato se je treba lotevati obravnave planiranega razvoja dovolj studiozno in analitično.
Vida Tomšič je zatem naglasila tudi pomen velike, moderne, na industrijskih osnovah organizirane tržne proizvodnje v kmetijstvu. Vsi načrti za kmetijske obrate pa morajo temeljiti na strokovni ravni in popolni odgovornosti tistih, ki jih -pripravljajo. — Se toliko bolj strokovno proučeni pa morajo biti vsi investicijski programi, s katerimi hočemo pospeševati razvoj manj razvitih občin. — Opozorila je tudi na pojav, da sa zlasti v družbenih službah prizadevanja za ekonomičnost le težko uveljavljajo. Kot se v proizvodnji včasih še pojavlja mezdna miselnost, tako se v družbenih službah prizadevanja za ekonomičnost le težko uveljavljajo. Kot se v proizvodnji vč^ih še pojavlja mezdna miselnost, tako se v družbenih službah kaže »proračun ska miselnost«.
Ko je govorila Vida Tomšič o Dripravah na prehod v 42-urni delovni teden, je med drugim poudarila, da se morajo or-■■■■■■■■■■■■■■■■ H
ganizacije SZDL truditi, da bodo delovni ljudje akcijo za skrajšanje delovnega časa ter napore za zagotovitev minimalnih osebnih dohodkov razumeli kot gospodarsko prizadevanje in ne kot predpisane administrativne ukrepe. Večjo produktivnost, ki je pogoj za uvedbo 42-urnega tednika, ali višje osebne dohodke bo treba seveda prigospodariti, pri čemer ne gre za socialno akcijo, niti ne moremo teh sredstev dobiti nekje »zgoraj« iz družbenih sredstev.
Na koncu je tov. Tomšičeva poudarila, da zbori volivcev niso forum, kjer bi občane samo informirali, temveč da so organi odločanja. Občani pa morajo biti obveščeni o vsem dogajanju z drugimi sredstvi in na druge načine.
NESREČE
FARM I S, obrat »KRKA«
NOVO MESTO
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. SEKRETARJA-Sefa splošnega sektorja; -2. HTV TEHNIKA;
3. UPRAVNIKA počitniškega doma Vrsar
— honorarno v sezoni aprd-oktober;
4. KV ELEKTRIČARJA;
5. KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA.
POGOJI:
Pod 1. visokošolska izobrazba (pravna ali ekonomska fakulteta) z najmanj triletno prakso ali višja šolska izobrazba z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Pod 2. višja kadrovska šola — oddelek za varnostne tehnike ali srednja strokovna šola s prakso. Pod 3. srednješolska izobrazba ali večletna praksa v gostinstvu.
Pod 4.-5. ustrezna kvalifikacija s prakso v samostojnem delu.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Interesenti naj dostavijo prošnje na naslov: Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, FARMIS, obrat KRKA, Novo mesto.
ZAPISKI S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
Delamo, da bomo boljše živeli
Trčenje v Brežicah zaradi vožnje po levi
Franc Caniar z Velikega Obreza Je 18. Januarja peljal z vprežnlm vozom lz Dobove proti Brežicam po levi strani ceste. Pri kopališču v Brežicah mu Jc pripeljal nasproti osebni avtomobil: vozil ga Je Ivan Hrgar lz Senkovca na HrvaŠkem. Canžar se Je hotel umakniti v desno, na ledeni cesti pa mu to nI uspelo. Zadnji del voza Je zaneslo v avtomobil. Skoda na avtomobilu Je ocenjena na 30.000 dl narjev. »
Nesreča pri prehitevanju
15. Januarja se Je dogodila prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Catelu. Dušan Mlhaljcv (1924) lz subotlskcga okraja Jc vozil tovorni avtomobil proti Zagrebu. Ko Jo v čateskem klancu prehiteval tovornjak s prikolico, Jo pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Gluseppe Metesl (19«) U Zagreba. Z veliko hitrostjo ae Jo zaletel v prednji levi del tovornega avtomobila. Skoda na oseb. nem avtomobilu Je bilo za 230 000 dinarjev, na tovornjuku pa za 10.000 dinarjev. Lastnik osebnega avtomobila Jo bil na delu v Nemčiji ln so Je ta dan vračal domov.
Zaletela sta se na nepreglednem ovinku
Voznik tovornega avtomobila TAM Mirko 2abkar (1931) lz Artlč J') 17. Januarja ob 17.10 vozil po občinski cesti proti Veliki Dolini. Na ostrem ln nepreglednem ovinku mu Je pripeljal naproti Ivan VegelJ (1934) ta Skoplo a osebnim avtomobilom Opel Racord. gi*to Jo do trčenja, kar Je povzročilo na osebnem avtomobilu m «0.000 dinarjev Ikode, na tovornem avtomobilu pa le za 4.000 dinarjev.
Tovornlok zdrsnil s ceste
H. Januarja ob ll. url je prt
VTrokov zdrsnil x avtomobilske c<*** Jn »e Poškodoval tovornjak CK-14-li, U1 g, vvo7h Ivan  Cvrtbar lz  Malone pri
(Nadaljevanje s 1. strani)
25.000 dimvjev — spodnja meja osebnega dohodka
Naš sistem delitve še vedno ni dovolj sproščen, to drži, vendar bi bilo napak, če bi se izgovarjali samo nanj. Na plenumu so menili, da sta povečevanje osebnih dohodkov in pripravljanje prehoda na 42-umi delovni teden zelo pomembni in hkrati tudi dolgoročni nalogi. V vseh občinah naj se obojega lotevajo s temeljitimi analizami. V gospodarskih organizacijah morajo vedeti, da bodo večje osebne dohodke in skrajšani dolovni čas lahko dosegli le s porastom produktivnosti, ki bo marsikje zahtevala modernizacijo proizvodnje. Akcija za dvig osebnih dohodkov nad 25 tisočakov kot spodnjo mejo torej ne more biti samo politična, ampak predvsem gospodarska. Z njo bomo lahko dosegli popularizacijo plana, so poudarili na plenumu.
Povečanja produktivnosti ne zagotavljata zgolj modernizacija in investicije!
Ker bosta tako modernizacija kot težnje po povečeva-
Ko.stanjcvlcl. Cvelbar Je vozil 17. Novega mesta proti Dobru-skl vasi. V blagem levem zavoju Je zapeljal v desno, odkoder Je zdrknil po S m visokem nasipu na ceslo III. reda. Škodo na vozilu so ocenili na okrog 800.000 dinarjev. Ranjen nI bil nihče.
Neprevidno prehitevanje
Voznik tovornjaka s prikolico KP-47-23 Mihael Gnim Je 14. Januarja vozil po avtomobilski cesti proti Novemu mestu. Za nJim Je potoval tovornjak podjetja Avtotrans z Reke ln v zavoju pri 778 km prehitel G ruma. Prav tedaj Je prišlo naproti neko drugo motorno vozilo, zaradi česar Je začel voznik rcSkega tovornjaka zavirati. Grum Je bU prisiljen umakniti s« na okrajni desni rob cente, odkoder Jc zdrsel ln se prevrnil. Nesreča Je povzročila samo gmotno Akodo, ki so Jo oocnlll na «30.000 dinarjev,
»Ko boš to bral, bova že mrtvi...«
13. januarja kasno zvečer je pntsol N. N. lz Rudnika pri Kočevju iz vesele pivske družbe domov in našel kratko pismo: »Preden bos to prebrali, bova mldve že mrtvi! Adijo.« Zene in hčerke ni bilo nikjer. Kasneje so ugotovili, da je hotela tena s pismom moža le prestrašiti, sama pa Je odJfla k sestri ln se ne namerava vrniti k možu. Po sredi Je družinsko nesoglasje.
nju produktivnosti zahtevali večjih naložb v gospodarstvo, se je nadejati investicijske mrzlice. Družbeni plan predvideva letos za približno 24 odst. večje investicije kot lani. Vsekakor vsega, kar bi želeli zgraditi, ne bomo zmogli. Z združevanjem sredstev pri gospodarski banki in komunalnih bankah bo treba zbrati lokalna sredstva, da bi
ralo prispevati za srednje in strokovno šolstvo več kot doslej in nameniti vsa razpoložljiva sredstva prej omenjenim investicijam (v materialne stroške gospodarskih organizacij bo treba vkalku-tirati vse, kar Je dopustno). Občinski proračuni so doslej prispevali 82, gospodarstvo pa le 18 odst., sredstev, po. trebnih za osnovno dejav-
15. januarja so na seji okrajnega odbora SZDL v Celju obravnavali smernice družbenega plana za letos. Sejo je vodil predsednik Jože Marolt, o osnutku pa sta poročala predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc (o gospodarstvu) in podpredsednica Milena Vršnik (o družbenih službah). Na seji sta bila razen drugih gostov in predstavnikov organizacij tudi sekretar GO SZDL Vitja Rode in sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje Andrej Marine.
k investdcijiskim naložbam pritegnili čimveč zveznih in republiških sredstev. Investirali bomo lahko samo v prioritetne objekte, zato naj v kolektivih, ki ne bodo s svojimi investicijskimi predlogi prodrli, ne bodo malodušni.
Po vsem tem se je razprava strnila v sklepu, da v gospodarstvu v zvezi z zahtevami po zvečanju storilnosti in osebnih dohodkov ter s postopnimi pripravami na skrajšani delovni čas pripravljamo kvalitetni skok. Letos ne bo šlo več samo za proizvodnjo, ampak za to, kako in za kakšno ceno proizvajamo. Povsem razumljivo Je, da se moramo pri lem vprašati, ali je dalo delavca, ki zasluži manj kot 25.000 na mesec, toliko produktivno, da predstavlja ustvarjanje družbenega bogastva.
Za strokovno in srednje Šolstvo je dolžno prispevati tudi gospodarstvo
Skladno z gospodarstvom se morajo razvijati tudi negospodarske dejavnosti. Šolstvo Je že zaostalo. Osemletke no nudijo učencem toliko znanja, da bi lahko uspešno nadaljevali šolanjo na drugI stopnji. Vzroki so: slabo o-prernljene šole in improvizirani pouk zaradi pomanjkanja predmetnih učiteljev. Poleg tega že nastaja problem, kako zagotoviti naglo rastočemu Številu absolventov o semletlk prostor v srednjih ln strokovnih šolah. Brežiška ln celjska gimnazija nimata pogojev za verifikacijo, tehniška srednja šola v Celju vpije po novi stavbi, tehniška srednja šola v Krškem nujno potrebuje opremo, pa tudi metalurški center v' Celju Je treba razvijati. Za vse to Je potrebnih 400 milijonov investicij. Ker vsrka gospodarstvo pretežni del absolventov tovrstnih sol. bo mo-
nost srednjega in strokovnega šolstva!
Dva pomembna okrajna centra
Tudi za kulturno-prosvetno dejavnost ne bo sredstev na pretek. KuHurno-prosvetnim organizacijam bo treba zagotoviti vsaj za toliko večje dotacije, za kolikor se bodo povečali proračuni, tako dodeljena sredstva pa kar najbolj gospodarno uporabljati. Povsod naj poskrbijo predvsem za vzdrževanje kulturnih domov in dvoran.
V zdravstvu Je treba osnovati okrajni zdravstveni center in zavod za zdravstveno varstvo, ker Je nevzdržno, da dejavnost obojega opravr lja zdravstveni dom v Celju. Zobozdravstvena služba -J« najmanj razvita, zato dode-Ijujmo štipendije predvsem bodočim stomatologom! Ker je socialna politika zelo neenotna, bi kazalo ustanoviti center za socialrro varstvo, ki bi to pomanjkljivost odpravil. Bolj kot doslej bo treba skrbeti za šolanje duševno zaostalih otrok, sicer brez tega, ko dorastejo, veljajo družbo preveč sredstev. S socialnimi problemi se bodo morale krajevne skupnosti resneje ukvarjati, kot so se stanovanjske.
v sklepni besedi so ugotovili, da Je glavna naloga organizacij Socialistične zveze) Izvesti razpravo o osnutkuv družbenega plana na zborih občanov na novi način. Zbori naj ne bodo retrrat o indeksih^ odstotkih in številkah, ki jih vsebuje plan, pač pa živa razprava o tem, kaj s planom želimo doseči. Vse gradivo je treba občanom posredovati tako, da se bodo čutili kot ustvarjalci postavk družbenega plana ln da bodo razumeli, d* Je od njih ln od njihovih naporov odvisna u* resnlčJtcv nalog, ki pomenijo ca vsakega člana družbe boljše življenje M. J.
PO SLAVNIH POTEH ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
Sami preganjani smo preganjali sovražnika
Narodni heroj Jože Boldan-Silni pripoveduje
Kot pravljica se nam zdi pripovedovanje starejših tovarišev o času vojne in revolucije, morij, požigov, strahot, o poteh in pohodih skozi mračne, hladne, toda domače in ljube gozdove ter skozi zasnežene poljane, polne nevarnosti, grozodejstev in smrti. Kot pravljica o dobrem in zlem, o času, ki je ljudi spreminjal v zveri, nikdar site krvi, na drugi strani pa je preproste ljudi dvigal iz brezimnosti, iz množice in porajal iz njih junake...
Čas ni poznal usmiljenja, ne prijaznega nasmeha, ne veselosti. Ni poznal prešernega vriska in petja vasovalcev v zvezdnati pomladanski noči, ni poznal petja deklet in cvrkutanja ptičev. Železne pošasti so bljuvale ogenj in smrt, smrt je pršela izpod oblakov, se dvigala iz globin zemlje, šklepetala in neusmiljeno kosila po brezmejnih širjavah oceanov. Čas, v katerem je bil boj edina alternativa in sta bila kri in življenje manj vredna kot kdaj-koli doslej. To je bil čas sovraštva in pričakovanja. Pričakovanja dni, ki so jih vsi slutili, vedeli, da nekoč morajo priti, nihče pa ni vedel, kdaj bo to in če jih ho sploh dočakal.
Eden mnogih, ki so se dvignili iz brezimne množice, sledeč klicu revolucije in zasužnjene domovine, je tudi narodni heroj JOŽE BOLDAN-SILNI iz Kočevja, nekdanji komandant drugega bataljona Tomšičeve brigade in kasneje komandant Šercerjeve brigade.
Z Jožetom sediva v njegovi topli pisarni na Rudniku v Kočevju in kramljava. Ob peči, v kateri veselo prasketa ogenj, le-nuhari njegov zvesti pes, ki ga vsak dan spremlja v službo ali pa kasneje pride tja sam. Včasih se
Tovariš Silni kot komandant Šercerjeve brigade Pri Gornjem gradu (1944)
ozre po nama, začudeno pomežika in spet položi glavo na prednje tace. Nič lepšega, kakor takole po-ležavati; kljub udobnosti pa mu verjetno uhajajo misli k lovu, ko svobodno teka po poljih in gozdovih in sledi divjačino, ali pa se spominja dni, ko sta se z gospodarjem vozila po mestu na mopedu. Kdo bi vedel. On pa prav gotovo sluti, kaj se pogovarjava, saj dobro po-
zna zaneseni gospodarjev pogled, ko zre skoz okno in vidi dogodke izpred dvajsetih in več let...
Vsak razgovor s Silnim me obogati za nova spoznanja, mi odpira oči in omogoča nove poglede na najslavnejše dni naše zgodovine. Je kot živ leksikon, čeprav so minila že leta in je marsikaj utonilo v pozabo. Sicer nerad govori o tistih letih, kadar pa prične, je njegova beseda preprosta, a živa in silovita. Govori o vojni kot o največjem zločinu nad človeštvom ter o strahotnih naporih, ki so jih prestajali naši ljudje v borbi za osvoboditev. Govori o bojih enot 14. divizije, o junaštvih posameznih tovarišev, nerad pa govori o sebi in svojem pogumu. V partizanskem načinu bojevanja, pravi, navadno o uspehu ni odločala vojaška strategija, vojaško, kasarniško znanje, ampak iznajdljivost in pogum. Hrabrost pa je — meni — občutek, da nisi sam, da so okrog tebe še drugi. In pa, seveda, nikoli ne smeš pomisliti na smrt.
Te dni, 6. januarja, je bil z mnogimi v Beli krajini pri gostoljubnih ljudeh, od koder je štirinajsta točno pred dvajsetimi leti krenila na dolgo, legendarno pot na štajersko. Srečanje je bilo čudovito, s tamkajšnjimi prebivalci in z borci, ki
so tedaj krenili na to zmagovito pot. In v njegovi pripovedi spet oživi pohod, o katerem je tovariš Edvard Kardelj dejal? »Proboj 14. divizije predstavlja eno najslavnejših strani herojske borbe narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji.«
Po dvajsetih letih slediva štirinajsti skozi snežne zamete in sovražne obroče, mimo bunkerjev, prek železniških tirov in cest. Slediva ji iz borbe v borbo, od zmage do zmage. Oživi neverjetno trpljenje borcev, ki so mrli od mraza, kljub temu pa neustrašeno nadaljevali pot proti cilju — štajerski...
»Po kapitulaciji Italije,« pripoveduje Silni, »se je
Jože   Boldan - Silni živi zdaj v Kočevju in rad obudi spomine na slavna leta naše revolucije
moč partizanske vojske povečala. Svobodna pesem je preletela vse do tedaj zasužnjeno ozemlje. Padle so plavogardistične Grčarice, padel je beli Turjak, štirinajsta je korakala ... V nemški ofenzivi smo se umaknili v gozdove, kmalu pa smo bili nazaj. Tedaj, ko je sovražnik govoril, da partizanov ni več, je padlo Grahovo, padle so Lašče, in že smo bili pred Kočevjem. Čeprav Kočevja tedaj nismo do kraja zavzeli, lahko imenujemo to našo veliko zmago. Bili smo ponosni in vztrajni in šli biv tudi do Ljubljane ...
V borbi za Kočevje je padel komandant štirinajste Mirko Bračič, padlo je veliko drugih, toda štirinajsta je spet korakala, močnejša in številnejša kot kdaj prej.
Tako smo bili določeni za zimski pohod na Štajersko, kjer so Nemci z neverjetnim grozodejstvom onemogočali razmah osvobodilne borbe. Tistih časov se nerad spominjam, saj kar ne morem verjeti in si ponovno zamisliti vse trpljenje, ki smo ga prestajali. Živali so nam od naporov in mraza poginile, ljudje pa so vzdržali, korakali naprej in se borili.
To ni bil pohod, to je bila ena sama borba, ki se je vlekla iz dneva v dan, ko smo se tolkli za življenje v snegu, najhujšem mrazu, lačni in bosi, na smrt utrujeni, ko smo se tolkli s premočnim sovražnikom, oboroženim do zob... To je bil lov izmučene divjadi, toda od začrtane poti nas ni moglo nič odvrniti, niti tanki in letala, tisoči vojakov in vsa moderna vojaška tehnika, šli smo naprej, se prebijali in — preganjani — sami preganjali sovražnika.
V tem veličastnem podu so padli naši najboljši borci in voditelji: Ronko, Lim, Kotar, Jakša, Duško, Remih, pesnik Kajuh itd.«
Končno — uspeh. Ne le, da je bila sovražnikova sila premagana (premagalo Jo je partizansko orožje, še bolj pa njihova trdoži-vost), strta je bila tudi sovražnikova protipartizan-ska propaganda. Ljudje so spoznali cilj borbe in partizanske vrste so se pričele množiti...
XIV. DIVIZIJA SPET NA SUHORJU Harmonika in ples sta bila stalna spremljevalca partizanov. Ko so potihnili streli in ko je ponehal boj, je harmonikaš kaj kmalu začel raztegovati meh, borci pa so se veselo zavrteli z dekleti. Seveda ni šlo brez plesa tudi ob tem srečanju. Celo Puši-čcva mama iz Bušinje vasi, ki je trdila, da ne zna plesati, se je zavrtela in še celo tako, da je kar krepkega soplesalca spravila na tla ...
»Se morda spominjaš najhujšega trenutka med pohodom?«
»Težko bi govoril o najtežjem trenutku, ker je bilo ves čas strašno, vseeno pa je bilo najhuje morda tedaj, ko nas je pod Gra-ško goro obkolilo okoli 10 tisoč Nemcev. Ce ne bi z naglim sunkom prebili štirih obročev, bi bilo po diviziji. Jurišal je ves komandni kader. No, po dve do tri-urni borbi nam je uspelo. Padlo je veliko Nemcev, pa tudi naših. Od 3. čete 2. bataljona Tomšičeve, ki je krila proboj, jih je ostalo živih morda le šest ali sedem...
Takih in morda še težjih trenutkov je bilo še več; vsak dan, vsako uro...«
»Kako si dobil ime Silni in kdaj si si priboril naslov narodni heroj?«
»Ko sem prišel v partizane, sem si moral izbrati ilegalno ime. Meni je bilo to všeč. Ko sem povedal komandirju, da bom Silni, je dejal: »Dobro, pa bodi Silni, ampak glej, da boš res SILNI!«
Na Paškem Kozjaku, na Štajerskem   sem, kakor
pravijo drugi, rešil pri nekem proboju čez zasedeno cesto divizijo. Na cesti nemški tanki, prehod pa je bil nujen. Ko se je Efenka s tomšičev-ci prebil, se je prehod zaprl, tedaj pa, smo bili že skoraj obkoljeni. Na, potem so mi naročili, naj zadržim zasedo za našim hrbtom, kar sem tudi storil. To je morda tedaj rešilo divizijo...
Tak je bil Jože Boldan-Silni. Preprost tovariški. kakor je bil v vojni, kjer je postal pojem dobrega, hrabrega borca in voditelja. Tak je tudi še dane«, po dvajsetih letih, pošten, vedno pripravljen pomagati tovarišu. Skratka: Jože Boldan-Silni.
FRANCE GRIVEO
664 novih motornih vozil
Preteklo leto je bilo v kočevski občini na novo registriranih 644 motornih vozil, od tega 303 avtomobili, 34i pa je bilo motornih kole«. Avtomobili so, razen 32, vsi zasebna last.
■■ ■ - '   ■_- > -:    -   "    '     -  •        :   ' - ......
¥!gdo Mišico-Miha:
3
Zavzetje Ribnice na Pohorju
Točno ob določeni url Je I. bataljon napadel s pohorske strani. V prvem jurišnem naletu je presenečene wehrmanne pregnal Iz bunkerjev. Le-tiso se v začetku iz nekaterih bunkerjev zagrizeno upirali, zlasti še iz bunkerja, v katerem _so imeli težko strojnico. Takoj so bili poslani v napad bombaši, ki so pod močnim in točnim zaščitnim ognjem opravili z branitelji ter zaplenili strojnico. V tem času je II. bataljon v veliki naglici (spredaj v strelcih oboroženi, za njimi neoboro-ženi, ki so takoj odvzemali sovražnikom orožje aH celo brez orožja obračunavali s sovražniki) vdrl z druge strani že v sredino vasi ter začel ob-
koljevati utrjeno orožni-ško postojanko. Wehr-manni so se tako brezglavo in jadrno umikali proti orožniški postojanki, daje eden našel smrt v vaški luži, hkrati pa so padli v križni ogenj obeh bataljo nov. Le malokateri je od nesel celo kožo! Večja skupina (44 po številu) se jih Je predala, ostali pa so, kolikor niso padli, izkoristili temno noč in dobro poznavanje kraja ter se izvili iz obroča.
Preostalo nam je še uničiti orožniško postajo. Tu se Je poleg šestnajstih orožnikov branilo Se okrog 15 najbolj zagrizenih wohr-mannov. Ker je obkoljena posadka' dvonadstropne utrjene orožniškc postaje
pozivom na predajo odgovarjala samo s še hujšim ognjem iz vsega razpoložljivega orožja, smo sklenili stavbo minirati. Na sovražnikove strelne line smo namerili močan in precizen ogenj, da so se minerci lahko stavbi nemoteno približali. Po prvi mini, ki je napravila odprtino v stavbi, so borci II. bataljona vdrli v stav bo, da bi jo postopno zavzeli. Toda sovražniki so se še nadalje zagrizeno borili. Sklenili smo stavbo ponovno minirati, in to znotraj. Minerec je na dovolj velikem kolu prinesel eksploziv, da bi ga pod-stavll pod strop; vsi borci, razen komandirja Miklavža, so se umaknili iz stavbe...
V trenutku se je začula strašna eksplozija. Medtem ko se je minerec pripravil, da bi prižgal vrvico, je neki Nemec vrgel bombo naravnost na eksploziv. Nastala je predčasna eksplozija, ki je razen Švabov v svojih ruševinah pokopala tudi minerca, komandirja Miklavža pa, ki se je ravnokar umikal skozi luknjo, je zidovje stisnilo in strlo. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, pa je bil že mrtev.
Tako je bila postojanka Ribnica uničena v pičlih treh urah. Plen je bil velik, veliko pa ga je ostalo še v razvalinah orožniške postaje, šolo, v kateri so bili nastanjeni wehrmanni, smo zažgali, da bi tako onemogočili ponovno vzpostavitev postojanke v vasi. Oba bataljona sta slavila zmago. Vaščani so jima priredili imenitno go; stljo, zjutraj pa so jim borci gostoljubje poplačali z mitingom.
Ob svitu so iz vasi Brezno hiteli napadeni posadki v Ribnico, ki je bila že zdavnaj uničena, na pomoč Nemci na 3 kamionih in na 1 avtobusu. S temi je obračunal III. bataljon. Na bojišču je obležalo 35 mrtvih (med njimi 2 hauptmana in 1 lajtnant), vse njihovo orožje, kakor tudi vozila (kamioni in avtobus).
O akciji na Ribnico je štab Tomšičeve brigade poslal štabu XIV. divizije naslednjo kratko poročilo:
»V noči 22./23. avgusta 1944 je brigada napadla postojanko vvehrmannov in orožnikov v Ribnici na Pohorju in jo uničila. Istočasno je III. bataljon v bližini Brezna potolkel 4 avtomobile policije, ki je poizkušala priti napadeni postojanki na pomoč. Sovražne izgube: 61 mrtvih, 15 ranjenih in 44 ujetih. Zaplenjeno: 1 težki mitraljez, 2 lahka mitraljeza s 4   rezervnimi   cevmi, 73
pušk, 1 lahki minomet, 20 pištol, 3 signalne pištole, 2 tromblonski cevi, 110 tromblonskih bomb, 3 brzostrelke, 12.700 kosov municije itd. Uničeno: 3 kamioni, 1 osebni avto, 2 kretnici, orožniška postaja in šola. Naše izgube: 5 mrtvih, 4 ranjeni.«
Tako je poročilo, ki smo ga sestavili na osnovi bataljonskih poročil (citirano povelje in poročilo objavljamo z nebistvenimi pravopisnimi popravki). Pripominjam, da bataljonska poročila — zlasti glede zaplenjenega orožja — niso vedno kazala dejanskega stanja, ker so se v bataljonih bali, da bddo morali del zaplenjenega orožja oddati slabše oboroženim enotam. Razen tega so v poročilu navedeni samo na bojišču najdeni mrtvi sovražniki.
To je samo en primer, kako je Tomšičeva brigada izvrševala dobljena povelja.
Št. 3 (721)
DOLENJSKI LIST
3
Minulo nedeljo Je bila v Novem mestu občinska konferenca ZMS. Obravnavala je pereča vprašanja izobraževanja, štipendiranja in kadrovanja mladih. Med več kot 120 delegati in gosti so v razpravi s svojimi prispevki sodelovali: JOŽE KUKEC (PTT Novo mesto), ERIKA LEVIČAR (FARMIS — »KRKA«), FRANC KRSTTNC (Novo-teks), BORIS KUZELJ (IMV), RUDI VERLIC (SGP Pionir), FRANC SEPEC (IMV), JURE PERKO (učiteljišče), SLAVKO SKRINJAR (JLA), IVAN 2IVKOVIĆ (obč. odbor za telesno kulturo), PETER IVANETIC (Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela), SLAVKO DOKL (predsednik ObO SZDL), FRANC KOTNIK (sekretar ObK ZKS), MITJA ROJOVNIK (predstavnik OK ZMS Ljubljana) in drugi. Za novega predsednika občinskega komiteja ZMS Novo mesto je bil ponovno izvoljen VALENTIN HUMAR.
Uvodni referat (poročila niso brali) je med drugim omenil, da posveča novomeška občina skladno z gospodarskim in družbenim razvojem precejšnjo pozornost skrbi za kadre. Po številu Štipendistov na vrsti srednjih in visokih šol je novomeška občina z 292 štipendijami trenutno na drugem mestu v okraju. Toda drugo je, koliko štipendistov v občini res Ostane, ko dokončajo šole. Delegati so na konferenci zaskrbljujoče spraševali, kje so vzroki, da ostane v delovnih organizacijah tako malo
lah. Za to so posebno zavzeti v IMV, kjer so mladi proizvajalci vpisani v večernih srednjih šolah. Podjetje posveča temu veliko skrb in je v zadnjem letu celo povečalo štipendijski sklad. Na splošno pa bo treba urediti tudi vprašanje vajencev ln priučenih delavcev, zlasti kar zadeva njihovo pridobivanje kvalifikacij. Delegat iz IMV je opozoril na ' problem na podlagi izkušenj v svojem podjetju ta predlagal, naj bi se take stvari vnesle v statut delovne organizaci-je. Tudi statut delovne orga-
Izobraževanje mladih na potezi
Hapendistov. Ugotovili so. rta te to med drugim vplivajo neurejeni odnosi med štipenditorji ta štipendisti, pri čemer manjka živih osebnih •tikov. V »Krki«, kjer kadra ne manjka (vsaj v proizvodnji ne), pa so pokazali precej slab posluh ob spodbudi, ki je prišla od neke članice kolektiva. Ta je predlagala, naj bi ji podjetje omogočilo Jtodij na višji šoli za socialne delavce, ker »Krka« u-•treznega strokovnjaka še nima. Njena prošnja je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da bi morali predolgo čakati, da ti doštudirala (šola traja dve letd). Od te »utemeljitve« je minilo že leto dni, socialnega delavca pa podjetje Se Vedno nima.
Precejšnjo skrb bo treba v prihodnje posvetiti tudi izobraževanju izven šolanja na ustreznih zavodih. V Novo-teksu, »Krki«, IMV in še kje je organizirana posebna oblika izobraževanja v delavskih Izobraževalnih centrih. 0 nujnosti teh govorijo med drugim tudi dosedanje izkušnje v Novoteksu .kjer je izobraževalni center dober mentor in usmerjevalec v delo na določenem delovnem mestu, dlani delovnih kolektivov si
Clzadevajo, da bi se lzobra-vali tudi na večernih šo-
nizacije naj ima dovolj prostora za probleme mladih, so menili.
Mladina čuti potrebo, da se vsestransko izobražuje Pogosto pri tem naleti na težave, ki jih ne more sama odpraviti. Vzrokov za to je več, med drugim deljen delovni čas v dopoldanskih in popoldanskih urah, kar najbolj čutijo v PTT.
Posebne pogoje ima šolska mladina, kateri pomeni samouprava pomemnben vzgib pri uspešnosti celotnega Izobraževalnega procesa .n Osnovnošolska in srednješolska mladina je začutila poman,! kljivosti in jih začela odprav. Ijati. Vidne uspehe je npr dosegla na okrajnem tekmo, vanju 7/i izboljšanje učnega uspeha (učiteljišče). Tudi v prihodnje bo to vprašanje na tapeti, v osnovnih šolah pa bo v ta namen razpisano posebno tekmovanje.
Poleg teh (osrednjih) vprašanj so delegati in gostje obravnavali še vrsto ostalih (n. pr. o stanovanjih), ki jih bo treba rešiti. Konferenca Je nedvomno precej posegla v področje mladinske problematike in s predlogi nakazala rešitve, če upoštevamo Se množično udeležbo, je bila res ena najuspešnejših v zadnjih letih.
Pred združitvijo terenskih in krajevnih odborov ZB NOV
16. januarja se je zbralo )epo število članov ZB s III.terena v Novem mestu na zaključni sestanek, ker se bodo v Novem mestu združili odbori ZB prvega, drugega ln tretjega terena. Predsedstvo občinskega odbora ZZB predvideva namesto sedanjih 84 odborov le^23 za 4000 članov. Potreba po združitvi se je pokazala zaradi tega, ker vsako leto umre precej članov te organizacije, razen tega pa bo delo uspešnejše s številnim članstvom, posebno v večjih akcijah. Računajo, da bodo v novih, združenih odborih lahko več naredili za svoje člane tako glede stanovanj, kot tudi prenašanja borbenih tradicij na mladi rod.
Na tem občnem zboru so bili izvoljeni delegati, ki bodo prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru združenih terenskih organizacij, ki
bo 6. februarja v vajenski šoli; izbrani so bili kandidati za novi zadružni odbor; izvoljen je bil tudi delegat v občinsko skupščino ZB in v terenski pododbor, ki bo še naprej delal med članstvom.
Marjan Tratar
Nerešeno cigansko vprašanje
je eden izmed vzrokov za zadnji krvavi dogodek v Prečni pri Novem mestu, ki svari, da bo treba tudi ta problem rešili tako, kot terjajo to od nas čas in socialistična načela - Problem Ciganov na Dolenjskem pa je stvar vseh dolenjskih občin m tudi Širše družbene skupnosti - Predlog za ustanovitev posebnega sklada za reševanje ciganskega vprašanja
Sredi zime, ko smo začeli šteti prve dni novega leta, je bil pri Podgori v kraju, ki mu pravijo Marof, storjen gnusen zločin. Dva Cigana sta v poznih popoldanskih urah na cesti ustavila 19-letnega Bogdana Kreseta, ki se je vračal domov s kolesom, ga napadla in umorila. Morilec 26-letni Valentin Brajdič in njegov mlajši brat ter pomagač Edo sta trenutno v preiskovalnem zaporu, kjer čakata na sodno razpravo. Cigansko naselje na vzhodnem in južnem obronku manjšega hriba nad nekdanjim grajskim hlevom blizu Prečne je bilo kmalu izpraznjeno. Cigani so se sami umaknili v žabjek pred razdraženimi kmeti in delavci tamkajšnjih naselij, ki zahtevajo nujne ukrepe.
Vest o uboju mladega Bogdana Kreseta je žalostno odjeknila po vsej Dolenjski in vlila v srca občanov zvrhano mero strahu, sovraštva in zaskrbljenosti. V teh dneh se skoraj nista sestala dva občana, da ne bi v pomenku omenila tudi tragičnega uboja pri Podgori. Opaziti je bilo, da je obraze ljudi prekrila tančica bojazni, pod katero se je skrivalo neizrečeno vprašanje: kaj bo, če tudi umor ne bo spodbudil odgovornih organov, da bodo naposled le nekai odločnega ukrenili?
Najbolj potrti, prizadeti, preplašeni in hkrati razsrieni so bili in so še vedno kmetje in delavci iz Prečne ter Podgore, kjer ie postal žrtev neurejenih ciganskih razmer Bogdan Krese. V znak vsega tega in v opomin vsakomur, ki ga pot zanese v te kraje, visi na obcestni prometni tabli v neposredni bližini morišča venec. Domačini so ga obesili tudi zato, da bi javno povedali, da bodo s »Cigani uredili že sami, če bo oblast neodločna«. Tega, da so se odločili, ne skrivajo pred nikomer. Prečna in Podgora sta dobili hudo pekoča tla, na katerih kurijo ostre protestne ognje zlasti nekateri posamezniki. Ti takole predlagajo: »Kaj, razgnati bi jih bilo treba, to sodrgo, daleč, da bi tudi smrad izginil za njimi.« Druga stran ie razsodnejša in predlaga miroljubno rešitev: ciganske družine je treba raz-seliti po vaseh, toda na Marof u ne sme ostati nobena več. Na vsak način ie treba vprašanje rešiti.
Nasilje Ciganov se je zlasti povečalo v zadnjem času. O tem so povedali nekateri prečenski gospo-. darji, ki imajo od umora sem vsak dan neuradne in organizirane sestanke.
• Prvi: »Cigani kradejo ponoči in podnevi, kadar smo doma in kadar nas ni. Nič ne zaleže, nobena beseda. Navadili smo se že, da z molkom prenašamo vse njihovo početje.«
• Drugi: »Nekega dne je Cigan iz Brajdičeve družine odnesel tri kokoši. Ko sem mu hotel to preprečiti, mi je zagrozil, naj ga pustim, če hočem še imeti celo kožo.«
• Tretji: »Videl sem, kako je Cigan šel za otrokom, ki ga je neki domačin poslal v zidanico v Novo goro po vino. Cigan je imel s seboj nož. Ne vem, kaj bi se pripetilo fantu, če ne bi ustregel Ciganovi želji in mu dal piti.«
• Četrti: »Prava huda ura je, kadar Cigani pridejo v gostilno. Navadno je to okrog prvega, oziroma ko dobijo plačo. Zla-
sti tedaj. Priklatijo se v lokal, naročijo pijačo, pi-jančujejo in razbijajo ste-klenino. Kadar ni gostil-ničarke za šankom, si postrežejo sami. Piti hočejo tudi, če so že pijani. Gorje tistemu, ki bi jim to preprečil! Takoj bi mu pokazali nož ali kaj drugega.«
• Peti: »V delovnem razmerju Jih je malo. Pa saj veste: Cigan dva dni dela, štirinajst dni pa ne. Izgovorov najde na pretek. Ce zasluti; da bo zavoljo tega kaj narobe, najde vedno tako rešitev, ki je nJemu pogodu. Sicer pa velja, da gre v drugih primerih hitro v arest ali pa se naglo preseli.«
• Šesti: »Se nekaj let, pa bodo oni tu gospodarji, če ne bomo stvari uredili. Ciganov je že skoraj toliko kot ostalega prebivalstva. V šolo pošiljajo precej starejše otroke kot mi, stare od 10 do 12 let. Tudi njihovi otroci so se že navadili nositi nože k
pouku. Sošolcem kradejo malico. Predlagal bi, da bi se vsi odselili. Toda kako to doseči? Nihče si več ne upa javno ugovarjati proti nasilju in tatvinam, ker
mu Cigani takoj zagroze s smrtjo. V tem so složni kot le kaj.«
• Sedmi: »Cigani so se na Marof priselili brez odločb oblasti. Nasilni so kmalu postali. Začeli smo se pritoževati, ne vem pa, kam so romale naše prošnje in pritožbe, ki smo Jih pošiljali bivšemu OLO in ObLO. Nič se ni napravilo. Zdaj pa imamo: na eni strani »krasne ciganske vikend hišice« kot okras turizmu, ki se "razvija hkrati s prečenskim letališčem, na drugi strani pa umor. Kdor trezno presoja vse te stvari, ki so se z leti slabšale, namesto da bi se izboljševale, bo spoznal, da je do tragedije slej ko »prej moralo priti, v taki ali dru-ačnl obliki. Kresetov fant
je bil žrtev neurejenih razmer. To pa bi lahko doletelo vsakogar izmed nas.«
Sedem izjav (lahko bi jih bilo še več) dovolj prepričevalno govori o neznosnem problemu neurejenih ciganskih zadev. Govori tudi o slabem posluhu pristojnih organov, ka so vprašanje največkrat jemali premalo resno. In še govori o tem, kako je življenje v teh krajih nevzdržno, osebna varnost pa iz dneva v dan na tehtnici. Cigani so v tem kraju prezrli vsa družbe-
na moralna načela, šli navzkriž z vsemi zakoni, pravili in odloki, ki veljajo za ostale občane. V ilustracijo navajamo, da ima jo nekateri Cigani celo strelno orožje, s katerim grozijo, prebivalstvu. Zato ni čudno, da so se odnosi izostrili do take mere, da utegnejo postati hudo nevarni pri vsem nadaljnjem reševanju ciganskega vprašanja.
Kaj menijo o tem Cigani?
»Cigani so dobri in slabiic
Ana   Hudorovac, 63, iz
Podgore pri Prečni, ki živi že 6 let v tem kraju: »Veste, kakšni smo Cigani: nekateri dobri, nekateri slabi. Ne vem, zakaj bi morali vsi nositi posledice manjšega števila divjakov, ki morijo nedolžne mladeniče* Verjemite ml, da Je vsemu, kar se Je napravilo, kriva Nandetova družina. Jaz sem Jih večkrat opozarjala, pa moja nI nikjer zalegla. Rekli so mi: »Kaj boš ti, baba! Tiho bodi!« Brajdiči so tu v večini. Včasih se skregamo, pa se spet poravnamo. Drugače smo taki, da delamo vsak za sebe, zato ne vem. zakaj bi preganjali tudi mene, ki nisem lasu skrivila nikomur! Smrt tega fanta me Je prizadela nič manj, kot če bi ubili mojega sina. To nI prav. morilce obsojam. Morda bomo zdaj bolje živeli, ker sta razgrajača    prijeta. Ne
Na tem mestu je izdihnil pod ciganskim nožem Bogdan Krese - Vaščani so na prometno tablo poleg morišča obesili venec kot opomin in protest zaradi neurejenih ciganskih razmer
Hitro so zmetali na borne vozičke nekaj cunj in drugih skromnih predmetov osebne uporabe — pa haidi drugam! Tokrat: v Zabjek, pred jezo kmetov in sosedov...
iz dela KO SZDL na Dvoru
V preteklih dveh mesecih je imel odbor krajevne organizacije SZDL na Dvoru dve razširjeni seji. Na decembrski seji so pregledali delo organizacije v minulem letu ln razpravljali o delovnem načrtu za leto 1964. Razen tega so sprejeli priporočilo organizacijam in društvom za izdelavo delovnih programov za letošnje leto. Med drugim so sprejeli nalogo, da bodo v letu 1964 razširili članstvo vsaj na 70 odst. vseh volivcev.
Na zadnji seji, ki Je bila januarja, so obravnavali predlog družbenega plana občine za leto 1964 ter se pogovorili o pripravah na zbore volivcev. O qsnutku statuta občine l bodo razpravljali na sekciji za notranje politična vprašanja, plan kmetijstva pa bodo pretresali člani kmetijske sekcije.
V zadnjem času so sprejeli v organizacijo 8 novih članov, z mnogimi pa se še dogovarjajo za sprejem.
M. S.
vem. Rada bi živela v miru. Kar je mlajših, naj bi se zaposlili. Nekaj jih je že zaposlenih, ne znajo pa koristno porabiti denarja. Samo popivajo. Seveda niso vsi taki, saj sem rekla, da so med nami dobri in slabi. Slabi so tudi tisti, ki imajo orožje, čeprav vedo, da ga ne bi smeli imeti. Vem, da imajo v našem taborišču spravljeni dve puški ali pa pištoli. Kadar se napijejo, streljajo, da dolgo ne moremo zaspati. Kako bo v prihodnje, mi je vseeno, šla bom, kjer mi bodo odkazali prostor, v tej ali oni vasi. Vseeno mi je, ker bi rada živela v miru. Za svojo vnučko bom že skrbela, da ljudje ne bodo kazali s prstom za njo, češ: Taka je.«
Kdor krade, tudi laže. Cigani kradejo, torej tudi lažejo. Vendar ne vsi, ker so med njimi dobri in slabi. Izjavo Ane Hudoro-vac bi mogli imeti za resnično, saj je o ljudeh svoje vrste govorila zelo nepristransko. Verjamemo ji in smo prepričani, da je še kdo med Cigani, ki tako misli kot ona. Ce bi bili vsi taki, bi bilo drugače, tako kot na primer v Premurju, kjer se Cigani od ostalega prebivalstva ne razlikujejo tako očitno kot pri nas. V Prekmurju živijo Cigani v vaseh, obdelujejo polja, 80 zaposleni in imajo celo svoj časopis, prvi te vrste v naši državi.  Se pravi,
? je njihova kulturna stopnja znatno višja kot Pn naših Ciganih. Civilizacija jih je iz nomadov spravila za državljane, ki vedo tako za svoje pravice kakor za svoje dolžnosti. Izjem ni. Pri nas smo v teh rečeh na dnu. Zima na prosvetnem področju Ciganov je tu več «»• Zakaj? Kratek odgo vor: nihče si ni resno prizadeval, da bi dosegel napredek.
Zamujeno moramo rešiti vsaj zdaj!
Cigansko vprašanje je Se večkrat prišlo na dnevni red sej najvišjih organov bivšega OLO, o njem je razpravljal bivši ObLO, družbene in politične organizacije, zavodi, ustanove, krajevni predstavniki in drugi. Prizadevanja teh so bila najčešče usmerjena pretežno v statistično poročanje o življenju in početju Ciganov in niso obrodila sadov. Zdi se, da so se razni   organi   vse preveč
ukvarjali s tem, koliko kokoši je Cigan odnesel temu in temu gospodarju, premalo pa s tem, kaj bi bilo treba napraviti, da Cigan ne bi bil več družbi v breme, ampak njen graditelj, enakopraven z milijoni občanov v naši državi.
Šele tragedija pri Prečni je spodbudila širši krog oblastnih organov, da so začeli v cigansko vprašanje ponovno drezati. Komisija za ciganska vprašanja pri svetu za splošne in notranje zadeve skupščine novomeške občine je že v preteklem letu pripravila osnutek predlogov, po katerem bi postopoma civilizirali ciganske naseljence in jih preselili na posebej odrejene lokacije. Na podlagi podatkov in predlogov te komisije in Centra za socialno delo je bil pred kratkim pri predsedniku skupščine Novo mesto sestanek, na katerem so se razjasnila nekatera vprašanja glede naglega in pametnega ukrepanja v zvezi s ciganskim vprašanjem.
Za uvod v razpravo in odločitve je služilo statistično poročilo o problematiki Ciganov v novomeški občini, ki ga je Izdelal Center za socialno delo v Novem mestu, čeprav so nekateri podatki že malce zastareli, se da ven-
darle dobiti glavni obris predela, na katerem žive Cigani (glej podatke v okviru).
Cigan živi po svoje
Cigan je Cigan, kamorkoli ga vtakneš. Tako pravijo in je V tem precej resnice. Zato, ker je v Ciganu nomadska kri. Ta pa ne dovoli, da bi se kar čez noč odrekal navadam
in načinu življenja. Cigan živi v naravi, navadno blizu domačij. Prebiva v šotorih in je najbolj srečen, če je sam svoj gospodar. Živi tako, kot je živel njegov ded in prednik tega deda. Visoke starosti navadno ne dočaka. Ce jo, je to poseben praznik zanj. V boju z naravo premaguje vrsto težav, često jim podleže. Sprt je z vsemi zakoni civilizacije, sprt tudi z vsem dobrim, kar bi mu ta prinesla. Tako živi v prostoru, ki je navzkriž s predpisi o zdravih življenjskih pogo- • jih. Zato rakaste in tuberkulozne bolezni pri Ciganih niso redek pojav. Zato doživijo povprečno le 45 let.
Cigan je doma povsod in nikjer. Naseli se tam, kjer mu godi, in gre, kadar hoče. Nikjer nuna stalnega bivališča (razen nekaterih izjem). Je nomad brez oaze. S civilizacijo ima malo skupnega, zvest pa je svojim navadam- Zelo težko ga je pripraviti na tir normalnih občanov in živeti življenje v okviru skupnosti.
Na sestanku so ugotovili, da prej, preden Cigan ne bo imel svojega doma, ne bo spoštoval veljavnih zakonov in izpolnjeval svojih dolžnosti do skupnosti. Zelo tanek posluh pa ima Cigan za pravice in ugodnosti, ki jih
ima kot občan. Kadar gre za njegovo korist, se obdrži na nogah na najbolj spolzkih tleh.
Tudi nomadska kri se bo umirila na naših tleh
S pametnimi ukrepi pa bi lahko tudi iz Ciganov napravili (če tako rečemo) koristne občane. Se-
veda z občasnimi pregoni ali manjšimi socialnimi podporami in drugimi uslugami tega ne bo moči nikdar doseči. Potrebno je več, prizadevati si načrtno. Vendar brez sredstev Ciganom osnovnih življenjskih pogojev ne bo možno nuditi. Zelo dober je predlog, da bi ustanovili poseben sklad za reševanje ciganskega vprašanja. Za ta način rešitve so se ogreli tudi prečen-ski domačini, ki so pripravljeni prispevati sredstva v. sklad. Iz sklada bodo Cigani lahko najemali posojila, gradili hiše in jih opremljali. Prostor jim je treba določiti z odločbami blizu krajev, kjer so dani vsi pogoji za življenje, zlasti blizu šole, vodovoda, elektrike itd.
Cigansko vprašanje bodo v novomeški občini reševali postopoma v več fazah. Najprej: ciganske družine je treba razseliti po občini. V ta namen je komisija za cigansko vprašanje že obiskala posamezne vasi in ugotovila, da bi prišli za naselitev Ciganov v poštev predvsem kraji, ki imajo zemljišča splošnega ljudskega premoženja in pogoje, da se bodo Cigani lahko redno zaposlili. V naslednji fazi bi Ciganom dali zemljišča v obdelovanje, kasneje pa bi jih ob možnosti zaposlitev navajali na zmerno življenje, kot ga živijo vsi ostali občani. Prav gotovo je, da se bo treba pred -prvimi ukrepi pogovoriti s prebivalci omenjenih vasi, ki so nedvomno prve zainteresirane, kdo bo njihov sovaščan.
Ob takih in drjgačnih predlogih za ureditev ciganskega vprašanja se velja bežno ozreti v nekaj let nazaj, ko je bila ta problematika že na dnev-
nem redu in ji je tudi naš tednik posvečal precej prostora ln opozarjal na možnost take ali drugačne rešitve. Ce primerjamo stanje izpred dveh ali treh let z današnjim, ugotovimo, da se do danes ni nič spremenilo na bolje,
na slabše pa precej. V opomin vsem, ki so kakorkoli dolžni reševati cigansko vprašanje, naj bo nedavni dogodek v Podgorl, ki je nedvomno odsev neurejenih razmer v tem kraju.
I. Z.
Po podatkih iz julija 1963 živi zdaj v novomeški občini pribl. 50 ciganskih družin z 251 člani. V redni zaposlitvi je bilo takrat 33 Ciganov (od tega 8 žensk), vsi drugi za delo sposobni Cigani (teh je bilo 102) pa so se preživljali z občasnimi zaposlitvami, s prosjačenjem in tatvinami. Šolo je obiskovalo samo 23 otrok, čeprav je bilo kar 138 do 15 let starih ciganskih otrok! V času popisa so ciganske družine živele v 30 šotorih, 10 barakah, 9 hišah in ena družina v vagonu.
• Ciganska taborišča: v Žab jaku (5 družin), 9 Podgori (9 družin), Kačjih ridah (8 družin),
• na Buperč vrhu (5 družin), v Smihelu (5
• družin), v Otočcu (2 družini), v Šentjerne-
• ju (1 družina), v Mihovici in Draškovcu
• (5 družin), na šentjernejski gmajni (7 dru-
• žin) in v Srebrničah (5 družin).
Pogled na ciganske hišice in barake na Marofu pri prečenski Podgori. Takih bivališč je zdaj v tem kraju že 14. Brez načrta, kanalizacije in drugih sanitarnih naprav, seveda. In verjetno tudi brez vsakega dovoljenja pristojnih oblastvenih
organov
Nesrečen primer Franca Keka
Na cesti I. reda v Gotni vasi je minulo nedeljo, 19. januarja, ob 17.30 osebni avtomobil NM-21-46, ki ga je vozil Franc Kovafiič lz Novega mesta, podrl novomeškega čevljarja Franca Keka. Kek je zaradi hudih poškodb med prevozom v bolnišnico umrl.
Do nesreče je prišlo, ko je hotel Franc Kovačič z avtomobilom prehiteti Franca Keka ln njegovo ženo Frančtško, ki sta šla po »lesni strani ceste peš proti Novemu mestu. Ko je bil Kovačič od njiju oddaljen le še nekaj metrov, je Kek, ki je šel poleg svoje žene na levi, nenadoma omahnil proti sredi ceste, kar pa je bilo zanj usodno. Kovačič nesreče nI mogel več preprečiti, ampak je trčil ob Keka i:i ga zbil na tla. Potem je vozilo ustavil in se pripravil, da bi ponesrečencu pomagal. Medtem so poklicali rešilni avtomobil. Kek, ki je bil hudo ranjen na glavi ln drugod po telesu, je umrl med prevozom v bolnišnico.
Ob tej nesreči naj ponovno
Ogenj - nevarna otroška igra
18. Januarja ob 12. url Je Izbruhnil požar v stanovanjski hiši, ki je last Antona Grego-rlča lz Rakovnika 29 pri Sent-rupertu. Tik preden Je začelo goreti. Je z doma odšla gospodarjeva stara mati, tako da so doma ostali le otroci. TI so našlj vžigalice in v svinjaku zažgali koruzno, ličje. Ogenj je kmalu zajel ostrešje stanovanjske hiše. Požar so kmalu opazili uslužbenci KPD Dob in preprečili, da bi ogenj upepelil zgradbo. Zgorelo je samo ostrešje Gregoričeve hiše, na kateri so ocenili za 250.000 dinarjev škode.
opozorimo, da se precejkrat posledic, ki jih utegne prine-sU taka ali drugačna okoliščina (četudi nesrečen slučaj)« dostikrat premalo zavedamo. Predvsem se moramo zavedati« da Je cesta namenjena vsestranskemu prometu in da sta avtomobilist in pešec popolnoma enakopravna. Seveda moramo ob vsem tem upoštevati prednost tega ali onega. Vsi pa moramo biti previdni zlasti pozimi, ko sta prometnim nesrečam često vzrok sneg ln led na cesti.
Preveč se mu je »zdelo«
14. januarja je A. K., delavec v obratu »Novoles« v Straži, prijavU »napad«, češ da sta ga dan prej v gozdu med MenlSko vasjo in Dolenjskimi Toplicami ustavila in preiskala dva moška. Dodal je še, da mu nista nič vzela, ker ni imel nič takega pri sebi. Prisilila pa sta ga, da se je vrnil po poti proti domu v Menlškl vasi, sama pa sta izginila neznano kam. »Napad« naj bi se bil zgodil v času, ko je Sel A. K. na delo.
Varnostni organi so zadevo hitro raziskali in ugotovili, da gre za lažno prijavo. A. K. Jo mislil, da se mu bo posrečilo ob tej ovadbi prepričati upravo podjetja, ki naj bi mu dovolila delo v dnevni izimenl. Seveda bi to lahko dosegel, ča bi izbral drug način.
O podobni lažni ovadbi smo pred kratkim že pisali. Tokrat znova poudarjamo, da Je lažna ovdaba kaznivo dejanje, ki lahko krivca spravi na zatožno klop in najmanj za tri ^ne-sece v zapor. O tem se bo prepričal tudi A. K. in drugI, č* ga bodo posnemali.

3
Grad stoji na hribu. Proti Krškemu se razprostira planjava, na drugih straneh pak ga je obdajal tačas, še bolj ko današnje dni, velik gozd.
Šestdeset let pred našo povestjo že so bili uporni kmetje vdrli v ta grad in hudo gospodarili v njem.
Da se ne bi kaj takega več povrnilo, sezidal je bil šrajbarski graščak debelo ln široko obzidje in na vsakem oglu postavil močen stolp, od koder se je pozneje lahko branil ne samo nepokornim kmetom, ampak tudi še hujšim sovražnikom tedanje naše dežele Turkom.
V ta grad smo videli jezditi imenitnega plemeni-taša barona Jošta Turna, premagovalca in sodnika kmečkega cesarja Ilija. Bil je gospodarju v Srajbar-skem turnu nekaj v rodu in hodil ga je skoro vsako leto enkrat obiskat.
Jesensko sonce je poslednje žarke upiralo v go-eraiV t>ove velikanskega bukovja Srajbarskega turna v tlov1 „ Bozdu, kjer sta dva kmeta ravno sekire po ok£$i£™etHla.,ln se dru8 za drugim usedla na ravno i>9 h* n v nekoliko da bi se počila od dnevne-nila nekolll<o da bi se prav v miru kako pomela „Sdaj menda ne bo" gozdarja več klek prinesel, e sediva Kruha sva si že zaslužila, če Je božja volja,« pravi starejši.
m..*SaJ gospod ni vse leto in dan toliko storil ko midva danes,« odgovori mlajši.
»Kaj hočemo, ker je tako, že mora biti.« mi tisi pa Pravim, da nI, da bi moralo biti,« pravi mlajši ln Jeza mu zardi obraz. »Ml smo sami krivi, «a nas tako imajo, kakor da bi duše ne imeli, da moramo drugim delati pred ko sebi ln nam še to iz •Mu lztr8aJo, kar z žulji pridobimo. Jaz sem že dostikrat premišljal: če je bog zajca ustvaril, ustvaril si* ravno 'ako Bama kakor za graščaka. Drva ra-8to na božji zemlji zanj tako kakor za nas, in ven-
dar moramo mi slabe vrhove in brstino pobirati, graščaka pa čaka debelina, katere si še sam posekati noče. Mi smo neumni. E, Kosomana je bilo treba poslušati.«
Pri tem imenu starejši kmet naglo pokonci skoči in se ozre okrog in okrog ter prst na usta dene, šepetaje: »Tiho, tiho! Kaj, ko bi te kdo slišal, da se meniš o Kosomanu!«
»Ti si strahopet. In ravno zato, ker je bilo lansko leto preveč takih, kakršen si ti, nista Ilija in Kosoman nič opravila. Ko bi bili vsi vile in sekire poprijel! in z nami ln s Kosomanom šli, kje bi bile zdaj graščine!«
»Boga zahvali in mater božjo, da ne ved(5, da si bil pri Kosomanu, ln tiho bodi. Ko bi kdo slišal, za-pro te ali pa še obesijo, kakor so druge.«
»Ali me boš ti izdal?«
»O, bog obvaruj!«
»Jaz ti povem, da ko bi zdajle Kosoman, ki pravijo, da Je v gori in da bo še enkrat vojsko vzdignil, ko bi zdajle prišel in rekel: pojdimo! jaz grem precej z njim.«
»Lepo te prosim, Martin, tiho bodi. Ti si neumen. Kaj sta nam Ilija in njegov sin pomagala? Nič. Enega so umorili, enega pa še bodo.«
»Bog ve, kako pride. Boš videl, Kosoman je pravi, on jim bo še katero zagodel, jaz vem.«
»Jaz -grem domov,« pravi starejši in dene sekiro na ramo. »Ti, Martin, pa pojdi v grad, laglje hodiš ko jaz, in povej, da sva posekala, kar je bil nam odkazal.«
Oba se napotita, starejši kmet po eni, Martin po drugi stezi.
Poslednji ni bil še streljaj daleč, ko mu iz gošče mož nasproti stopi in v roko seže. Martin se oveseli in ustraši, ko spozna Kosomana. Nehote se ozre okrog, potem pa vpraša: »Kaj delaš tukaj? Ravno sem o tebi govoril.«
»Slišal sem. Ali je resnica, kar si govoril?«
»To se ve, da. Jaz zmerom pravim, da si ti mož, in tvoj oče je bil pošten mož, bog mu daj nebesa.«
»Ti si rekel, da greš z menoj, če je treba,« pravi Kosoman. »Ne z menoj. Sam pojdi v grad, kamor si namenjen. Tam pozvedi, kdo je danes prišel. Videl boš, če je res tisti, ki mu pravijo Jošt Turen, če ima sina s seboj. Skusi zvedeti, koliko časa tu ostane, kdaj misli oditi in kar še moreš. Vse to mi boš Jutri opoldne tukaj le povedal. Čakal te bom. Ali mi boš storil to?«
»Vse, vse, kar hočeš. Natanko bom zvedel, če le more kdo.«
»Ne pravi nikomur tega; tudi ne, da si me videl. Jutri se zmeniva kaj več,« pravi Kosoman.
Martin še za njim vpije: »Pazi, da te kdo ne spozna in da v sitnosti ne prideš. Pridi k meni spat.«
Kosoman prikima in koj potem ga Martin že nI videl.
IV. STRIC
Noč se je storila. Tema je bilo, da človek ni ped zemlje pred seboj videl. Dež je začel liti, veter Je žvižgal. V takem času človeku dobro de, če preskrbljen sedi pod streho v go ki sobici in posluša, kako sapa debele kaplje v zaprto okno zaganja.
Po preimenovanju Je bataljon dobil precejšnje število starejših letnikov iz razpuščenih zalednih enot, večinoma Belo-kranjcev.
Medtem ko je 1. bataljon hodil po svoji poti, je 3. bataljon spremljal 13. proletarsko in vojno-parti-zansko bolnico 2umberak do železnice Zagreb-Karlo-vac. Skupno z naštetimi enotami je predanil v redkem gozdičku med železnico in cesto, zvečer pa se je vrnil v 2umberak. 2. in 4. bataljon sta imela manjše praske z Nemci na robu gričevja. Nemci največkrat niso niti poskušali prodirati v hribe. Tako je npr. v Drage prišel samo en nemški vojak z brzostrelko streljat kokoši. Ko je videl v okolici naše borce, je zbežal. V hribovskih vaseh Nemcev v tej ofenzivi niso niti videli.
2e 2. novembra je brigada prešla v protinapad. Napadla je več avtomobilov na cesti Novo mesto — Metlika, ki so vozili hrano in drugo v postojanki v Metliki in Črnomlju. Komandir čete Zupančič — Čr-nomaljec je izza kupa gramoza s puškomitraljezom uničil nemški osebni avto, pobil posadko in zaplenil vse orožje in opremo. Od 2. do 6. novembra, ko so Nemci v naglici zapustili Metliko, je 15. brigada samo na 2-kiIometrskem odseku med Lokvicami in Bušinjo vasjo uničila 16 avtomobilov. Pri tem so sodelovale tudi nekatere skupine VOS. V enem izmed avtomobilov je bilo zaplenjenih več milijonov kun NDH, nekaj kovčkov ur in dragocenosti, ujetih je bilo 8 belogardistov, ki so bili še pred kratkim borci v brigadi itd. Ujet je bil tudi Rupnikov občinski tajnik, namenjen v Metliko »oblast ustanavljat«, kot je sam rekel. 7. novembra so Nemci zapustili še Črnomelj. Bela krajina je bila zopet svobodna.
Do odhoda v Kordun 16. novembra se jc brigada notranje reorganizirala. Borci so se nahranili in odpočili.
16. novembra sta 2. in 3. bataljon odšla proti Vinici, tam prečkala Kolpo in se napotila v Slunj po sol in tobak Zraven je šlo čez 150 mul s konjevodci iz vsega 7. korpusa. Patrole so prispele že do Ličkega Petrovega sela nad Plaškim. Kolona je v Perjasici prejela sol in tobak ter se nato vrnila. Pri mostu čez reko Mrežnico je kolona razbila izpad iz neke bližnje postojanke. Ob tej priliki sta oba bataljona prvič uporabila manevrsko taktiko. En bataljon je ostal na položaju, drugi pa je obšel sovražnika na krilu in ga tako pognal v beg. Na bojišču je ostalo čez 20 mrtvih sovražnikov, zaplenjeno je bilo nekaj pušk, brzostrelka in nemški puškomitraljez »šareč« ter precej municije in opreme. Točno število mrtvih sovražnikov se ni dalo ugotoviti, ker so posamezne skupine Nemcev bredle Mrežnico in potonile. Most je bil namreč že prej zaseden od delov 3. bataljona. 27. novembra se je brigada zbrala pri Stari in Novi Lipi v Beli krajini. Tako je bila 15. brigada prva večja slovenska enota, ki je prišla tako daleč na hrvaško ozemlje.
11. decembra 1943 se je brigada premaknila v okolico ustaškodomobranske postojanke v Ozlju. Posamezni bataljoni so taborili v vaseh Vrhovci, Gradnič brijeg, Ferenčići, Marinčići in Novaki. 22. decembra
IRUBIPUŠENJAK-URAGAN: E
jc odbila močnejši izpad iz postojanke brez lastnih izgub. Rudi Pušenjak pa je proti večeru, ko je vsa brigada izvršila protmapad na izgubljeno ozemlje okoli vasi Vrhovci, ujel domobranskega pomočnika puškomitraljezca. 25. decembra se je brigada vrnila V Slovenijo oziroma Zumberak. štab in 2. bataljon sta ostala v Vivodini. Do 1. januarja 1944 je vsa brigada počivala, oziroma imela vojaške vaje in se politično izobraževala.
1. januarja 1944 je brigada krenila po cesti skozi Metliko v Krasinec bi se 2. januarja ponoči z majhnim čolnom prepeljala čez Kolpo na Hrvaško. Nastanila se je v vaseh Sraček in Preloka. 3. januarja zvečer pa je bil izvršen napad na domobransko-orožni-Bko postojanko v vasi Netretić pri Karlovcu. Napad se je začel okoli 22. ure. Po podatkih naše obveščevalne službe je bilo v postojanki navadno le okoli 30 domobrancev in orožnikov. Neposredno pred napadom 15. brigade pa je prispel v vas šibkejši, toda dobro izvežban in oborožen elitni ustaški bataljon iz Karlovca. Po vsej verjetnosti je sovražnik zvedel za koncentracije naših enot ali pa je opazil prehod 15. brigade čez Kolpo. Karlovački odred je demonstrativno napadel postojanko Stative v neposredni bližini Karlovca in s tem branil smer pred ustaško intervencijo.
V prvem poletu je 15. brigada osvojila nekaj hiš, med njimi gostilno, kjer so se ustaši zabavali. Potem pa so se ustaši poskrili vsepovsod po hišah in gospodarskih poslopjih ter se ogorčeno branili. Borci NOV in ustaši so si bili tako blizu, da so se lahko pogovarjali. Ležal je nekaj centimetrov debel sneg. Od minometalskega topovskega ognja se je vnelo nekaj hiš in postalo je svetlo kot podnevi. 16. hrvaška omladinska brigada je namreč 15. brigadi posodila gorski top. Skoraj nihče ni imel maskirne halje, tako da so se silhuete borcev jasno ocrtavale v snegu. Zato ni čudno, če napad ni uspel in da je 15. brigada imela 8 mrtvih in 20 ranjenih. Tudi nasprotnik je moral imeti precejšnje izgube, kar se vidi po tem, da je takoj po odhodu 15. brigade zapustil postojanko in se tudi pozneje ni več nastanil v vasi. Največje izgube so ustašem zadali najbrž topovi in minometalci. Proti jutru je prišlo obvestilo, da je Karlovački odred opustil napad na Stative. Zato se je tudi 15. brigada umaknila v hribe vzhodno od ceste, nasled njo noč pa prekoračila Kolpo.
PROF. JANKO JAJC-.
tfndštv kti vdtfmm mestu
3
2. obrtniki in manjši trgovci in meščani kmetski posestniki ter 3. drobno ljudstvo, ki je živelo od dnevnega zaslužka, skromnih najemnin, svojih vrtičkov in podobnega. Ker je bilo takrat še veliko meščanov, ki so imeli, še svoja polja, je bilo v mestu še polno gospodarskih poslopij in polno domačih živali in živine. Saj še seznam iz 1. 1893 našteva, da je bilo takrat v mestu 102 gospodarjev, ki so redili 175 prašičev, 89 konj, 44 krav, 7 volov in po 8
telet in telic, da ne omenjamo perutnine in drugih domačih živali. Zato je tudi še za čas pred sto leti precej veljala Vrhov-čeva ugotovitev, mišljena za kako stoletje pred tem: če so iz mesta .šli kmetje na njive, v mestu skoraj ni bilo več pravih meščanov. In zato ni bilo tudi nič čudnega, če se je kdaj pa kdaj po mestnih ulicah in tudi po Glavnem trgu v potočkih pretakala — gnojnica.
Kakega posebnega reda se meščani — kmetski gospodarji niso držali. Cez noč so vozove radi puščali kar na ulicah. Obrtnikov raznih strok in različne premožnosti oziroma revnosti je  bilo še kar dovolj, čeprav ne več toliko, kot jih za leto 1792 našteva Breckerfeldt, ko je bilo v mestu kar 72 raznih obrti. Videti je, da so se od vseh še najbolj čvrsto držali krčmarji, saj jih seznam iz leta 1856 našteva kar — trideset. Pa še takrat je bila izdana gostilniška koncesija meščanu in bajnofškemu grašča-, ku Francu Germu, kar seveda ostalim krčmarjem ni bilo po godu. Protestirati pa sta se proti novi koncesiji upala le dva, od katerih je gostilničar Anton Hočevar celo pribil, da je že itak tretjina gostiln odveč. Poleg tega so takrat in še mnogo kasneje smeli tudi nekateri trgovci poleg druge, robe prodajati 5e  žgane  pijače, posebej kimlovec in znamenito ro-zoli.jo, ki so jo menda kar sami   fabricirali. Onstran Krke  ležočo Kandijo pa je Janez Trdina imenoval »s krčmami blagoslovljena«.
Boljši sloj meščanstva so poleg premožnejših trgovcev in obrtnikov sestavljali še uradniki raznih uradov in njihove družine, vanj pa Je treba prišteti seveda tudi oficirje male mestne garnizije. Med uradi so bili predvsem okrožno in mestno delegirano sodišče ter okrajno glavarstvo. To so bili oni Trdinovi »cesarski orli«, med
njegove »altarje« pa je šteti proštijo s kolegiatnim kapitljem in frančiškanski samostan. V malih, večinoma lesenih in le za silo ometanih hišicah, zlasti na Bregu in za samostanom ter gimnazijo in nad mestnim mlinom so ob svojih vrtičkih in skromnih najemninah životarile dijaške mamice, dninarji, po-strežnice in podobno drobno ljudstvo.
V enoličnost skromnega življenja so zanašale nekaj živahnosti le predpust-ne veselice številnih krč-
marjev, cesarski ,prazniki ter proščenja in seveda štirje veliki letni sejmi, tu in tam pa tudi kaka potujoča komedijantska ali gledališka družina. Ponos mesta in meščanov so bili »purgarji« — uniformirana meščanska garda, ki je nastopala ob cesarskih praznikih in pri procesijah ter je skupaj z mestno godbo, ki jo je 1. 1854 ustanovil kapelnik Šenica, v poletnem času prirejala izlete v bližnjo okolico. To je bilo seveda združeno z vsem tem, kar danes imenujemo ljudsko rajanje. Strelsko društvo je bilo pridržano samo višjim vrhovom premožnejših meščanov, uradniš-tva ter oficirjem, prav tako kot društvo »Kazina«.
Posebno skupino so v mestu sestavljali dijaki tukajšnje gimnazije, med katerimi so bili podeželski, zlasti kmečki sinovi v večini. Ti so prinašali v mesto svojo neugnano mladost", ki je včasih ne . samo meščanom ampak tudi njihovim učiteljem delala sive lase, pri vsem tem pa zlasti ob nekaterih resnično podkovanih in narodno zavednih profesorjih bogatila svoje znanje in tesno utripala ob sodobnih naprednih gibanjih v naši deželi.
V splošnem pa so takratni Novomeščani, tako kot prebivalci vseh podobnih
gnezd pri nas in drugod, preživljali svoj ljubi dan v svojih malih skrbeh in zvedavem ter včasih škodljivem kukanju v sosedov lonec in sosedovo družinsko skrivnost. O tem so si vsako jutro na vse zgodaj prišepetavale služkinje ob  vodnjaku,  kamor so hodile po vodo, da so vse to zopet prenašale na uho gospem, ki so potem vse premlele   v družinskem krogu in na popoldanskih obiskih, možje pa zvečer pri kozarcu marvinca ( = vino iz marke, t. j. Slovenske marke ali Dolenjske), v številnih novomeških krčmah. Nad vso to boguvdano in v dolžnem spoštovanju do cesarskih orlov in božjih oltarjev živečo srenjo so bdeli štirje vrhovi novomeške družbe:  župan  Toussaint Je-wf>ek   vitez Fichtenau,, okrajni glavar Ekel, predsednik okrožnega sodišča Jožef pl. Scheuchenstuel, mož    Primičeve Julije, znan po svoji trdi roki v uradu, družbi in družini, ter   prost   Jernej Arko, znanec Franceta Prešerna in prijatelj slikarja Mateja Langusa, ki je v portretu ohranil mladi Julijin obraz.
Spričo takega sestava, takratne novomeške družbe in splošnega položaja malih narodov v habsburški Avstriji, kjer je bila nemščina uradni jezik in šolah, je razumljivo, da je bila nemščina tudi ob-čevalni jezik v vseh tako imenovanih boljših družinah. Narodna zavest prebivalstva v mestih, če še tako majhnih in globoko med slovensko kmetsko okolico ležečih, je bila neznansko majhna, kolikor je je sploh kaj bilo. Zato je v občevalnem jeziku preprostega meščana pa tudi tržana bila v rabi neka čudna spakedrana govorica, ki ni bila ne nemška ne slovenska, uporabljali so jo pa le.vsi, ki so hoteli veljati za boljše in bolj mestjanske. Saj se je v spominu starejših Novo-meščanov prav v naše dni ohranila v taki spakedran-ščini govorjena žalostna tožba uboge krčmarice, ki je nenadno smrt svojega moža — v kleti ga je pri natakanju vina zadela kap — takole opisovala: »Majn-man, keler gangen, štigen .štajgen vajn ajnšenken, kri zalila, beg var er« (moj mož, v klet je šel, po stopnicah je stopal, vino je natakal, ga kri zalila, preč je bil).
Zato so si narodni budi-telji tistega časa postavili za prvo nalogo, z narodnimi društvi — čitalnicami — prebuditi narodno zavest meščanov in trža-nov in jim dati možnost
izobraževanja in zabave v domačem, slovenskem jeziku, kot je bilo v politiki .jihov cilj priboriti slovenščini enakopravnost z nemščino v šoli in uradih.
Takšno je vsaj v nekaterih glavnih potezah bilo Novo mesto v začetku šestega desetletja prejšnjega stoletja, ko je pričakovalo svojo petstoletnico.
Prva opozorila na petstoletnico in predlogi
V novembru leta 1862 so lekarnar Dominik Rizzoli, trgovec in občinski odbornik Sigmund pl. Pilbach in sodni avskultant Franc Zorko izdali na Novome-ščane oklic z vabilom na čim številnejše sopodpiso-vanje priložene vloge občinskemu odboru, v kateri opozarjajo na bližajoči se poltisočletni jubilej ustanovitve Novega mesta in predlagajo občinskemu odboru, da naj stori vse potrebno,   da slavnostni dan ne bo praznovan samo  s primernimi svečanostmi, ampak da »deloma zgrade duhu in zahtevam  napredujočega časa ustrezajoče zavode, katerih   humaniteta, splošna koristnost   in potrebnost je izven doma, že obstoječim pa preskrbe razvoj in izpopolnitev, kot so npr. bolnišnica, dozidava gimnazijskega  poslopja, po-množitev   in dopolnitev učnih moči za proste predmete,  razširjenje mestne hiše itd. itd.« Poleg tega predlagajo, da bi se tudi ustanovitelju postavil viden spomenik, bodisi kip ali  slika.  »Ker pa Novo mesto že notorično le z zelo   skromnimi sredstvi razpolaga in bi mu pri najboljši volji za še tako humanitaren   namen ali zgraditev spomenika manjkalo materialnih moti in ker   bi   te   bilo mogoče zbrati edinole s prireditvijo  dobrodelne loterije, od najvišjega mesta dovoljene, zato si podpisani dovoljujejo   staviti sledeče predloge:
1) da občinski odbor sam nujno prevzame izvedbo jubilejne svečanosti in izprosi po posebni deputaciji na najvišjem mestu dovoljenje za dobrodelno loterijo;
2) da v ta namen naj-preje sestavi posebni odbor, katerega delovanje preneha šele po popolnoma  končanih slavnostih;
3) da ta odbor pooblasti, da takoj sklepa o loterijskem načrtu, o najboljši uporabi dobička in o tem, kaj naj bi bilo treba še v prošnji po deputaciji navesti, in končno sklepa o prireditvi slavnostnih dni samih, in
Novo mesto leta 1865: Glavni trg s trgovino knji-garja in tiskarja C. Tandlerja
Friderik baron Rechbach in p. Oton Skola (detajl)
Kipar France Vodnik-devetdesetletnik
V skromni hišici v Novem mestu živi v visoki starosti 90 let naš jubilant France Vodnik, kipar, rezbar in konser-vator. Kljub prirojeni skromnosti pa je znan ne samo v Novem mestu, marveč po vsej Sloveniji kot odličen podobar, rezbar in restavrator. Poleg svojega običajnega dela je namreč prenovil nad 300 oltarjev, starih tudi po več sto let in tako rešil marsikatero ljudsko umetnino propada.
Čeravno ima mož ie tako častitljivo starost, je ie vedno delaven. Ko sem ga obiskal, je imel pred seboj ie skoraj dogotovljeno levjo glavo. Njegova delavnica je še vedno
šel je v Celovec, od tu pa v Miinchen. Kasneje pa ga srečamo na Dunaju pri mojstru Zajcu, ki je prav tedaj modeliral kip Franceta Prešerna, ki stoji še danes ob ljubljanskem Tromostovju. V tujini je mladi Vodnik srkal vase vse novosti svoje stroke, to je rezbarstva in kiparstva, fn jih s pridom uporabljal kasneje kot samostojen mojster. Z budnim očesom je opazoval življenje okoli sebe ter si tako pridobil dragocenih življenjskih izkušenj, na podlagi katerih si je zarisal svojo življenjsko pot.
Leta 1907. se je naselil v Novem mestu ter si kupil skromno hišico in si v njej uredil podobarsko delavnico. V tem letu se je tudi poročil. V zakonu se mu je rodilo šestero otrok. Življenje in skrb za družino sta terjala od jubilanta zelo trdo delo. Ker te vrste obrt v naših krajih še ni bila toliko poznana in pa zaradi tuje konkurence, je bilo treba mnogo napornega in trdega dela, da se je prebil skozi vse zapreke in dal svoji družini vse potrebno za življenje, zlasti potreben študij svojim    peterim otrokom (eden mu je umrl v rani mladosti). Z varčnostjo je zmogel tudi to. Njegovi otroci so ie zdavnaj preskrbljeni, hčerke so srečno poročene, starejši sin France je profesor v Ljubljani, mlajši pa je spoštovan zdravnik v Novem mestu.
polna vseh mogočih kipov, rezbarij, podob, okraskov, svečnikov in raznih drugih detajlov te umetne obrti. Iz lege orodja je videti, da je mojster še vedno aktiven.
Naš jubilant, rojen dne 27. januarja 1874. v Polhovem gradcu, izvira iz delavske družine, saj mu je bil oče zidttr,
ki pa se je v prostem času rad bainl z rezbarijami in je Izdeloval lesene krožnike in skodele in druge drobnarije. Bil je — kakor pravi oče Vodnik — nekakšen. »Vseznal«. Ta njegova lastnost pa je menda prešla tudi na njegovega sina, kajti ko je skončal osnovno šolo v Polhovem gradcu, se je šel učit k rezbarju Jerneju Trnovcu, kjer je veliko slikal končnice na čebelje panje. Zato mu je mojster priporočal, naj bi se vpisal na šolo za umetno obrt, ki se je prav takrat osnovala v Ljubljani in ki jo je vodil proj. Ivan Subic.
Po končanem uku se je Vodnik res vpisal v -to šolo in jo po treh letih končal. Kmalu potem pa se je vključil v tedaj največje kamnoseško podjetje Feliks Toman v Ljubljani, kjer si je pridobil veliko veščin v obdelavi kamna. Vendar pa ni dolgo ostal tam, kajti hrepenenje po specializaciji ga je gnalo v svet. Od-
V borbi za življenjski obstoj je mojster Vodnik moral v mlajših letih vsako poletje na deželo, kjer je po cerkvah in gradovih renovlral oltarje in druge starinske dragocenosti, na zimo pa je prišel spet domov, nabavil za družino ozimnico in delal naprej v svoji delavnici naročila, ki so se medtem nabrala. Leta J937 je bil med soustanovitelji kina v Novem mestu.
Mojster Vodnik je še vedno zelo živahen, rad se pošali, bere in dela še kar brez očal. Poleti se rad zadržuje v svoji delavnici, pozimi pa je njegov najljubši prostorček ob oknu v starinski kuhinji, kjer bere ali pa kaj malega rezbari. Njegova gospodinja Albinca pridno skrbi, da mu ničesar ne manjka.
Čestitkam, ki jih je naš mojster ob svojem visokem jubileju prejel, se pridružujemo tudi mi in mu iz vsega srca želimo dočakati vsaj še nadaljnjih deset tet. -r-
V avli študijske knjižnice Mirana Jarca je odprta razstava keramičnih izdelkov. Upravnik Bogo Komelj je z razumevanjem in željo, da se nam odpre del likovnega sveta, pripomogel k otvoritvi razstave.
Na razstavi nam govori glina, žgana v keramiko. Srečujemo jo vedno drugačno. Vsak od treh ustvarjalcev je na svojem izdelku pustil čar individualne, notranje sile. Umetnost je vselej nekaka zmaga nad problemi, materijo, ustvarjalnim procesom in tudi radosten trenutek oddiha ne samo za ustvarjalca, temveč tudi .za ogledovalca.
Razstavljavec Milan Ki-čin je našel svoj likovni izraz izključno v dekorativnem oblikovanju. Njegova keramika je kot ustvarjena, da pričara v prostor, kamor jo posta-
Razstava keramike
viš, razgibanost in lepoto. Za svoje stvaritve je prejel diplomo na Dunaju in zlato medaljo v Pragi.
Majda Kumar iz Ljubljane je razstavljala že doma in v inozemstvu. Ona si je izbrala za izpoved svojega oblikovanja drobno keramiko." V pisanem mozaiku njenih izdelkov najdemo čustveno razgibanost ustvarjalke.
Ivo Durovič z Reke je po poklicu profesor matematike. Šele pred nekaj leti je poiskal pot med ustvarjalce uporabne umetnosti. Njegovi izdelki so odraz sodobnega oblikovanja gline. On zastopa gladke industrijske oblike. Te nam dajo slutiti težnjo po enostavni lepoti keramike, ki nam s svojimi umirjenimi linijami dopušča, da se sprostimo, in želimo, da bi jo še gledali.
Boža Podergajs
Pogoj za verifikacijo gimnazije v Brežicah - novi prostori
V začetku šolskega leta 1963/64 je gimnazija v Brežicah na osnovi predloženih učnih načrtov, predmetnika, seznama kvalifikacije učnega osebja in opisa organizacije vzgojno-izobraževalnega dela prejela odločbo republiškega sekretariata za šolstvo v pogojni verifikaciji. To pomeni, da mora gimnazija v Brežicah do določenega roka — to je 1. september 1965 — izpolniti vse pogoje, ki so v odločbi navedeni, da bo lahko izdajala veljavna spričevala.
Kako bi gimnazija v Brežicah zadostila vsem pogojem, ki jih odločba- zahteva? Kakšne so naloge učno-vzgojnega osebja in organov upravljanja, na kakšne sile in možnosti se le-ti organi morejo opreti pri izpolnjevanju nalog, ki morajo biti opravljene v razmeroma kratkem roku?
Vzgojno-izob raže valne naloge, ki jih ima reformirana gimnazija, so mnogo širše in zatevnejše, kot so bile v starem sistemu. Naloge gimnazije niso samo v tem, da dijake seznanja s  kulturnimi vrednotami in zakonitostmi narave in družbe.   Poleg družbeno-jezikovnega  področja, ki so mu dodane sociologija in osnove umetnostne vzgoje,   in naravoslovno-matematičnega področja, ki se mu pridružuje še astronomija,   je uvedena tudi tehnična vzgoja s proizvodnim  delom,  ki. naj razvija delovne navade in čut odgovornosti pri delu ter seznanja učence s proizvodnimi in tehnološkimi procesi.-
Brez visoko kvalificiranih moči in prostorov ne bo šlo!
Gimnazija naj dijakom razvija tudi zavest o potrebi sodelovanja pri družbenem upravljanju v šoli in jih navaja na aktivno sodelovanje v življenju družbene skupnosti, da bi se tako z raznimi svobodnimi aktivnostmi vključili v to življenje in prispevali k njegovemu razvoju. Svobodne aktivnosti naj tudi izven šole postanejo potreba in last mladine, ki bo na ta način dosegla zdrav telesni razvoj in si bogatila čustveno življenje
ter se vzgajala v vsestransko razvito socialistično osebnost.
Končno naj gimnazija posreduje učencem tudi praktične predmete, da bi tako tisti dijaki, ki se ne bi vpisali na univerzo, dobili vsaj osnove znanja, ki ga ob vstopu v razne službe v gospodarskih organizacijah in javnih službah nujno potrebujejo.
Vse te naloge pa niso niti majhne niti lahke. Zahtevajo temeljito izčiščene in dobro premišljene učne načrte za vse predmete, zlasti še za novo uvedena področja, kot je na primer tehnična vzgoja s proizvodnim delom; te naloge zahtevajo tudi smotrno izbran predmetnik. Prvo in drugo nalogo pa bo moglo izpolniti le visokokvalificirano učno osebje, in to za vse predmete, ter primerni prostori.
Napredek dosegajo že v sedanjih težkih pogojih za delo
Učni kolektiv je izdelal predmetnik'in učne načrte. V šolskem letu 1963/64 že delata po novih učnih načrtih prvi in drugi razred. Učno-vzgojno osebje se trudi, da bi v okviru možnosti, ki jih nudijo izredno tesni in maloštevilni prostori v sedanji stavbi kljub preselitvi osnovne šole iz nje uporabljalo sodobne učne metode. Zato uvaja skupinske oblike   pouka,   zahteva samostojno delo učencev, organizira ekskurzij ski način pouka ter seminarske ure pri  nekaterih predmetih. Res je, da gimnazija še nima toliko sredstev, da bi lahko dijakom omogočila ekskurzije brez finančne pomoči staršev; zaveda pa se, da je dolžna dati dijakom širšo razgledanost, ki jo najlepše posreduje prav na ta način. V letošnjem šolskem letu je na primer gimnazija iz lastnih sredstev   kupila petdesetim socialno najšibkejšim dijakom po šest vstopnic
za abonma za šest predstav letno v ljubljanski Drami. 2al še ni bilo mogoče organizirati laboratorijskega načina dela, ker za tak način pouka manjka še večje število prosto- -rov. Občinska skupščina je kljub zelo skromnim sredstvom, ki jih je imela na razpolago, nudila, največ kar je mogla, da je gimnazija lahko nabavila av* diovizualna sredstva, učila za fiziko in kemijo in druge nujne pripomočke za sodoben pouk.
Tretja točka drugega dela- odločbe o pogojni verifikaciji gimnazije v Brežicah zahteva zaradi pravilne organizacije vzgojno-izobraževalnega dela ustrezne laboratorije (kemijski, fizikalni, biološki), opremo zanje in učila. Prav tako zahteva tudi vse drugo, kar je potrebno za nemoteno vzgojno-izobraže-valno delo na šoli. Do pj> vega septembra 1965 morajo biti po odločbi vse te zahteve izpolnjene. Prav tako mora gimnazija do istega roka urediti šolske delavnice z vso opremo, orodjem in stroji.
Dijakov bo iz leta v leto več iz vseh krajev Spodnjega Posavja
Zahteve te točke odločbe so težke in obsežne. Občinska skupščina, ki kaže izreden interes za rešitev vprašanj v zvezi z verifikacijo gimnazije, je ustanovila posebno komisijo za ugotovitev stanja in potreb za verifikacijo. Ta komisija si je ogledala tudi najboljšo slovensko verificirano gimnazijo v Ravnah na Koroškem in sklenila, da bo predlagala občinski skupščini, naj se takoj prične dograditev in adaptacija sedanje' zgradbe za potrebe  najbolj sodobnega kabinetnega načina pouka. Ta komisija je ugotovila tudi porast števila dijakov v naslednjih dveh desetletjih in sklenila zaprositi izvršni svet SRS za dolgoročno investicijsko posojilo,    ker občinska skupščina     tako velikih sredstev, kot bi bila potrebna, sama ne bi zmogla v tako kratkem času. Izdelana je bila tudi idejna skica, ki predvideva v prvi fazi dograditev najnujnejših prostorov, in sicer kovinske in lesne delavnice, prostorov za umetnostno vzgojo, predavalnice, laboratorija in kabineta za fiziko, prav enakih prostorov za kemijo, kabineta, praktikuma in predavalnice za biologijo ter predavalnice in kabineta za matematiko. Vsi ti predmeti bodo imeli v novem traktu tudi prostore za pripravo.
V drugi fazi je predvidena dograditev telovadnice s pripadajočimi prostori, v tretji fazi pa preureditev starih prostorov za potrebe modernega pouka.
Prav v zadnjem času so bili napori za pridobitev sredstev za dograditev izredno intenzivni. Pristojni faktorji pri občinski skupščini so prepričani, da bodo sredstva za prvo fazo v začetku letošnjega leta na razpolago.
Eno je gotovo: če hočemo doseči verifikacijo gimnazije do določenega roka, morajo pri tem pomagati vsi, tudi gospodarske organizacije ln vsak posameznik. Reformirana gimnazija v Brežicah je naš skupen interes, zato smo vsi odgovorni za njegovo rešitev.
JOŽA GORJUP: VENERA (Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki)
Moksim Gorki v 100 milijonih izvodov
Moskovski list »Literatura 1 žizn« piše, da so dela Maksima Gorkega od oktobrske revolucije do danes v Sovjetski zvezi natisnili v več kot sto milijonih izvodih. Pri tem gre za dela v izvirniku in prevodih v jezike raznih sovjetskih narodov. Med najbolj branimi deli tega pisatelja je roman »Mati«, ki je V zadnjih 45 letih v SZ doživel 189 izdaj. Ta roman Je med najbolj znanimi in branimi deli Gorkega tudi izven Sovjotske zveze.
Izobraževanje naj bo dostopno vsakomur
(Iz skupščinskega ekspozeja Janeza'Vipotnika o šolstvu) (2)
Precejšen del ekspozeja Je sekretar za prosveto in kulturo posvetil samoupravljanju izobraževalnih Institucij. Med drugim je dejal, da se pri obravnavanju teh vprašanj izhaja na eni strani od enotnega tretiranja delovnih organizacij s področja Izobraževanja z delovnimi organizacijami v proizvodnji, da pa se z druge strani poudarja tudi njihov posebni karakter, to je dejavnost posebnega interesa za družbeno skupnost. Govor je torej o dveh vidikih samoupravnosti: prvi izhaja iz individualnega interesa delovnega človeka do nagrajevanja po delu na osnovi načela, ki ga je sprejela družba, o delitvi po delu, drugi pa iz skupnega Interesa 3Judi, da rešujejo svoje skupne potrebe in probleme posameznih področij javnega življenja v okviru druž-
beno-političnih skupnosti. Tudi družbeno-politična skupnost si pridržuje pravico, da utrjuje in dimenzionira razvoj področij skupnega interesa, kjer so zajeta tudi problemi izobraževanja. Tov. Vi-potnik je poudaril: zdi se, da ni nobena druga stvar bolj ovirala razvoja samoupravljanja na področju izobraževanja, kot ga je oviralo nerazumevanje take njegove vsebinske osnove, će se samoupravnost in samostojnost izobraževalnih institucij ne postavlja v odnos s celotno strukturo družbenega samoupravljanja, pride lahko do tega, da se samostojnost in samoupravnost zamenjujeta z avtonomijo in zapiranjem vase. Taka stališča ne morejo biti sprejemljiva. Odpiranje izobraževalnih institucij nasproti družbi je življenjskega po-
mena predvsem za same te institucije-
■ Nadaljnje diskusije bi torej morale razčistiti vprašanje notranje organizacije organov samoupravljanja, področje in odgovornost organov družbenega samoupravljanja, pravice delovnih enot, delovne in druge notranje odnose, mehanizem samoupravljanja, status učencev, dijakov ln študentov. Treba je najti rešitve, v katerih se bodo prepletale samoupravne pravice kolektiva, učnega kadra, drugega osebja v teh institucijah, učencev in študentov ter zunanjih članov v družbenem samoupravljanju v takih razmerjih, ki bodo stimulirala i ene i-druge k čim večjemu angažiranju v razvijanju izobraževalnih Institucij na višjo raven. Ko Je«eovoril o materialnih
problemih na področju izobraževanja, je med drugim dejal: če nadalje proučujemo izobraževanje z vidika njegovega vpliva na razvoj proizvodnje, na obvladanje novih tehnoloških procesov, na uvajanje bolj dovršene organizacije dela in podobno, potem bi bilo treba za dejavnost Izobraževalnih institucij, ki usposabljajo kadre za takšno deJo, zagotoviti sredstva iz tistih virov, kot se zagotavljajo sredstva za investicijsko izgradnjo — za gospodarski in družbeni razvoj družbe.
Sredstva za izobraževanje kadrov, ki jih zahtevajo proizvodne kapacitete in ki vplivajo na gospodarski razvoj, bi morali planirata tako, kakor Je potrebno, da se morejo izvrševaiti določene proizvodne ln gospodarske naloge, torej v odnosu na to, kaj želimo doseči na področju proizvodnje.
Robert Merle
SMRT
JE MOJ POKLIC
6
Spet si je nataknil monokel in stopil naprej. Počakal sem, da je šel Setzler mimo mene, in tako gredoč sem ga nalahno udaril po rami. ,
Pred vrati nas je že čakal Kellnerjev avto. Setzler je sedel zraven šoferja, jaz pa na zadnji sedež na Kell-herjevo levo stran. . .
žaltavi in zagatni smrad je postajal hujši m huj-8i. Avto je peljal proti gozdiču, nad katerim so se sukljali črni oblaki dima.
ltellner je šoferju zaklical, naj ustavi. Pred nami se je odprla prijazna gozdna jasa. Na koncu jase se je iz zemlje v dolžini kakih petdeset metrov dvi-
fal gost dim. Sredi dima se je premikalo nekaj ese-ovcev in jetnikov, ki sem jih komaj razločil. Včasih so iz tal švignili tudi plameni in takrat so sence ljudi postale rdeče. Smrad je bil neznosen.
Dantejev pekel: le igračka...
Stopili smo bliže. Dim in plameni so se dvigali iz Širokega jarka, v katerem so goreli kupi trupel obeh spolov. Sredi plamenov so se trupla zvijala in sunkoma poskakovala, ko da bi oživljala. V zraku je viselo nenehno cvrčanje, v ušesa je udarjalo silovito prasketanje in pokanje. Visoki in črni plameni so kdaj pa kdaj zažareli v živo rdečem sijaju, ko da bi kdo prižgal bengalični ogenj. Na robu jarka so se \rrstili V enakomernih razdaljah kupi golih trupel, s katerimi so bili zaposleni jetniki iz Sonderkommanda. Dim je zakrival večino njihovih gibov, toda kdaj pa kdaj so na obeh straneh in po vsej dolžini jarka poletela v zrak gola trupla, v hipu zažarela in padla v ogenj.
Deset metrov od mene je stal neki kapo. Obračal Je glavo na vse strani in siroma odpiral usta. Verjetno je vpil kakšna povelja, a nič nisem slišal, tako nezaslišano je bilo cvrčanje in prasketanje v jarku.
Kellnerjev obraz je bil rdeč od ognja. Na nos si je pritiskal robec.
»Pridite!« je zavpil in z usti se je moral skoraj prilepiti na moje uho, da sem ga slišal.
Stopil sem za njim. Odpeljal me je na konec jarka. Približno tri metre pod mano je bil med stenami jarka narejen zbiralnik, v katerem je vrela *ieka gosta tekočina. Površina te goste tekočine se je nenehno tresla, brbotala vsa v mehurčkih, ki so se vzdigo-vali na vrhu in pokali. Iz tega pošastnega kotla se je dvigala smrdeča sopara. Neki jetnik je spuščal v zbiralnik vedro, navezano na vrv, zajemal in tekočino dvigal.
»Maščoba!« mi je Kellner zavpil na uho.
Od tam, kjer smo stali, sem lahko z enim pogle-
£om zajel vso dolžino jarka. Jetniki okrog nas so odill in mahali z rokami kakor blazneži. Pod očmi so imeli privezan robec, ki jim je zakrival nos in tista, tako da so bili videti kakor brez obraza. Malo dalje pa so že izginjali v oblakih dima, in gola trupla, ki so jih metali v jarek, so bila, kot da bi jih dvigala nevidna sila. Trupla so nenehno letela z leve in desne strani jarka, v zraku opletala kakor lutke, za hip jih je od spodaj osvetlila žareča svetloba, potem so padla in zajeli so jih plameni, kot bi jih hoteli skriti vase.
Spet je prišel neki jetnik z vedrom: vrv mu je stekla med rokami in vedro se je potopilo v tekočino. Ušesa so mi že glušela od silnega prasketanja.
»Gremo!« mi je Kellner zavpil na uho.
Vrnila sva se k avtu. Setzler se je naslanjal na vrata avtomobila in čakal. Ko me je zagledal, se je vzravnal.
»Oprostite,« je rekel, »izgubil sem vaju v dimu.«
Posedli smo v avto. Nihče ni nič spregovoril. Kellner je sedel nepremično. Držal se je pokonci, njegov popolni profil se je zrcalil na šipi avtomobila.
Pošasti v človeških podobah
»Kakor vidite,« je rekel, ko je spet sedel za svojo pisalno mizo, »je proces zelo preprost... vendar Smo morali dolgo tipati in preizkušati, preden smo ga izpopolnili... Predvsem, jarek mora imeti... kako bi rekel? ... optimalne dimenzije.«
Privzdignil je desno obrv, monokel je padel in v zraku ga je ujel. Potem je z njim nihal med palcem ln kazalcem.
»Naposled sem ugotovil, da mora biti pravi jarek petdeset metrov dolg, šest metrov širok in tri metre globok.«
Inr Privzdignil je roko, v kateri je držal monokel:
»Drugo poglavje: razporeditev butar in trupel. Ta rec mi je delala veliko preglavic. Vedeti morate, da ne kaze kar na slepo nametati v jarek eno in drugo. Glejte, moj postopek je tak: na dno jarka najprej položim plast butar. Na to plast zložim kakšnih sto trupel, ampak ~- tole je najvažnejša podrobnost, bturmbannfuhrer! — med vsakim truplom mora biti po ena butara. Naposled zažgem butare s cunjami, namočenimi v petroleju, in šele potem, ko se ogenj dodobra razgon, da, šele potem dodam še butare in namećem nova trupla..,«
Na kratko je zamalmil z roko.
»In tako dalje...«
Privzdignil je monokel:
»Tretje poglavje: maščoba.«
Pozorno me je pogledal.
»Vedeti morate,« je nadaljeval, »da je izgorevanje spočetka ovirala velika količina maščobe, ki se je natekla od trupel. Iskal sem rešitev...«
Nasmehnil se je drobno hi prijazno.
Njegovih 40 albumov
Dopoldne pravni referent gradbenega podjetja »Zidar«, popoldne od 17. ure upravnik doma TVD Partizan, sicer pa od volitev sem odbornik občinske skupščine ter predsednik sveta za kulturo in teJesno vzgojo; To je ANDREJ ARKO, v Kočevju živeči Ribničan, ki je 21. novembra »zabunkal« (kot pravi sam) svojih 58 let. Našel sem ga v njegovi delovni ec-
»Zdaj  skrbim predvsem za organizacijska vprašanja ..nam je dejal tovariš Arko
bi v domu TVD Partizan, ko je pravkar delil izkaznice navdušenim mladim in najmlajšim kočevskim namizino-teniškim igralcem, ki so prišli na trening.
H Kje vse ste živeli, preden ste se odločili za Kočevje?
»Rodil sem se v Ribnica. Od tam me je življenje zaneslo na Koroško, kjer sem bil najprej zaposlen pri HotU-mutu, ki je delal v sklopu mežiškega rudnika. Nato sem bil tajnik prevaljskega okraja, do leta 1949 pa v Dravogradu, odkoder sem prišel v Kočevje. Tu zdaj živim. in delam.«
SZakaj so vas pred leti enovali srečnik?
»Prvi v Kočevju sem imel televizor. Takrat se o domačem programu še govorilo ni. Vedel sem, da mi bo kdaj le prav prišla ta čudna stvar. »NOVICE« so celo pisale, da sem prvi srečnik v Kočevju. No, danes po sedmih letih je takih sreonikov, ki imajo televizorje, v Kočevju že čez 300.«
g Znano je tudi, da ste najstarejši telesnovzgojni delavec v Kočevju!
»Novembra je minilo 45 let, kar se ukvarjam s telesno vzgojo. Ko sem bil mlad, sem gojil nekaj športov, zdaj pa se bolj posvečam organizaciji.«
H Za kaJ si prizadevate kot odbornik?
»Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi mo-
Šolski komplet instrumentov
Večina naših srednjih in strokovnih šol za nazoren praktična pouk elektrotehnike nima na razpolago najnujnejšega merilnega instrumentarija. Nekatere šole so sicer po vojni pridobile nekaj instrumentov, vendar večji del ne ustrezajo namenu šol. Poleg osnovne težave glede uvoza, ker je večina teh instrumentov inozemskega porekla, zar hibeva nabava osnovnega kompleta tudi milijonske vsote, šole pa Jih spričo skromnih finančnih sredstev ponekod nimajo na razpolago. Zato se je podjetju »Iskra« utrnila ideja, da bi izdelali šolski komplet merilnih instrumentov, ki bi bili dovolj točni za potrebe šol in hkrati uporabni za servise, posebno pa, da bi bili instrumenti res poceni.
V začetku prihodnjega leta bo podjetje dalo na tržišče prvo serijo takega kompleta, ki vsebuje deset instrumentov, s katerimi je možno izmeriti vse električne vrednosti ali zgraditi na podlagi
ustreznih električnih merjenj druge dnstrumeinite in naprave: radioaparate, televizorje ipd.
v • Zvonko V.ljatt*:
DEČEK DUB V VESOLJU
rali'dejavnosti v sklopu sveta za kulturo in telesno vzgojo obravnavati ločeno. Menim, da so pogoji za ti dve dejavnosti med seboj zelo različni, sami dejavnosti tako specifični, da jih ne gre obravnavati združeno.«
I S čim se privatno zabavate?
»Že od šolskih let sem navdušen' filatelist. Doslej sem napolnil z znamkami nad 40 albumov. Najprej sem jih zbiral po klasičnem sistemu, zdaj pa bolj po zvrsteh (rastHne skupaj, živalce skupaj, pomembne može skupaj itd.), torej bolj po vsebini. Kot filatelist sem bil v Palermu, Londonu in drugih krajih, kjer imajo poštne muzeje in svetovne filateli-stične razstave. Rad bi obiskal tudi carigrajsko razstavo, ki je bila nedavno, pa nisem utegnil.«
H Imate kot. filatelist veliko posnemovalcev in učencev?
»Dovolj. V Kočevju imamo filatelisitično društvo, ki ima 32 članov in.okrog 20 pionirjem in mladincev začetnikov. Tem svetujem in jim pomagam. Tudi nekatere starejše zbiralce znamk sem spodbuda!, da so se ponovno navdušili za filatelijo.«
H Radi berete?
»Zelo rad. Najraje zgodovinske in potopisne stvari. Zgodovinske predvsem tiste, ki popisujejo dogodke, ki se jih sam spominjam bodisi iz otroških ali kasnejših let.«
IVAN ZORAN
7. Nenadoma si.ie v k30!"1 oglasil radijski sprejemnik. — »kontrolna nosWa KS"32 na laaJi »Poseidon« letečemu krožniku LT5' Že *Wset sekund vas opazujemo na radarju. Kaj je narobe?« -JR?0* Je »ogovoril: »Nekaj bo napak v reaktorju Težko ^rzuJemo ravnotežje. Padamo!« — »Takoj vam bomo poS»u Ploščad, na katero se boste spustili. Brž ko boste prišli66 oblakov, jo boste videu.« — »Hvala!« je zaklical pilot v-*likrofon-
8. Dub je bil prvi, ki je opazil jajčasto obliko leteče ploščadi. Približevala se jim je z večjo hitrostjo, kot je bila njihova. »Prihaja!« je veselo vzkliknil Dub. — Leteča ploščad je bila v bistvu leteči krožnik, le večji kot njihov. Na njej so lahko pristali trije zračni taksiji in je bila tako nekakšno majhno premično letališče. Priletela je natanko podnje. Dubu se je zdelo, da oba krožnika mirujeta. Potem pa se je zavedel, da že varno letijo na »hrbtu« nenavadnega letališča.
9. Spustili so se v veliko razsvetljeno dvorano. »Prosim, prestopite v drugi krožnik, ki vas bo odpeljal v New York, Ta ne more nadaljevati poti.« — Potniki so prestopili in odleteli proti New Yorku, ploščad pa se je vrnila na svojo) matično ladjo »Poseidon«. — »Sreča, da nismo padli v morje,« je menila starejša potnica. »Prav gotovo "to utonili.« —• »To pa ne,« jo je pomiril pilot. »Leteči krožnik ne more potoniti.« "»
PIONIR uspešno starta! v republiški Hgi
V soboto in nedeljo je uspešno startala kegljaška ekipa Pionirja v republiški kegljaški ligi 8 x 200 lučajev. V tej ligi nastopa najboljših dvajset ekip Slovenije. To je že stalno tekmovanje, kjer Pionir sodeluje že četrto leto,
V nedeljo je Pionir nastopil v prvem kolu na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Pomeril se je z Lokomotivo (Maribor) ter jo., piemagal za 56 kegljev. Obenem je dosegel dober povpreček 826 kegljev. Najboljše rezultate so dosegli: Legiša (847), Murn (841) ln Fillpčič (837).
i' Pionir dosegel 6613, Skupnoj Lokomotive  pa 6557 nasprotni* kegljev. I
^sta nastopila na istem V soboig^jsina poštar in od-kegljisču^Ljubijane. Ekipa Lju-lična «»21535661» odličen rezultat bljane Jaseni po zaslugi odlič-(6878), 12, ki Je dosegel nov dr-nega GrOjJj 976 kegljev. Tudi eki-' žavni re*""^ Je poznalo, da tre-pl Pošt«* kegljišču, zato je do-nira na Z rezultat- 6637 kegljev. "S18 9™Szniki je bil najboljši Med P°*jjl keglji. Pionirja čaka Farkaš •Strugo kolo v Celju ta čez 14 4* <e«) Marino1"-
Po prvi disciplini vodi gimnazija
Pred kratkim se je začelo srednješolsko športno prvenstvo Novega mesta, v. katerem tekmujejo: ESS, učiteljišče, kmetijska šola, osnovna šola in gimnazija. Preteklo nedeljo je bilo na sporedu tekmovanje v šahu. Tekmovalo je šest moštev iz štirih šol. Vrstni led: gimnazija I 15 točk, gimnazija II 12,5 kmetijska šola ta učiteljišče 10,5, osnovna šola I 7,5 ta osnovna šola II 4 točke. Zmagovalno moštvo je tekmovalo v tejle zasedbi: Gazvoda, Pjcek, Sporar ta Splihal. V splošni razvrstitvi je prva gimnazija s 175 točkami, kmetijska šola in učiteljišče imata pi 37,5 točke, osnovna šola pa 25 točk. Ekonomska šola je brez točke —al
V NEDELJO: »krst« smučarske skakalnice na Mirni!
Navajeni smo, da slišimo pri nas o smučarskih prireditvah na Gorenjskem. Tokrat pa bodo na Dolenjskem, na Mirni. Tam bo namreč v nedeljo, 26. januarja, otvoritev 40-metrske skakalnice. Hkrati bo medobčinsko tekmovanje v skokih. Sodelovali bodo mlajši mladinci in člani iz vse Slovenije.
Skakalnica je veljala precej denarja. Prispevala so ga podjetja, zlasti tista z Mirne, organizacije, domačini, občinska skupščina in nekateri njeni člani posebej, ki so pokazali izrediAo razumevanje za ta ob-
Takole je v novi' veliki garaži pod novim Trgom revolucije v Ljubljani: prenekateri lastnik
avtomobila, ki sam nima garaže, je rad pripeljal svojega »konjička« semkaj, kjer bo na suhem in toplem počakal na pomlad...
jekt.   —   Novo   skakalnico bo »krstil«    tovariš    Marko Furc, predsednik okrajne skupščine Ljubljana. Spored:
' ob 5. uri - žreb štartnih številk, .
ob 11. uri — otvoritveni nagovor TVD Partizan M|ima, nato otvoritev skakalnice in prvi skoki.
V nedeljo se nam tc-rej obeta na Mirni obilo užitka. Prometne zveze bodo ugodne. Pa ne samo v nedeljo, ludi sicer se večkrat oglasite v Mirenski dolini. Saj se boste gotovo dobro počutili, ker je na Mirni moderna restavracija Dana in drugi gostinski obrati. /Na bližjiji Dobenec pa je speljana tudi tunstična pot. Tam je prijetna koča, ki bo vso zimo oskrbovana. Danj so vsi pogodi za razvoj turizma v Mirenski dolini.
Pionirji pa bodo izkoristili zimske počitnice za smučarski tečaj, ki bo od 20. do 26. ja-r nuairja prav tako na Mirni.
Torej:- v nedeljo pridite r.a Mu no. —OZ—
Somrak (Triglav) zmagovalec
Nedavno je bil v telovadnici osnovne šole v Novem mestu organiziran namiznoteniški turnir, ki so se ga udeležili tudi nekateri nevomeški igralci iz drugih slovenskih klubov. Brez poraza je zmagal Somrak, druga pa je bila državna reprezentantka Irena Mi-kec. Na tretjem mestu je pristal Jože Turk. Tekmovalci sb se takole razvrstili: 1. Marjan Somrak 8 zmag (16:1), :. Irena Mikec 6 (13:6), 3. Jože Turk 5 (12:7), 4. Miro Berger 5 (1.1:8), 5. Rok Gunđaj 5 (11:9), 6. Pavle UM 3 (9:11),' 7.-8. Marko Piček ta Andrej Ber-tolj 2 (5:12) ta 9. Franci Koncilja 0 (1:16). —al

»Zelo sem previden.«
»In če se ti izmuzne med prsti?«
»To bi mi bilo vseeno ljubše, kot če bi mi ubil koga od mojih ljudi.«
čemu bi pravzaprav še pustili Chevriera in njegovo ženo v bistroju na Charentonskem nabrežju? Hotel jima je že telefonirati. Ampak najbrž spita. Maigret se je nasmehnil, skomignil z rameni. Kdo ve? Nad to malo maškarado sta najbrž kar navdušena in čemu bi ne igrala še nekaj ur krčmar j a in krčmarice
»Halo... Načelnik?... Pravkar sta prišla v Flo-rence.«
V imenitno nočno zabavišče na Montmartru. Kjer . si dolžan naročiti šampanjec. Gotovo ima Prancine
Latour novo obleko ali nov dragulj in se hoče pokazati, v
»Pojdimo!« se je naenkrat odločil Maigret.
Vzel je iz predala v pisalni mizi revolver, pogledal, ali je nabit, in Colombani ga je pri tem z nasmehom opazoval.
»Me vzameš s seboj?«
V tem je bil Maigret velikodušen. Stvar se je godila na njegovem področju. Pikardijsko tolpo je izsledil on. Lahko bi ves opravek prihranil zase*in za svoje može in tako bi Zlatarsko nabrežje znova imelo eno točko več proti Ulici des Saussaies.
»Imaš pištolo?« »Zmerom jo imam v žepu.« Maigret že ne. Poredko.
Ko sta šla Čez dvorišče, je Colombani pokazal na enega od policijskih avtomobilov.
»Ne! Rajši vzemiva taksi. To je manj očitno.«
Skrbno si je izbral taksi z vozačem, ki ga je poznal. Seveda so ga poznali skoraj vsi vozači taksijev.
»Ulica de Longchamp. Po vsej ulici peljite počasi.«
Hiša, v kateri je stanovala Franoine Latour, je stala precej daleč v ulici, blizu neke restavracije, v kateri Vsi je komisar že nekajkrat privoščil dobro kosilo, kot se je spomnil. Vse je bilo- zaprto. Ura je bila dve zjutraj. Morali so poiskati mesto, kjer bi se avto ustavil, in Maigret je bil resnoben, godrnjav, molčeč.
»Obrnite nazaj. Ustavili se boste, ko vam bom rekel. Prižgane pustite samo luči, kot da čakate na stranko.«
Bili so manj kot deset metrov od hiše. Uganili so, da se ^v temini nekih veznih vrat skriva inšpektor. Nekje"je moral biti še eden in zgoraj v stanovanju sta ves čas v temi čakala Janvier in njegov tovariš.
Maigret je naglo vlekel iz pipe. Ob svojem ramenu je čutil Colombanijevo ramo. Poprej se je presedel na tisto stran, kjer je bil pločnik.
Tako so ostali petinštirideset minut in mimo so vozili le redki taksiji, nekaj ljudi se je vračalo domov nekaj hiš naprej, slednjič se je pred vrati ustavil taksi in na pločnik je skočil vitek mlad mož, se sklonil v avto, da bi prijateljici pomagal izstopiti.
»Le!...« je samo rekel Maigret.
Preračunal je vsak gib. 2e dolgo je imel avtomobilska vrata priprta in si je z eno roko pokrival drugo, ki je bila stisnjena v pest. Planil je naprej tako gibčno, kot bi od njega nihče ne pričakoval, skočil na moža natanko v trenutku, ko je ta segel z roko v žep smokinga, da bi vzel listnico, in se sklonil, da je pogledal* na taksimeter.
Mlada ženska Je zavpila. Maigret Je držal moža od zad za ramena in ga s svojo težo potegnil na tla, oba sta se zavalila po pločniku.
K0ljisar, ki je dobil sunek v,brado, je skušal ujeti rr^rt'ronskega' ker se te bal> da bi ta ne pograbil revolverja. Colombani pa je že bil tu in je °'^„60jtfvno, mirno brcnil Ceha v obraz. njaai£5jpine Latour je kar naprej vpila na pomoč, ¥ k vratom> vsa iz sebe zvonila. Zdaj sta pri-filia (P inšPektorja in otepanje je trajalo še nekaj trenut**' Maigret se je vzdignil zadnji, ker je bil
sP°daJj»ihče ranjen?«
L j^i od avtomobila je lahko opazil kri na svoji vJjl se je okrog sebe in videl, da Bronskemu
* ',s«,kri iz nosu. Mož je imel roke za hrbtom k*1 a,t lisicami, zaradi česar se je sklanjal malo spete  jja 0brazu mu je bilo videti divji bes.
naprjW*ftl P°licaJska!...« je bruhnil.
'"Tfer mu je eden od inšpektorjev hotel popla-
* »i ta l&iitev z brco v golenice, je Maigret rekel in
£h til1™1 po žepu
pri        ga( naj se izpijUva- To je edina pravica, ki t$ ostala.«
mU »&Pal s0 P°zabHi na Janviera in njegovega to-7f stanovanju, kjer bi sicer vsekakor ostala zvestS'jjp navodilu na preži prav do jutra.
DESETO POGLAVJE
NBJ^J te sporočil ravnatelju Sodne policije, kar rnttiaU*^u naJbrž ne bi bilo pogodu.
»Ct^°vito! ZdaJ Pa mi napravite to veselje in pojeta sP8*" Osta-lo bomo opravili jutri. Naj povabimo wp1»** °,beh Postaj?« je rekel ravnatelj.
lVj^ načelnika železniške postaje Goderville in na# h a Postaje Moucher, ki bi morala moža nrepo^ : .prvi «a Je videl 19. januarja izstopiti iz vlak«- *U81 P«, kako je nekaj ur pozneje vstopil v
Vlak>»2»«,tt»J? Poskrbel Colombani. Sta že na poti.« jeafJ «onsky Je bil pri njm y plsarnj jn je sedel
na st°J»
Tudi Francine Latour je bila tu. Sama je po vsi sili hotela iti z njimi, ker je bila trdno prepričana, da se je policija zmotila. Potem ji je Maigret pomolil mapo s spisi o Bronskem, kot damo otroku slikanico zato, da bo ostal pri miru, in zdaj je bila zatopljena v branje, včasih pa se je prepadena ozrla na svojega ljubimca.
»Kaj počneš?« je povprašal Colombani.
»Telefoniram gospodu sodniku in bom šel spat.«
»Te lahko popeljem jaz?«
»Hvala. Čemu bi te le še zadrževal.«
Maigret je spet slepil, Colombani je to vedel. Glasno je povedal vozaču naslov na Bulvaru Richard-Lenoir, malo pozneje pa je potrkal na šipo.
»Peljite ob Seini. V smeri proti Corbeilu.«■-
Tako je videl, kako se je danilo. Videl je prve ribiče s trnki, ki so prihajali na bregove reke, s katere se je vzdigovala lahna meglica, videl je, kako so se prve ladje zbirale pred zapornicami in kako se je iz hiš začenjalo kaditi v bisernato nebo.
»Poiskali boste neko gostilno nekje ob reki še malo navzgor,«* je naznanil, potem ko sta pustila Cor-beil za seboj. /
Gostilno sta našla. Senčata terasa pred njo je gledala na Seino in okrog hiše so stale ute, v katerih se je ob nedeljah najbrž gnetlo ljudstvo. Gospodar, možak z dolgimi rdečkastimi brki, je ravno črpal vodo iz čolna in na ploski ladjici so bile razpete ribiške mreže.
Po ravnokar prebiti noči je bilo prijetno stopati po rosnati travi, vohati duh po zemlji, po drveh, ki so gorela v peči, videti deklo, kako še nepočesana hodi sem in tja po kuhinji.
»Imate kavo?«
»Cez nekaj minut..Pravzaprav še ni odprto.«
»Ali gospa, ki stanuje pri vas, po navadi zgodaj prihaja iz sobe?«
»že nekaj časa jo slišim hoditi. Poslušajte.«
Res sta zaslišala korake nad stropom lz debelih vidnih brun.
Francoski kuhar je prišel v London na obisk, a nI bil nič kaj zadovoljen. Rekel je:
»Toliko ver in samo ena omaka. Mi imamo samo eno vero, zato pa na stotine raznih omak. Živela Francija!«
Na trditev, da so davčni uradniki edini, ki podpirajo državo, odgovarjajo Francoai takole:
»Oni podpirajo državo kot vrv obešenca.«
Tudi Francozi imajo smisel za ameriški način reklame, sicer ne bi v nekem njihovem časopisu brali:
»Danes zjutraj je poklical Zveličar zlatarja Illrnaga iz njegove trgovine na dnigi svet. Podpisana vdova bo s hčerama HaJdo to Emo jokala jutri na njegovem grobu: prva je poročena, Ema pa bi ženitni ponudbi tudi ne bila nenaklonjena. Neutolažljiva vdova.
P. S.: Ta žalostni dogodek naše trgovine ne bo prekinil, samo trgovski lokal bomo spremenili, iz ulice A gremo v udico B, ker nam je nać lakomni gospodar zvišal najemriino.«
SMEH STOLETIJ
Francoz pride v Argentino, kjer sreča imovitega rojaka, ki je prišel v to deželo že pred tridesetimi leti.
»Povejte mi,« ga vpraša prislec, »zakaj ste pravzaprav zapustili svojo domovino?«
»Da bi pozabil,« je odgovoril izseljenec.
»Kaj pa ste hoteli pozabiti?«
»Sem pozabil.«
Prijetna mlada dama pravkar sede za volan v svojem avto--mobiiu, ko stopi k njej stražnik:
»Gospodična, rdečih lučk nimate.«
»Saj jih imam,« se izgovarja ona, »samo prižgane niso.« »Gospodična,« pravi stražnik resno, »meni bi bilo ljubše, če jih ne bi imeli, pa bi bile prižgane.«
• Starejši mož je bil neznansko zaljubljen v lutkovne predstave in je le malokdaj manjkal. Poznal je tudi lutkarja in večkrat govoril z njim. Nekoč ga je vprašal, kako med igro ustvarja značilen zvok, kot bi igral na trobento. Mož mu Je takoj pokazal majhno napravo, ne večjo od gumba. Navdušeni ljubitelj lutk je hotel glasbilo preizkusiti in ga je dal v usta.
»Toda,« je dejal po preizkusu, »ali ni nevarnosti, da bi ga požrli?«
»Seveda je! Jaz sem ga požrl že najmanj dvajsetkrat, a se še ni pokvarilo!«
— ♦ —
General je imel zelo ljubko ženo. Ko je nekega jutra stopil .v svojo pisarno, polno mladih oficirjev, je vzkliknil: »Fantje, nocoj sem vam pa vsem nataknil rogove!« Ker oficirji niso razumeli, je pojasnil: »Veste, nocoj sem spal s svojo ženo.«
— Pravzaprav imate res prav: ko ste prišli, ste imeli čevlje na nogah...
11-letni Zvonko Novak iz 5. a razreda druge osnovne šole v Brežicah je takole narisal s peresom »MOJ DOM«. Njegov vzgojitelj je tovariš Vlado Cedilnik
KRŠKA VAS: še kar ugoden odkup
Odkupna postaja v Krški vasi je lani dobro ustregla nabiralcem gob. Odkupila je okrog 800 kg suhih gob, razen tega pa je vse leto odjemala žitarice, fl-' žol, laneno seme, oljno repico, sončnice in nekaj zdravilnih zelišč. Kmetovalce in kooperante je oskrbela z različnimi umetnimi gnojili. Teh je prodala več kot 1962. Največ so ljudje potrebovali Thoma-sovo žlindro, nitrofoskal, nitromonkal in druga gnojila. Kmetom je postaja zamenjala okrog 5000 kg semenske pšenice. Na odkupno postajo v Krški vasi so vezani predvsem kooperanti, ki jih je na tem območju čez 100.
Velike naložbe v kmetijstvo
Prisluhnimo vedno obem stranem!
0 zimskih težavah v avtobusnem pirometu - Pritožbe naj bodo vedno tudi dokumentirane, da podjetje lahko ukrepa!
Na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah je bilo slišati precej
gritožb na račun avtobusnega pro-leta. Oglasili so se odborniki iz Globokega, iz CerkelJ, Obrežja in SromelJ. Po njihovem mnenju so se prevozne usluge poslabšale, odkar je SAP prevzel avtobusni promet v Brežicah. Naj naštejemo nekaj pripomb.
— Pred prazniki in nedeljami sprevodniki ne jemljejo na avtobus šolskih otrok.
— Jutranji avtobus na progi Bregana—Brežice se ne vrača po ljudi, M ostanejo tam.
— Nekateri sprevodniki zadnje čase nevljudno ravnajo s
potniki.
— Na progi Ljubljana—Brežice zjutraj v Cerkljah vedno ostane veliko ljudi, ki morajo potem čakati na prvo naslednjo zvezo. Zakaj ne bi vskočil celjski avtobus, ki prevaža delavce v tovarno celuloze.
— Avtobus, ki prevaža otroke iz Sromelj v Artiče, redkokdaj pripelje točno in včasih zamudi po celo uro.
— Prebivalci z Obrežja, Jesenic in Velike doline želijo, da bi avtobusi ustavljali na odcepu Mokrice oz. da bi progo Ljubljana—Brežice podaljšali do Mokric.
Lani trinajst milijonov za opremo gasilcev
Gasilska organizacija ima t brežiški občini že tradicijo, saj je bila vrsta društev u-stanovljenih pred več kot 60 leti. Najstarejša društva so v Brežicah (1882), na Bizelj-skem   (1894),   v Cerkljah
(1903) ,  na Velikem Obrežu
(1904) in v Pišecah (1908).
Občinska gasilska zveza ima področje občine razdeljeno na pet osrednjih enot. Te so: Brežice-mesto z okolico, Dobova, Bizeljsko, O-brežje in Krška vas. Ostalo so pomožne enote. Omenjeni centri imajo prednost pri Opremljanju. Lani je dobila gasilska zveza 500 tisoč di-
BREŽIŠKE VESTI
narjev iz gasilskega sklada, za investicije pa je bilo porabljenih nad 13 milijonov dinarjev. Gasilsko društvo Brežice-mesto je dobilo avto-cisterno, Brežice-okolica avtomobil kombi, gasilci na Bizeljskem pa so prejeli terensko vozilo. Iz investicijskih sredstev je gasilska zveza nabavila še tri motorne črpalke, cevi, zaščitno o-premo in drugo tehnično o-premo, brez katere intervencija pri požarih ni uspešna.
Po letu 1945 je bilo na območju občine na novo zgrajenih deset gasilskih domov, in to največ s prostovoljnim delom. Vrsta domov je bilo adaptiranih in na štirih Je bilo dvignjeno nadstropje, kjer so dobile prostor družbene organizacije. Na dograditev še čakajo gasilski domovi v Cerini, Sobenji vasi ln Rakovcu. Letos bodo začeli graditi dom v Šalah, v Ločah pa dvigujejo nadstrop-
je. Brez gasilskih domov so samo še mlada društva: Velika dolina, Dolnja Plrošica,
Zupelevec in Orešje.
Lani je bilo v občini Brežice 21 požarov, ki so povzročili za 42,570.000 dinarjev škode. Prizadevnosti gasilcev se moramo zahvaliti, da škoda nI bila večja. Ugotovljeno je, da so gasilci obvarovali pred uničenjem za 61,430.000 dinarjev premoženja. Pet požarov je nastalo na . družbeni imovini, škoda pa je bila ocenjena na nekaj nad 30 milijonov dinarjev. V zasebnem sektorju je bilo lani 16 požarov, pri katerih Je nastalo za 12.3S5.000 dinarjev škode. Zaradi nepaz-ljivosU je izbruhnilo kar deset požarov, po eden pa zaradi gradbenih pomanjkljivosti, e-lektrikc, strele, malomarnosti in samovžiga. Pet požarov sp povzročili otroci pri igranju. Vzroka niso ugotovili samo pri enem požaru. Tolikšne škode, kot je bila letos, gasilci ne pomnijo. Po vojni ni znašala nikoli več kot 14 milijonov dinarjev.
Občinska gasilska zveza je šolala svoje častnike in podčastnike v gasilski šoli v Medvodah. Na ta način je vzgojila 15 častnikov in okoli 90 podčastnikov. Tečaji za izprašane gasilce in strojnike so v Brežicah. V gasilskih vrstah je vključenih tudi 110 članic, ki se priučujejo za opravljanje sanitetne službe. Mnoge izmed njih prevzemajo tajniške, blagajniške in druge funkcije v upravnih odborih. Gasilska organizacija se trudi, da bd pridobila čimveč članic," vendar se z uspehi ne more ravno pohvaliti. Lani je imela le dve kompletni ženski desetini, ki sta šli tudi na okrajno tekmovanje.
Pionirjev-gasilcev je 153. Razporejeni so po desetinah in vadijo za nastope. Udeležujejo se tekmovanj na občinskih, okrajnih in republiških prireditvah. Pionirska desetina iz Krške vasi Je najboljša v okraju. Letos bo nastopila na republiškem tekmovanju.
V prometni pisarni v Brežicah je tovariš Jurišič na vse pripombe odgovoril takole:
»šolarje iz župelevca in Kapel vozi vsako jutro poseben avtobus v Dobovo oz. Brežice deset minut pred odhodom rednega avtobusa. Dogaja se, da šolski otroci včasih namenoma ne gredo na prvi avtobus, ampak Čakajo na drugega. Tako res marsikateri ostane na cesti in mu ni treba v šolo. Tudi za po-vratek otrok iz šole je v redu poskrbljeno .Ob 12.30 odpelje avtobus iz Brežic in v Dobovi naloži vse šolarje iz Kapel, 2upelevca in drugih vasi.
Zamude avtobusa, ki zjutraj pripelje v Sromlje, nastajajo zaradi snežnih ovir. Cesta je slabo zorana, ni posuta in srečavanje je izredno težko. Pred dnevi je avtobus moral obstati za četrt ure, da ss je umaknil tovornjaku. Zamrznjeni sneg na cestišču je pri srečavanjih treba večkrat prekopavati. Pa tudi v boljšem vremenu je ta cesta zelo slaba. Treba bi jo bilo bolje vzdrževati.
Avtobus, ki vozi zjutraj iz smeri Novo mesto proti Brežicam, ni naš, ampak last podjetja GORJANCI iz N. m. Od Cerkelj do Brežic je res zelo natrpan, zato smo mu nekaj časa dajali pomoč. Tega pa podjetje ne dovoli, ker se ne izplača. Najhujši naval je bil takrat, kadar je zapadel sneg. Zdaj se mnogi delavci in uslužbenci že spet vozijo na delo s kolesi.
Jutranji avtobus Bregana—Brežice, ki je po pomoti enkrat res izostal in se drugič ni vrnil po čakajoče potnike, se zdaj vsako Jutro vrača, če prvič ne odpelje vseh ljudi. Glede podaljšanja večerne pioge do Mokric se bo treba dogovoriti, če občani zahtevajo, bomo to progo uvedli, vendar mora biti donosna. Avtobus, ki odpelje ob 11. uri iz Novega mesta, ima še zvezo do Mokric, za kasneje se pa lahko dogovorimo.
In zdaj ie glede pripomb, da sprevodniki niso več tako vljudni kot prej. škoda, da nihče ne pove, kdaj se je ta ali ona nepravilnost pripetila. Ce bi to zvedeli, bi tudi ukrepali. V prihodnje želimo, da bi bila vsaka pritožba konkretna, ker s splošnimi izjavami o nevljudnosti prizadenemo tudi tiste, ki svojo službo v redu opravljajo. Težave v tej zvezi so morda nastale zaradi reorganizacije podjetja. Nekaj ljudi smo zgubili, nekaj pa Jih Je prišlo na novo in se niso takoj najboljše znašli. O teh stvareh smo govorili že na sindikalnem sestanku ln upam, da odslej ne bo več povoda za pritožbe.« it "
Kmetijska zadruga Brežice je imela lani za milijardo 250 milijonov prometa, z letošnjim planom pa ga povečuje na 1 milijardo 646 milijonov, ali za 31,7 odst. Brutoprodukt je v preteklem letu znašal 589,250 000 dinarjev, letos pa naj bi se povečal na 791,232.000 dinarjev, torej za 13,3 odstotka. Seveda bi se morale realizirati vse predvidene investicije. Vrednbst planiranih investicijskih vlaganj je 405,370.000 din. Sredstev je odobrenih za 218,676.000 dinarjev, razliko pa bo treba še zagotoviti.
Namen investicijskih naložb, ki jih namerava letos uresničiti zadruga v Brežicah, je zelo raznovrsten. Izgradnja živinorejskega obrata v Globokem in hlevov v Trnju in Cerkljah bo veljala 134 milijonov 570 tisoč dinarjev. Za ta denar bo napravljenih '600 stojišč za teleta in 642 stojišč za odraslo živino.
Razen tega namerava zadruga razširiti vrtnarski obrat na Čatežu, čemur je namenila 120 milijonov. Za ureditev hmeljišča na 15 hektarih površine je določila 27 milijonov. Do mešalnice močnih krmil bodo letos speljali industrijski tir za 50 milijonov. Predvidene agromelioracije na površini 200
ha bodo veljale 12 milijonov 800 tisoč dinarjev, za nabavo mehanizacije bodo porabili 26 -milijonov, za nakup 100 ha zemlje pa 20 milijonov.
Plan kmetijske zadruge Bizeljsko predvideva za letos 430 milijonov celotnega dohodka in je v primerjavi z letom 1963 povečan le za 12 odstotkov. Lanska realizacija znaša 400 milijonov ali 25 odstotkov več, kot je bilo planirano. To jim je uspelo predvsem zaradi prometa z živino. Letos na bistveno povečanje ne računajo, ker se bodo lotili obnove vinogradov. Za obnovo 30 ha vinogradov so namenili 43 milijonov 676 tisoč dinarjev. Pomagali si bodo s posojilom, ki je že odobreno, in z lastno udeležbo. V tem letu bodo odkupili 88 ha zemlje, in jo bodo vključili v obnovo. Za odkup imajo predvidenih 17 milijonov 600 tisoč dinarjev. Obnovili bodo tudi 8 ha sadnih nasadov za 9 milijonov 600 tisoč dinarjev. Deset milijonov so namenili ureditvi ribnika, ki se bo raztezal na površini 40 hektarov.
• In za zaključek še podatek o osebnih dohodkih. Kmetijska zadruga Bizeljsko jih bo povečala za 18 odstotkov,   kmetijska za-
druga Brežice pa za 17 odstotkov. Sedanji najnižji dohodek v brežiški zadrugi je 20.000 dinarjev, s predvidenim povečanjem pa se bo stanje spet precej izboljšalo.
ODBORNIKI SE IZOBRAŽUJEJO
V Brežicah se prične danes dvodnevni seminar za odbornike občinske skupščine. Udeleženci se bodo na njem seznanili z nalogami skupščine, z delom in pristojnostmi občinske uprave, predvsem pa z delom svetov ^ in drugih organov samoupravljanja v občini. Seminar organizira občinska skupščina v sodelovanju z delavsko univerzo.
Pionirji na snegu
Polletne počitnice bodo učenci brežiških šol izkoristili za smučanje. Na Čatežu je te dni zelo živahno. V začetnem smučarskem tečaju so se zbrali najbolj navdušeni športniki z vseh šol v občini Brežice. Vreme za smuko je kot naročeno. Učenci z okoliških šol so nastanjeni v internatu. V tečaju se počutijo odlično in bi svoje bivanje na snegu najraje podaljšali.
Novo obrtno podjetje v Brežicah
DeloVsvetov pri občinski skupščini v Brežicah jrfbilo v tednu pred občinsko sejo zelo živahno. Svet za industrijo in obrt se je sestal v četrtek, 19. decembra. Med drugim je razpravljal o ustanovitvi novega obrtnega podjetja, ki bi združevalo tele stroke: tapetništvo in dekoraterstvo, žago in mizarstvo, avto tapetništvo, avto licarstvo ter sedlarstvo ln Jermenarstvo.
Za ustanovitev samostojnega obrtnega podjetja govori več razlogov, predvsem pa ta, da tapetniški obrat pri stanovanjski skupnosti spričo svojega proizvodnega značaja ne sodi več v njen okvir. Prerasel je meje servisne dejavnosti in Ima vse pogoje za osamosvojitev. To nam dokazuje letošnja realizacija, ki znaša že 33 milijonov dinarjev. Največ naročil je imel obrat za Tovarno pohištva (v vrednosti 19 milijonov dinarjev) in za trgovski podjetji Krka In Ljudska potrošnja (8 milijonov dinarjev). Obe trgovski podjetji se želita prihodnje leto popolnoma navezati na omenjeni obrat in tako bo skupna vrednost njunih naročil dosegla 60 milijonov dinarjev. Celotna realizacija ' tapetniškega obrata pa bo po podatkih finančnega plana za 1964. leto narasla na 78 milijonov dinarjev, torej za več kot sto odstotkov.
V novo obrtno podjetje bosta vključena tudi žaga in mizarski obrat na Crncu. Do sedaj sta bila sestavni del Tovarne pohištva. Oba objekta daje tovarna na razpolago občini, ker Ji po rekon-
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!
strukciji ne bosta več potrebna. Na žagi so letos razrezali 1.500 kubičnih metrov lesa, letna kapaciteta pa je nekaj več kot 3.000 kubičnih metrov. Za prihodnje leto predvidevajo, da se bo ob izkoriščenju vseh zmogljivosti promet povečal na 32 milijonov dinarjev. V zgradbo žage se bo vselilo tudi tapetništvo, ker so sedanji prostori premajhni in se obrat ne bi mogel razvijati. Oba obrata bosta zaposlovala okoli 50 delavcev.
Poslovanje novega obrtnega podjetja naj bi se sčasoma razširilo še na avto tapetništvo, avto licarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo. O umestnosti ustanovitve samostojnega podjetja bo razpravljala še občinska skupščina in izrekla zadnjo besedo. Člani sveta za -industrijo in obrt soglasno menijo, da bo kolektiv osamosvojenega podjetja razvil mnogo večjo iniciativo, kot bi jo pokazal v primeru pripojitve teh obratov k drugemu podjetju. Najteže bo najti dobrega računovodjo, medtem ko za ostale kadre ne bo zadrege. Osnova za razvoj Je po oceni sveta za industrijo in obrt zelo solidna in kolektiv bo ob teh pogojih lahko dobro gospodaril.
Jt.
S sejma v Brežicah
V soboto, 18. januarja, je bilo na tedenski sejem prašičev pripeljanih 520 pujskov, starih do 3 mesece, in 30 pujskov, nad 3 mesece starih. Manjše so prodajali po 500 din žive teže, večji pa so veljali 350—400 din kg.
Zaskrbljujoče ugotovitve ObSS Brežice
Občinski sindikalni svet v Brežicah je decembra pregle* . dal " finančno poslovanje pri vseh sindikalnih podružnicah. Ugotovil' je precejšnjo neurejenost, zato bo za blagajnike in tajnike organiziral seminar, vse podružnice bodo odslej morale voditi enotne blagajniške knjige in dclovodnike.
Hkrati z omenjenimi pomanjkljivostmi je ObSS ugotovil, da sindikalne organizacije v delovnih kolektivih capljajo za .dogajanji v podjetjih in da marsikje prevladuje mnenje, da o vseh pomembnejših zadevah že tako razpravljata delavski svet in upravni odbor; tretjega potemtakem ni treba. Ko bi se v takih kolektivih le kaj kmalu zavedeli, kako potrebno in koristno je lahko delo sindikata! Obveščanje članov kolektiva o delu samoupravnih organov in njihovih sklepih jc še marsikje pomanjkljivo. Posamezniki ne poznajo plana, statuta In še marsičesa; zato odgovor: »Jaz ne vem nič, to dela direktor,« nI redkost. Potrebno bi bilo več sestankov s kolektivi, na katerih bi pretresli vse važnejše probleme podjetij in se morda pogovorili tudi o tem, kako drla ta ali oni delavski svet.
Sevmsko gospodarstvo lani, letos in prihodnjih 7 let
Z oceno gospodarjenja občine Sevnica v letu 1963, z družbenim planom 1964 ter predvidevanji družbenega in gospodarskega razvoja v obdobju 1964—1970 seznanja bralce Dolenjskega lista tovariš Lojze Motore, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Sevnica. Problematika je obsežna in je danes ni mogoče prikazati v celoti. Omejili smo se le na nekatera bistvena vprašanja, na katera nam zgoščeno odgovarja tovariš Motore.
»Kako   ocenjujete gospodarstvo za leto 1963?«
»Ob pripravi predloga družbenega plana za tekoče leto smo se nujno morali ozreti na uspehe in neuspehe zadnjih let. Pregled gospodarstva nam kaže dokaj ugodno sliko od druge .polovice 1962 dalje. Vključevanje povečanih proizvodnih kapacitet in nadaljnje povečevanje storilnosti ter izkoriščanje notranjih rezerv posebno v Industriji in kmetijstvu je pripomoglo k uspehom v minulem letu. Takšna gibanja v vseh panogah gospodarstva opozarjajo na nove težnje v gospodarskem
življenju, ki Izhajajo predvsem lz spod-budnejšega delovanja gospodarskega sistema in njegovega nadaljnjega Izpopolnjevanja. Uspešen gospodarski razvoj v letu 1963 je omogočil znaten porast osebne potrošnje.
Lani so se povečale zmogljivosti naše industrije ln odprta so bila številna nova delovna mesta. Prvič po vojni -so bila vložena večja kreditna sredstva v nove industrijske kapacitete. Do sedaj Je veljalo zgrešeno pravilo, da Je vlaganje lastnih sredstev v razširjeno reprodukcijo najbolj ekonomično.
V nekaterih panogah Je oviralo pro-
izvodnjo pomanjkanje osnovnih surovin in zaradi tega Je prišlo do Integracijskih procesov. Cilj teh združevanj je bil, da se zagotovi tako sodelovanje, ki bo pospešilo dobavo surovin in drugega materiala ter okrepilo uveljavljanje podjetij na domačem in tujem trgu.
Dokaj ugodne pogoje je Imelo lani tudi kmetijstvo. Kmetijske zadruge bodo morale na svojih posestvih začeti z živinorejo, ker ta v zasebnem sektorju zadnje čase upada.
V obrti nazadujemo. Občani pogrešajo tovrstnih uslug in storitev. Naloga krajevnih skupnosti je, da organizirajo čimveč uslužnostnlh servisov, ki naj bi nadomestili izumiranje nekaterih vej zasebne obrti.«
»Kakšne so značilnosti družbenega plana za tekoče leto?«
»Plan Je v pripravi. Zbrani so vsi potrebni podatki, le nekatere bo treba še uskladiti z dejansko realizacijo v letu 1963. Ob zbiranju dokumentacije za preteklo leto smo realizacijo 6amo ocenjevali in ponekod so nastale znat-ne razlike, ki jih bp treba popraviti.
I SPODNJE
JUGOTANIN nič več na razpotju
S 1. januarjem 1964 se je sevniško podjetje JUGOTANIN priključilo usnjar« skemu kombinatu KONUS v Slov. Konjicah - Surovine bodo letos zagotovljene
KAKO DELA PIONIRSKI ODRED NA ŠENTJANŠKI OSNOVNI ŠOLI
»Otvarjam četrto sejo odbora Pionirskega odreda«... Tako je začela sejo naša načelnica. — Na sejah se pogovarjamo že kot odrasli. Izpopolnjujemo si način življenja, sklicujemo »eje, jih vodimo, urejujemo okolico šole, izpolnjujemo načrte za igrišče, urejamo šolsko delavnico, ker obstajajo na šoli krožki: šahovski, lutkovni, literarni, dramatski, tehnični in prometni. Vsak krožek bo nekaj naredil ali pokazal. Z delom se navajamo na samoupravljanje. — Na konferenci v začetku šolskega leta smo sprejeli program dela, po katerem bomo delali vse leto. Pionirski odbor se trudi, da bi z delom dosegel čimvečje uspehe. Pri vsem pa Ie ne pozabimo, da je glavna naloga učenje.
ODBOR PO MILANA MAJCNA NA SOLI ŠENTJANŽ
„V klubu mladih proizvajalcev se radi sestajamo"
Naš obisk je bil tokrat namenjen tovarišici ANICI VOVKOVI, 22-letni predsednici upravnega odbora v Konfekciji Lisca v Sevnici. Tova-rišica Vovkova je prišla v Podjetje pred tremi leti, ta-ko) po diplomi na ekonomski srednji šoli. Zaposlena je kot obratni knjigovodja, v upravnem odboru pa dela od lanskega leta. Zastavili smo ji
Priprave na občne zbore sindikalnih podružnic
Za ta teden je občinski sindikalni svet v Sevnici pripravil sejo s predsedniki sindikalnih podružnic. Na dnevnem redu so občni zbori in konference sindikalnih podružnic, ki bodo po vseh podjetjih opravljeni do konca tega meseca. Občni zbori bodo obravnavali vrsto važnih problemov: realizacijo lanskega plana, letošnji plan in ■ sedemletni razvoj podjetij in občine. Razen tega je na dnevnem redu še razprava o statutih gospodarskih organizacij in možnostih za prehod na skrajšan delovnik. Občinski sindikaihii svet Sevnica pripravlja tudi analizo osebnih dohodkov. Proučil bo vzroke, zakaj ponekod osebni dohodki niso večji od 25.000 dinarjev. Tam se bo verjetno treba najprej pogovoriti o tem, kako povečati produktivnost, od katere so osebni dohodki predvsem odvisni.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov!
nekaj vprašanj, na katera je odgovorila kratko in jedrnato.
»Kako ste se znašli v predsedniški funkciji in kako ocenjujete delo samoupravnih organov v podjetju?«
»Hvala, kar dobro. Začela sem ob pomoči drugih, bolj izkušenih, in upam, da bom dolžnostim kos tudi vnaprej. Glede samoupravljanja menim, da se uveljavlja prepočasi. »Lisca« je namreč mlado podjetje in tudi večina delavk je mladih. Nimajo še delovnih izkušenj in za mnoge izmed njih je to prva zaposlitev.«
»Kolikšno je število zaposlenih v vašem podjetju?«
»V vseh obratih 450, na domu pa jih dela še 150. Osemdeset odstotkov delavk je priučenih.«
»Kako jih usposabljate?«
»Za strokovno izobraževanje skrbi naš center v podjetju. Vsako na novo sprejeto delavko zadržimo v centru za priučevanje dva do tri mesece. Inštruktorji seznanijo kandidatke z osnovami delavskega samoupravljanja, z zakonom o delovnih razmerjih, organizacijo podjetja, stroje-znansteom, računstvom in tehnologijo tekstila. Ves ta čas se delavke pripravnice tudi praktično usposabljajo.«
'»Kakšne načrte ima podjetje za letošnje leto?«
»Predvidevamo razširitev obrata v Sevnici in gradnjo tovarne na Senovem. Za dela v Sevnici smo namenili 95 milijonov, za ostale obrate pa 40 milijonov dinarjev. Na Senovem bo ta investicija odprla 200 delovnih mest.«
»Ali imate statut vaše delovne organizacije že pripravljen?«
»Zdaj je v končni obdelavi,
v zadnjih dneh januarja pa računamo, da ga bomo lahko dali v razpravo kolektivu. Pravilnik bo pripravljen za razpravo že prej, čez nekaj dni.«
»Omenili ste, da je v podjetju zaposlenih veliko mladih delavk. Sodeč po tem, imate gotovo svojo mladinsko organizacijo. S kakšnimi problemi se ta največ ukvarja?«
»Z izobraževanjem. Imamo klub mladih proizvajalcev in sestajamo se vsak mesec dvakrat. Razpravljamo o vseh problemih podjetja in si pri tem širimo znanje o družbenih in ekonomskih vprašanjih. Po potrebi vabimo na razgovore posamezne tovariše iz vodstva, da nam raztolmačijo plan, statut, pravilnike, investicijski elaborat ali karkoli je tedaj na dnevnem redu.«
JOŽICA TEPPEY
Podjetje Jugotanin v Sevnici je imelo zadnje čase velike težave z nabavo surovin. Da se omenjene težave ob neredni in nezadostni preskrbi z osnovnimi surovinami ne bi ponavljale, je delovni kolektiv začel razmišljati, kako bi se jim čimprej izognil. Najbolj sprejemljiva je bila zamisel o združitvi podjetja z močnejšim partnerjem, ki bo lahko zagotovil nemoteno dobavo surovin skozi vse leto.
Podjetje Jugotanin se je nameravalo najprej pripojiti k Industriji usnja v Smart-nem pri Litiji. S tem so soglašali v obeh gospodarskih organizacijah in razgovorom je sledila sklenitev pogodbe. V času, ko je sklep delavskega sveta čakal na pridobitev občinske skupščine Sevnica, je Jugotanin navezal stike z usnjarskim kombinatom Konus v Slovenskih Konjicah. Le-ta je nudil Jugotaninu ugodnejše pogoje za pripojitev, zato je delavski svet Ju-gotanina preklical prvotni sklep o priključitvi k Industriji usnja v šmartnem. Odločil se je za drugo, boljšo možnost in s prvim januarjem 1964 je podjetje postalo samostojen obrat Konusa.
O obeh pripojitvah sta razpravljala svet za gospodarstvo in svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Sevnica. Podprla sta zadnji sklep delavskega sveta, ker bo imel Jugotanin kot obrat usnjarskega kombinata v Konjicah boljše razvojne možnosti. Ta sklep je podprla tudi občinska skupščina.
Obrat bo proizvajal in prodajal tanlnske ekstrakte. Obdržal bo samostojno tehnično, razvojno, komercialno in kadrovsko službo, ki bodo delale v soglasju z istovrstnimi službami v matičnem pod-
jetju. Morebitno poslovno izgubo bo po pogodbi kril Konus. Kombinat se tudi obvezuje, da bo Jugotaninu pomagal do specializirane proizvodnje taninskih ekstraktov. Obrat bi potem izdeloval le
SEVNIŠKI VESTNIK
oplemenitene in navadne ekstrakte iz kostanjevega le sa. Konus je razen tega sklenil, da bo v Jugotaninu uvedel predelavo izluženega kostanjevega materiala v kemično lesovino. To bo predvidoma končano v dveh letih, prva faza letos, druga faza pa
»SAVA« ima razumevanje
Gradbeno podjetje »Sava« iz Vidma-Krškega ima patronat nad pionirskim odredom »Naših borcev« iz Dolenje vasi pod Libno. čeprav to podjetje ni med bogatejšimi v občini, z vsem razumevanjem pomaga naši šoli.
Lani, ob 20-letnici ustanovitve .pionirske organizacije, je poklonilo našemu odredu gradbeni material za zgraditev tehnične delavnice, pred kratkim pa je bila delavnica zgrajena v podstrešnem prostoru šole. Pionirji delajo v njej z velikim veseljem tako pri tehničnem pouku kot pri mizarsko-tehničnem krožku. To je za šolo velika pridobitev, zlasti letos, ko tekmujemo v okviru JPI v raznih tehničnih panogah.
Ker je centralna šola v Vidmu-Krškem materialno slabo oskrbovana, je omenjeno podjetje plačalo še račun za zidarska dela nove delavnice.
Na povabilo pionirjev sta se dva predstavnika podjetja »Sava« udeležila tudi pionirske konference in darovala 15.000 din za nabavo tehničnega orodja.
Za vso pomoč in razumevanje se pionirji osnovne sole Dolenja vas, šolski odbor in vodstvo iole raj. topleje zahvaljujejo podjetju »Sava«.
Družbeni plan za 1964. leto predvide- I va povečanje družbenega brutoproduk-ta za 9,5 odstotka, povečanje narodnega dohodka pa le za 3,5 odstotka. Prav tu je ključ do ugotovitve, da naše gospodarstvo nekje zastaja, saj pričakujemo porast narodnega dohodka predvsem v terciarnih dejavnostih. Narodni dohodek se počasneje veča v industriji in kmetijstvu, čeprav sta ti dve panogi steber občinskega gospodarstva. V zasebnem sektorju se bo narodni dohodek zmanjšal za 10 odstotkov, kar se sklada z načrti o podružb-ljanju kmetijskih zemljišč.
Narodni dohodek na prebivalca narašča takole: 1962 — 164.300 dinarjev; 1963: — 210.000 dinarjev (po oceni); 1964: — 217.500 dinarjev. In zdaj še povečevanje družbenega bruto proizvoda: 1962 — 302.600 dinarjev; 1963 — 402.800 dinarjev; 1964 — 441.100 dinarjev na prebivalca. Iz teh podatkov vidimo, da se je narodni dohodek od leta 1962, do leta 1963 povečal kar za 27,9 odst., v naslednjem letu pa le za 3,5. odstotka. Družbeni bruto proizvod je v letu 1963 narastel za 33,1 odst., po predvidevanjih za letos pa naj bi znašalo to povelje 9,5 odstotka.
Za letos planirajo podjetja 35,8 odst. »«ČJi izvoz, kot Je bil dosežen lani. Ob
em pripominjam, da leta 1963 podjetja naše občine niso izvozila toliko, kolikor so predvidela v planu. Ta izpad je znašal 2,2 odstotka. Letos naj bi šest gospodarskih organizacij izvozilo za okrog 749 milijonov dinarjev svojih izdelkov, industrija za 531 milijonov, kmetijstvo pa za 217 milijonov. V Izvozu se zadnje čase uveljavljata predvsem Mizarska zadruga ln Kopitarna, ki Imata tudi kredite Jugobanke za uvoz industrijske opreme.
Družbeni plan za leto 1964 bo verjetno sprejet v začetku februarja, če bo le mogoče pravočasno uskladiti proračunske izdatke s proračunskimi dohodki. Težave so nastale zaradi tega, ker z dohodki, ki nam jdh Je odmerila okrajna skupščina, ne bomo mogli poravnati vseh predvidenih Izdatkov. V tem letu mora namreč občina prispevati znatna sredstva v sklad za financiranje šol II. stopnje. Stroški za šolstvo v občini naraščajo že brez tega, še večje težave pa bodo nastale v prihodnjih letih, ko se bo pričelo odplačevanje najetih posojil za gradnjo osnovne šole in nekatere komunalne gradnje. Zelje občanov po boljši komunalni ureditvi so iz let« v leto večje ln jih težko dohajamo z razpoložljivimi sredstvi.«
»Kakšne načrte za nadaljnji raz-voj občine predvidevate v sedemletnem planu?«
»Družbeni plan za leto 1964 je že sestavni del sedemletnega plana, ki ga pripravljamo. Od realizacije letošnjega plana v marsičem zavisi tudi uresničitev perspektivnega načrta, ki mora temeljiti na čim stabilnejšem gospodarskem razvoju komune. Glavni cilji našega bodočega razvoja so: utrditev in nadaljnje širjenje delavskega ta družbenega samoupravljanja, izboljšanje pogojev gospodarjenja, dinamično povečevanje proizvodnje in vzporedna rast družbenega standarda. V našem gospodarstvu moramo zaposlovati vedno več novih delavcev, da ne bodo zapuščali občine In se vključevali v druge industrijske centre. Z uresničitvijo planiranih investicijskih naložb v gospodarski in družbeni razvoj občine se bomo postopoma približali predvidenemu pokrajinskemu razvoju tega območja, predvsem centrov v Sevnici in Krmelju.«
Z investicijsko politiko ln problematiko posameznih vej gospodarstva bomo seznanili bralce v prihodnjih številkah našega lista.
1965. Del sredstev, ki jih bo Jugotanin pridobil v teh dveh letih s proizvodnjo kostanjevih ekstraktov, bo vlagal v skupni sklad podjetja za kritje manj rentabilne proizvodnje drugih ekstraktov. Kolikšna naj bi bila ta vlaganja, bo določeno po proučitvi dosedanjega poslovanja, razmer na tržišču ta storilnosti v Jugotaninu.
Obveze so obojestranske in takšne naj bi bile tudi koristi. Združitev oz. pripojitev je čisto poslovna in zaradi tega bržkone dovolj utemeljena. Dandanes postaja v gospodarstvu to osnovno gibalo in edinole poslovnost lahko zagotavlja gospodarsko rast obeh partnerjev.
JT.
Lepi uspehi Rdečega križa v Boštanju
V nedeljo, 19. januarja, je bil v osnovni šoli Boštanj občni zbor osnovne organizacije RK. Kljub mrazu Je bila lepa udeležba. Ta organizacija je doslej uspešno delala, posebno v lanskoletnem obdobju, saj je precej povečala članstvo, izvedla pa je tudi več uspelih nabiralnih akcij. Za Skopje so zbrali 57.000 din, razen tega pa še lepe vsote v tednu RK in v tednu TBC. Med bolnike so razdelili 23.000 din, kar je še posebno vredno pohvale. V Boštanju so imeli tudi tečaj za prvo pomoč.
Na občnem zboru so govorili o tem, da bo treba krvo-
dajalsko akcijo razširiti tudi na odročne kraje v hribovitih predelih, kjer je dovolj zdravih ljudi. Sklenili so pridobiti tudi čimveč mladine, razen tega pa so sprejeli še več koristnih napotil za nadaljnje delo.
Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves stari odbor, v katerem bo še nadalje predsednik tov. Lipec, tajnica Štefka štempljeva ta blagaj-ničarka Kaganovičeva. Ob koncu so pripravili udeležencem skodelico čaja ta skromen prigrizek, ob tem pa so prisotni izmenjali še vrsto misli. S. Sk.
0 cestni razsvetljavi v Boštanju
Boštanj ima že precej urejeno cestno razsvetljavo, morali pa bi jo še dopolniti na nekaterih mestih in križiščih. Na strmen? klancu, ki vodi iz Dolenjega v Gornji Boštanj, bi bila potrebna še najmanj ena, če ne dve svetilki. Zdaj, ko so ceste ledene, je zvečer res nerodno, ko pešci ne vidijo, kje je led ta kje ne. Nerazsvetljena je tudi peš pot ob železniškem mostu. V temi je hoja po mostu prav nevarna, saj
se ne vidi, če je morda kakšna deska premaknjena ali pa če celo manjka, promet pa je precej živahen. Tudi kolesarjev na mostu ne manjka. Tu bi morah namestiti vsaj dve svetilki, na vsaki strani mosta po eno.
Morda bi krajevna organizacija SZDL lahko dala pobudo, da se to uredi? Pa tudi krajevni urad bi lahko sporočil željo prebivalstva pristojnim na občini.
S. Sk.
Kovinska stroka med najboljšimi
Na področju obrtništva se je lani v brežiški občini najbolj razmahnila kovinska stroka. Uspehe posameznih podjetij navajamo v števil, kah. Obrtno kovinsko podjetje v Dobavi je v preteklem letu ustvarilo 137 milijonov celotnega dohodka, Ko-vina-Bizeljsko 84 milijonov, Splošno livarstvo v Dobavi 50 milijonov ta Posavje iz Brežic 102 milijona dinarjev. Tolikšen dohodek je delno rezultat vloženih investicij, delno pa rezultat prizadevnosti kolektivov. Zelo se je popravilo stanje v Kovini na Bizeljskem, odkar imajo novo vodstvo. Podjetje se Je prej v.edno borilo s finančnimi težavami ki so izvirale iz slabega vodenja. Posavje Brežice se je lani odločilo za kooperacijska dela z Zavodom za raziskavo materiala v LJubljani ta doseglo lepe uspehe.
V 1964. letu planirajo v kovinski stroki povečanje plana za 22 odstotkov. Potrebne Investicije bodo podjetja v glavnem pokrivala z lastnimi sredstvi.
Dober uspeh je pokazalo lani kljub težavam zaradi po* manjkanja prostorov Mizar, sko podjetje v Dobovl. Ustvarilo je 68 milijonov celotnega dohodka. V tem letu se bodo rešili stiske za prostor s manjšo dograditvijo, ki jo bodo sami financirali. Ob enakem številu zaposlenih predvidevajo za to leto 75 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
Pekarna v Brežicah je lani ob zelo slabih delovnih poges jih ustvarila 34 milijono* prometa in je svoj prvotni plan presegla za 41 odstotkov. Na povečanje prometa je precej vplivalo izboljšanje delovne discipline, kvalitetnejše delo in urejeno finančno poslovanje. Za letos planirajo 40 milijonov dohodka, ker več ob sedanji kapaciteti ni možno. Gradili bodo novo pekarno; začetna dela so planirana že v tem letu.
Povprečni osebni dohodki v obrti se bodo povečali za 17 do 18 odstotkov, kar J« v skladu s predvidenim povečanjem delovne storilnosti.
POSAVJE
Turistično olepševalno društvo Črnomelj Je 13. decembra na razširjeni seji temeljito razpravljal o stanju turizma in smernicah za njegov bodoči razvoj. Navzoča sta bila tudi predstavnika dolenjske in republiške turistično zveze.
Razpravljali so zlasti o tem, kakšno mesto naj dobi turizem v sedemletnem perspektivnem razvoju gospodarstva občine. Bela krajina je zaradi svojih etnografskih vrednot, prirodnih lepot, lova, ribištva, šeg in običajev en sam turistični kraj. To pa ni dovolj! Turistu je treba nuditi udobno tudi bivanje. Prihodnje leto bo belokranjska magistrala pripeljala turiste do Črnomlja, zato Jih ne smemo pričakati nepripravljeni.
Predlogi za sestavo perspektivnega plana turizma so izvedljivi, posebno važni pa so naslednji: inšpekcijski organi morajo storiti vse, da bodo gostinski lokali ustre-
kraje. Izdelovanje spominckov je zelo pametno, saj jih lahko v neomejeni količini prodamo za devize. Zato naj bi belokranjsko šolsko in izvenšolsko mladino usmerjali v folklorne skupine in k izdelovanju spominckov.
Lov na medvede, jelenjad, srnjad, divje prašiče, zajce in drugo divjad je velflka privlačnost za domačega in tujega turista. Seveda pa lovišča ne smejo biti prazna. Lovske družine so dolžne poskrbeti za vzgojo divjadi.
Tudi ribištvo Ima v Beli krajini velik pomen za turizem. Kolpa, Lahinja, Dobli-čica in druge vode so izredno ugodne za turilstičnd ribolov, zato naj ribiške družine vlagajo podmladek in skrbijo za razplod rib.
Da bi Izboljšali stanje ribištva ln lovstva, Je posebna komisija občinske skupščine že pregledala poslovanje in gospo-
Pogumno in načrtno v turizem!
zali vsem higienskim in tehničnim zahtevam. Vse strežno osebje v družbenih, kakor tudi v zasebnih gostilnah, si mora pridobiti ustrezno kvalifikacijo, ki Je določena s predpisi. Kateri te kvalifikacije ne bodo imeli, si bodo morah najti drugo zaposlitev. Strežno osebje si bo moralo pridobiti vsaj osnovno znan; e enega ali več tujih jezikov, da bo lahko postreglo tudi tujega gosta in dajalo pojasnila.
Vsi, Id so zaposleni v gostinstvu, trgovini, prometu. Ljudski milici, v uslužno-stni obrti in imajo stik s turisti, morajo biti seznanjeni s turističnimi, z etnografskimi, zgodovinskimi in drugimi zanimivostmi, da jih lahko mimogrede posredujejo turistu. Za take uslužbence bo turistič-no-olepševalno društvo priredilo posebne tečaje, seminarje in predavanja. S prometnimi zvezami, stanjem cest in voznimi redi bi lahko ti občani turiste seznanjali.
Belokranjske zidanice s pristno kapljico naj se spremenijo v turistične postojanke v belokranjskem slogu. Razglednic z belokranjskimi motivi ne bi smelo manjkati ne v trafikah, ne v gostilnah ln ne v trgovinah.
Belokranjska folklora in tamburaši bi morali znova zaživeti. To so etnografske redkosti, ki jih tuji turisti hočejo videti in zaradi katerih sploh prihajajo v naše
dar jen je teh družin. Občinska skupščina bo na eni Izmed prihodnjih se.' razpravljala o razpustu tistih družin, ki slabo gospodarijo.
Črmošnjice z okolico — Gače! — in Mirna gora sta zelo ugodna za zimski šport. Tu bo smučarski center Dolenjske in bodo že v tej sezoni tekmovanja za gozdno in lesno stroko.
Za pripravo na prihodnjo turistično sezono imamo zelo malo časa. Priprava mora biti temeljitejša kot katerakoli poprej, saj bo hkrati priprava na proslavo 20. obletnice SNOS, ki bo prihodnje lato. Proslava bo združena s kulturnim festivalom.
Na seji so razpravljali še o gradnji avtobusne postaje v Črnomlju, katere investitor naj bi bili podjetje »Gorjanci« in »SAP«, ter občinska skupščina. Tudi zasebni hišni lastniki v mestu in ob prometnih cestah naj že zdaj razmišljajo o tem, da bi svoje hiše, poslopja in njih okolico uredili do proslave 20. obletnice SNOS. O ureditvi mesta ln nasehj bo občinska skupščina i izglasovala poseben odlok.
Na seji so še posebej poudarili, da mora postati turizem v Beli krajini ena najpomembnejših gospodarskih panog.
JOŽE SKOP
Seminar za vodstva mladinskih aktivov
Občinski komite ZMS Črnomelj pripravlja za vodstva mladinskih aktivov seminar, na katerem bodo mladini posredovali osnovno znanje o njihovih gospodarskih organizacijah, statutih ter oblikah dela v mladinski organizaciji. Vaška mladina bo spoznala bodoče naloge mladinske organizacije pri socializaciji vasi.
Seminar bo 31. januarja in prva dva dni februarja v Črnomlju. Potreben je zlasti za to, ker so na lanskih mladinskih konferencah izvolili okoli 75 odst. novih ljudi v vodstva aktivov, ki še nimajo delovnih izkušeni na tem področju.
Matični urad Semič
Decembra sta bila Izven bolnišnice rojena ena deklica in en deček. — Porok ni bilo. Umrli so: Marija Golobic, posestnica lz Lipovca, 59 let; Marija Ivec. gospodinja s Sodjega vrha, 73 let; Alojzija safar, upokojenka lz Srednje vasi, 85 let; Marija Fridel, gospodinja iz Stranske vasi, 50 let, ln Jože Novak, delavec lz Nestolje vasi, 25 let.
Najnovejša pridobitev za Črnomelj in vso Belo krajino bo avtomatična telefonska centrala, ki jo sedaj montirajo. Centrala je sodobna, sistema Crosbart ln je izdelek Iskre iz Kranja. Imela bo 200 lokalnih priključkov, možnost razširitve pa bo na 700 priključkov. Poleg tega bo služila kot vozelna centrala in bodo nanjo priključene ostala belokranjske centrale: Metlika, Semič, Vinica in Stari trg. Nova centrala bo povezana z glavno centralo v Novem mestu, tako da bo mogoče klicati vse novomeške lokama številke iz Bele krajine kot iz Novega mesta, se pravi, če bo kdo v Črnomlju ali Metliki zavrtel številko 21-227, se mu bo javil Dolenjski list v Novem mestu, in obratno: če bo kdo v Novem mestu zavrtel 76-174, se mu bo javil naročnik v Črnomlju.
Centralo montirajo mehaniki Iskre ln bodo končali dela predvidoma prihodnji mesec.
Za spremembo občinske doklade in prispevka za kmečko zavarovanje
Kdo bo preživljal ostarele kmete?
Svet za socialno varstvo občinske skupščine Črnomelj je nedavno tega razpravljal o problematiki socialnega varstva na svojem območju. Na podlagi ankete, izvedene med kmečkim prebivalstvom, so na seji govorili o podatkih, ki jasno kažejo, da postajajo ostareli kmetje najbolj pereč problem socialne službe.
V občini Je 3049 kmetovalcev, ki na večer življenja životarijo, od teh jih 173 živi popolnoma osamljenih. Se bolj žalostno pa je dejstvo, da 119 kmetovalcev nima nikogar, ki bi po njih prevzel posestvo, za katerega so vse življenje trdo delali. 106 kmetov je pripravljenih oddati zemljo v družbeno last, zadruge pa je zaradi lege v hribovitih predelih ne marajo vzeti. Invalidnino ali druge ugodnosti s stra-
ni družbe prejema 663 starejših ljudi, ni pa Se ugotovljeno, koliko jih prejema pokojnine. Sedanje podatke o ostarelem kmečkem prebivalstvu bo svet
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
izpopolnil, zatem pa bo celotno problematiko predal v razpravo občinski skupščini.
Organi socialnega skrbstva bodo poiskali družine, ki bi bile pripravljene sprejeti onemogle ljudi, katere so doslej oddajali v domove počitka. S tem bodo prihranili precej sredstev, ustregli pa bodo tudi starčkom, ki se v domačem okolju bolje počutijo.
Člani sveta so se dalj časa pomudili pri številki 2740, kolikor znaša povprečna socialna podpora. Vsi vemo, da s tem denarjem nihče ne more živeti, zato bodo v letošnjem letu poizkušali doseči primernejšo vsoto.
Lam so bili težki tisočaki porabljeni za šolanje otrok, za socialno podporo 50 ljudem je občina plačevala vsak mesec 137.000 din, razen tega pa je v preteklem letu porabila okoli 7 milijonov za osebe, ki živijo v raznih domovih, in še precej denarja za ostale osebe, ka-
Občinska skupščina Črnomelj je dala v javno razpravo predlog o spremembah v plačilu občinske doklade in prispevka za razširjeno zdravstveno zavarovanje šoloobveznih otrok iz kmetijstva. Po omenjenem predlogu se davčne obveznosti kmetov za leto 1964 ne bodo zvišale pri
terim je bila pomoč družbe potrebna. Izkazalo seje tudi, da je bila lam porabljena vsota 100.000 din za -letovanje otrok mnogo premajhna in da bo treba v prihodnje postavko zvišati.
Socialna služba zahteva precejšnja sredstva. Vsa leta je občina dajala več milijonov za rešitev socialnih problemov, potrebe pa čedalje bolj -preraščajo možnosti, zato je vedno več socialnih problemov, kljub vsemu pa denarja premalo. Upoštevaje besede tovariša Tita, ki jih je že večkrat ponovil, da je v socializmu najvažnejši človek, pa bo treba v bodoče še več razumevanja za socialno problematiko, četudi na račun drugih občinskih potreb.
dohodnini, ki je določena z zveznimi predpisi, in pri taksah za vozove, vprežno živino, hibridno trto ter ostalih občinskih taksah. S tem predlogom skuša občinska skupščina zaščititi kmete lz hribovitih predelov, ki bodo plačevali nižjo občinsko do-klado. Kmetovalcem iz 3. davčne lestvice bo občinska iz 4. lestvice pa za 50 odst. To znižanje bo pri vseh kmetovalcih 3. in 4. davčne lestvice zneslo približno 8 milijonov ' dinarjev. To zmanjšanje bodo porazdelili med kmetovalce 1. in 2. lestvice, torej mod tiste, ki imajo zemljo v ravninskem področju in v bližini mesta. Poleg teh bodo nastalo razliko deloma krili tudi oni kmetovalci, ki so v delovnem razmerju. Slednji so doslej plačevali za okoli 11 odst. manj davčnih obveznosti, ker so oproščeni plačila prispevkov za kmečko zdravstveno zavarovanje.
Glede razširjenega kmečkega zavarovanja za šoloobvezne otroke pa je tako: takšno zavarovanje bi postalo za šolske otroke obvezno. Glavarina bi se po predlogu zvišala od dosedanjih 1200 dinarjev na 2600 dinarjev. Na ta način bi krili le 50 odst. dejanskih
stroškov, ki bodo z razširjanim zavarovanjem šolskih otrok nastali. Ostalih 50 odst stroškov, ki bodo znesli približno 5 milioonov in pol, bi krila občinska skupščina lz svojega proračuna. O predlogu bo občinska skupščina razpravljala, ko se bodo o njem izrekli zbori občanov. Prepričani smo, da bodo starši razumeli velik pomen novega zavarovanja za otroke, saj bodo s tem odpravljene razHke med otroki staršev, ki so v rednem delovnem razmerju, in med otroki onih staršev, ki so zasebni kmetovalci. J02E SKOF
OSAMLJEN ZGLED
V bifeju samopostrežne trgovine v Črnomlju vedo, kaj je sendvič. Običajno pod tem nazivom prodajajo v gostinskih lokalih ali bifejih le zemlje z nekaj rezinami salame aH šunke, tu pa nudijo prave sendviče, obložene s francosko solato, majonezo in šunko. Cena je le za 10 din višja kot za »sendvič« — salamo v žemlji, ki velja 50 din. V tem bifeju nudijo gostom bogato izbiro delikates po primernih cenah. Svojevrstna redkost!
Občani, obvestite nas in pišite nam!
Marsikatero pikro ln upravičeno rečejo občani na račun trgovin in tržnic. Ta pove, da Je neka ■tvar predraga, ona premalo stehtana, tretja spet umazana. Zelo redki pa so tisti, ki nepravilnosti prijavljajo pristojnim inšpekcijam. Občani se boje, da se ne bi r»zvedelo, kdo je za tožil, in se boje zamere. Tu pa ne gre za toženje, temveč naj bo vsem pred očmi načelo: za pošteno plačilo poštena po-■Miha,
Da ne bi Imeli občani nepotrebne bojazni, da bi kdorkoli izvedel, kdo prijavi take nepravilnosti, je kolegij za medobčinske inšpekcijske službe sprejel sklep, naj se na vseh tržnicah postavijo posebni predali, podobni poštnim predalom, kamor bodo lahko ljudje oddajali pošto. Se pravi, da nepravilnost, ki jo opazijo, opišejo na papirju In ga vržejo v nabiralnik, seveda brez podpisa. Ključe od predala bosta imela le sanitarni in trmi inšpektor, ki bosta takoj ukrepala.
Tak način obveščanja imajo že vrsto let v nekaterih naprednih državah, zato bomo z njim tudi pri nas poizkusili. Občani, sporočite nam, kaj vam ni všeč!
Kulturne probleme rešujmo načrtno in dosledno!
Delovna konferenca obč. SSPD v Črnomlju je pokazala, kakšno Je stanje v kulturno-prosvetnem življenju občine, obenem pa je ugotovila, da je potrebno začeti načrt-neje reševati številne probleme s področja kulture in prosvete. Pri reševanju kulturno-prosvetne problematike je treba izhajati iz ugotovitve, da kultura kaže stopnjo razvoja ljudi in harmonično dopolnjuje človekovo delovanje, kakor tudi, da kulturne potrebe ne nastajajo in se ne zadovoljujejo tako kot ostale potrebe — same po sebi in progresivno s porastom materialne osnove. Zato je potrebna načrtna vzgoja ter sistematično delo, ki pa seveda ne rodi sadov takoj.
Iz ugotovitve, da razvita družba zahteva kulturno razvitega občana — ustvarjalca in upravljavca ter da je zato skrb za razvoj kulturnega življenja in za kulturno rast slehernega občana splošno družbena, sledi, da je dolžnost vseh družbenih in političnih činiteljev zagotoviti pogoje za normalno kulturno življenje občanov. Zato je potrebno tudi v občinskem statutu dati kulturi ustrezno mesto ter zagotoviti
sredstva za njen razvoj, saj je občina dolžna skrbeti za celoten razvoj na svojem območju..
Kulturno-prosvetna dejavnost v preteklih letih ni popolnoma zado voljila potreb. Ni mogoče zvračati krivde v celoti na dejavnost Sveta Svobod in na prosvetna društva, kjer še vedno delajo ljudje, katerih delo temelji zgolj na ljubezni do dela na tem področju in ki so pogosto pravi entuziasti, pač pa bolj na pomanjkanje materialne osnove za amatersko delo.
Občinska dramska revija v Črnomlju v marcu 1963, na kateri so sodelovale štiri dramske skupine in od katerih je ena nastopila tudi na medobčinski reviji v Brežicah; občinska revija pevskih zborov in folklornih skupin v maju 1963 v Črnomlju, na kateri sta sodelovala dva mladinska pevska zbora in en ženski pevski zbor ter kot gosta pevski zbor iz Metlike in oktet belokranjskih študentov iz LJubljane; poleg tega pa še folklorne skupine iz Adlešič in Semlča od teh sta en pevski zbor in ena folklorna skupina nastopila na medobčinski reviji v Brežicah) in poleg tega še
gostovanje Drame iz Ljubljane ter gledališča iz Trsta jasno kažejo kulturno-prosvctno življenje v obči-■ni v pretekli dobi. Ni pa tako stanje na posameznih področjih prosvetnih društev, kjer imajo svoj-sko problematiko. Na njihovem področju kulturno-prosvetno življenje nd razgibano tako, kot bi moralo biti, če upoštevamo, da so to kmetijska področja, odmaknjena od kulturnega centra, da tu žive ljudje, ki razen radia, časopisa in morda še knjige nimajo kulturnega razvedrila, da pa čutijo potrebo po tem, kar dokazujejo obiski občasnih predstav v njihovem kraju.
Novi sekretariat Sveta Svobod in prosvetnih društev, ki Je bil izvoljen na zadnji delovni konferenci in se je tudi že konstituiral, je sprejel kot osnovno nalogo, da se najožje poveže s prosvetnimi društvi in ostane z njimi v stalni povezavi, da bo lahko spremljal njihovo delo, jim pomagal, jih usme-Jal aH Jim posredoval pomoč. Le tako bo mogoče poživiti delo, da ne bo osredotočeno le na dramsko in morda še pevsko ali folklorno
Palica z dvema koncema.
Ko so v metliški občini že pred leti z odlokom predpisali umetno osemenjevanje za razplod godnih goved, je marsikateri gospodar sprejel ta odlok kot šalo. Mnogo smešnih in »zabeljenih« besedi je bilo izrečenih tiste dni po kmečkih domovih na račun odloka ... Gospodarji so se branili plačati 1000 dinarjev, prispevek, ki je bil določen za živinče, godno za razplod. Svojo živino so gonili bodisi na hrvaško področje bodisi k zakotnim bikom v metliški občini. Kadar so dobili položnico za plačilo skočnine od umetnega osemenjevanja, so se jezili, vili roke in modrovali: »Nisem gonil in ne plačam!«
V občinskem odloku (obešen je bil po vseh razglas-nih deskah) pa je bilo razločno napisano, da je umetno  osemenjevanje obvezno. Od vsakega za razplod godnega živinčeta je gospodar dolžan plačati 1000 dinarjev na leto, je   določal odlok. Pozneje je bila tarifa povišana na 1500 dinarjev. Večina gospodarjev je položnice spravljala in dolžnih zneskov ni nakazovala. Kmetijsko-ve-terinarski zavod iz Novega mesta je občini vsako leto izstavljal račune za umetno osemenjevanje.   Ker  se na tozadevnem   računu občine iz prispevkov  rejcev živine ni nikdar dovolj/nabralo, so do lani prilagali sredstva, ki so bila v proračunu namenjena za druge reči. V občinski blagajni m obilo sredstev, zato se j« to poznalo v zmanjšanem   prispevku za kakšno   šolo,   za popravilo vaških poti itd. Lani pa je uprava  za  dohodke začela zaostanke  (posameznim gospodarjem se je v nekaj letih nakopičilo tudi po 15 tisočakov   dolgov)   resno izterje-vati.   Povsod   je   bil velik vrišč, vsi dolžniki so dokazovali:  »Nisem gonil in ne plačam!«, precejšen del zaostankov pa je bil kljub temu izterjan in za lansko leto je večina gospodarjev skočio za umetno osemenjevanje že plačala.
Lotimo se zdaj vprašanja: je bila tarifa povišana °d prvotnih 1000 na 1500 dinarjev za živinče in zakaj se letos obeta novo povišanje?
Po obstoječih predpisih so gospodarji dolžni pristojnemu oddelku občine prijavljati nakup in prodajo go-
veje živine. Temu oddelku so prijavili prodajo 500 krav in nakup 7 krav ... Hlevi bi torej morali biti na pol prazni. Ce vas pot zanese v ka-.
METLIŠKI TEDNIK
terokoli vas, pa boste ugotovili, da ni živine nič manj kot včasih, ampak raje več. Zakaj tako, kam vodi takšno prikrivanje? Občinska evidenca pač ni odvisna zgolj od tega, kar prijavijo kmetovalci. O tem, da se stalež živine ni zmanjšal, priča prodaja mleka, pričajo podatki o odkupu živine v zadrugi, o tem govorijo razne druge službe, ki so občinskim organom pri roki. Zgolj majhna primerjava je potrebna in takoj Je na dlani, da so kmetovalci želeli nekaj prikriti.
Tu tiči odgovor na prej zastavljeno vprašanje, zakaj so se tarife za umetno osemenjevanje v občini Metlika poviševale in zakaj se bodo morale, kot vse kaže, povišati tudi letos. Stroški umetnega osemenjevanja so toli-
ko večji, kolikor manj za razplod godne živine je v hlevih. Kmetje so torej uporabni palico z dvema koncema ... Da so udarci, ki padajo po njihovih hrbtiščih še bolj krepki, pomagajo poleg teh, ki prikrivajo resnični stalež živine v svojih hlevih, tudi vsi tisti, ki še vedno vodijo svoje krave in telice bodisi na hrvaško stran, bodisi k zakotnim bikom v svoji občini. Breme tega zla in udarcev pa je enakomer-
no porazdeljeno na poštene in krivične. Psovke na račun občine, »ki je predpisala«, so odveč. O tem, kako znižati skočnino za umetno osemenjevanje, se morajo pogovoriti gospodarji med seboj! 0 Zaman je torej vse žuga-0 nje občini in izterjeval-0 cem. Razumeti je treba,
• da je odlok, Id ga sprej-Q me občinska skupščina, v 0 mejah občine zakon. Za-0 kon, ki ga je treba spo-
# štovati!
Lani so izterjali 92 odst. davkov
Občinska uprava za dohodke v Metliki je lani izterjala 92 odst. davkov. To je vsekakor precejšen uspeh. Največ zaostankov je pri občinskem prometnem davku. Letos se obetajo pri izterjatvi davkov, pa tudi pri določanju davčnih predpisov mnoge težave. Odpisati bo treba precej parcel, ki so bile podružbljene v zvezi z arondacijami za obnovo vinogradov na Vinomeru. V občini je razen tega precej kmečkih gospodarstev z  ostarelimi  lastniki, ki
ne morejo plačevati davke. Vse to bo treba pri davčni odmeri upoštevati Lani je občinska uprava za dohodke prejela 140 prošenj davčnih zavezancev za odpis zaradi bolniških stroškov. Davčni zavezanec iz kmetijstva, ki plača stroške zdravljenja v bolnišnici, ima pravico do odpisa davkov v višini približno ene tretjine zneska, ki ga je plačal bolnišnici. Domala vse takšne prošnje so bile lani ugodno rešene.
TREBNJE: s pametnimi načrti naprej
Načrt za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini je zdaj dobro zastavljen, uresničevali pa ga bodo seveda glede na razpoložljiva sredstva - Kmetijstvo je za trebanjsko občino še vedno najvažnejša
gospodarska veja!
14. januarja sta občinski odbor SZDL in občinski komite ZKS v Trebnjem obravnavala perspektivni razvoj kmetijstva v občini. Po osemurni razpravi so izdelali vrsto sklepov ln priporočil, po katerih se bodo ravnali pri nadaljnjem jačenju podružbljanja kmetijskih površin in proizvodnje. Vsa prizadevanja bodo v prihodnje temeljila na dobro proučenih analizah dosedanjega stanja v kmetijstvu, ki po mnenju obeh političnih organizacij in kmetijskih strokovnjakov ni bilo vedno najbolj rožnato.
V trebanjski občini je 33.625 ha rodovitne zemlje (njive,   travniki, sadovnjaki,
vinogradi, vrtovi, pašnik] in gozdovi), od tega 39.747 ha v zasebnem lastništvu, 3878 ha ali 13 odstotkov pa v socialističnih obratih. Zasebno lastništvo šteje 3525 gospodarstev, od katerih jih ima le 620 več kot 5 ha obdelovalne zemlje, 2905 gospodarstev pa je takih, ki obdeluje do 5 ha kmetijskih površin. V družbenem lastništvu je vsega komaj 648 ha ali 5,3 odstotka obdelovalnih površin, 3230 ha pa je gozdov.
Kljub temu da imajo zasebni lastniki v lasti 94,7 odstotka obdelovalne zemlje, pridelajo le 24 odstotkov tržnih presežkov pri pšenici, 62 odstotkov pri mleku, 80 odstotkov pa pri krompirju, medtem ko zredijo za trg 84 odstotkov prašičev in 78 odstotkov pitanega goveda. V primerjavi z možnostmi, ki jih ima, pa zasebni sektor še vse premalo pridela in priredi, tako da je glavni nosilec kmetijske proizvodnje zadruga, ki poleg kmetijskega gospodarstva v Slovenski vasi pridela in pripravi za trg sorazmerno še največ presežkov.
Razdrobljenost kmetijskih površin zasebnih gospodarstev je očitna, kar pa ni v skladu z razvojem kmetijstva v občini. Čeprav posveča občina precejšnjo pozornost tudi ,drugim panogam,
ima kmetijstvo vendarle največ možnosti, da se razvije po predvidenem in dobro preštudiranem načrtu.
I
Podružbljonje -nadaljnja naloga
Občinski odbor Socialistične zveze ln občinski komite ZKS v Trebnjem sta minuli teden obravnavala teze, ki predvidevajo v letu 1964 in v kasnejšem večletnem obdobju znaten korak naprej v gospodarjenju z dobrinami, ki jih nudi zemlja.
Po perspektivnem načrtu, ki predvideva predvsem povečanje zemljišč pod družbenim upravljanjem, bo kmetijska zadruga v Trebnjem do leta 1965 podružbila 300 ha obdelovalnih površin. V t>em času bo v Mirenski dolini pripravila večji zemljiški kompleks za pridelovanje krme za predvidena pitallšča v Martinjl vasi in razširil n za 30 ha svoj obrat v Temeniški dolini. Do leta 1970 pa naj bi bilo v družbeni lasti že okrog 2330 ha obdelovalne zemlje, v kar bi bdla vključena vsa Mirenska dolina, m-etežni
TREBANJSKE NOVICE
del Temeniške doline' in nižinski predeli v zahodnem delu občine. Hkrati bodo do leta 1970 nastali tudi večji objekti za rejo živine, ln sicer v Temeniški dolini in Velikem Gabru pitallšča za 1000 glav, v Dobrniču pa za ustrezno število plemenskega goveda. Znaten porast rastlinskih pridelkov je spodbudil gospodarstvenike, da so začeli razmišljati o gradnji tovarne za industrijsko predelavo krompirja, ki bi letno predelala okrog 1500 do 2000 vagonov krompirja. Tovarna naj bi začela obratovati že leta 1970.
Večji del nalog namerava kmetijska zadruga ob podpori občinske skupščine ln drugih člnlteljev opraviti že letos. Med drugim Je direktor KZ Trebnje inž. Branko Voljč na torkovi seji povedal, da se bodo v 'letu 1964 nadaljevala aron-dacijska dela v Mirenski dolini, za potrebe zadruge pa tudi skladišča kmetijskih pridelkov. Skladišča so bila pri dosedanjem hitrem razvoju družbenega kmetijstva precej težka cokla. Večjo skrb pa bodo posvetili tudi mehanizaciji in opremi svojih obratov. Za skladišča ln opremo (z mehanizacijo) potrebuje zadruga 120,5 milijona dinarjev. Med drugim so že odobrena sredstva za gradnjo pitallšča za 1000 glav goveda (241 milijonov dinarjev), 53 milijonov dinarjev pa za nakup zemlje.
Načrti za povečano sodelovanje s kmeti
Program kooperactjskeg« pridelovanja bo letos zajel 2016 ha zasebnih obdelovalnih površin. Direktni tržni presežki bodo pri pridelku krompirja;, ki ga nameravajo vsaditi na 440 ha. Za ta pridelek bo zadruga sklenila pogodbe za ustaljene odkupne cene, če bodo pogodbeniki to želeli.
Pogodbeni plan v prireji živali predvideva, da bi zasebniki zredili za zadrugo 3500 mesnatih prašičev ln 400 glav mladega gov«da. Dopitano govedo bi šlo za zakol, nedopl-tano pa za pitallšča.
Ker pogodbena proizvodnja zaradi pomanjkanja mehanizacije in razdrobljenosti parcel Se premalo daje, se Je med drugim kmetijska zadruga odločila, da bo začela letos kreditirati   posamezne pogodbene
pridelovalce, da bodo lahko nabavili potrebne stroje za obdelavo zemlje. Sredstva bodo delili iz hranilnih vlog kooperantov. Predvidevajo da bodo v ta namen letno porabili S milijona dinarjev.
Veliko nerešenih vprašanj Je tudi v gozdni proizvodnji, zato so tudi tu predvideni določeni ukrepi. Pogodbena proizvodnja na podlagi pogodb je dala slabe rezultate, zato so se odločili, da bodo problem rešili z občinskimi odločbami. S temi odločbami bi se gospodarjenje gozdov preneslo na gozdarsko organizacijo.
i
Nujen je odlok o preživninah
Kot so povedali v razpravi, terja program predvsem rešitev nekaj naslednjih stvari. Od zadruge zahteva, da preskrbi dovolj sposobnega strokovnega kadra. Pred a-rondacijskimi postopki, s pomočjo katerih nastajajo iz leta v leto večji zemljiški kompleksi, bo treba zagotoviti kmetom eksistenčni minimum. To pomeni, da morajo kmetje, katerih zemlja bo v arondaciji podružblje-na, vedeti, od česa bodo poslej živeli. Mlajši, za delo sposobni kmečki prebivalci se bodo lahko zaposlili in si na ta način zagotovili osnovne življenjske pogoje, starejši ljudje, ki za težja dela ne bodo sposobni, pa bodo imeli razne ugodnosti. Med drugim se bodo lahko preživljali s sredstvi sklada za preživnine. Tega trebanjska občina zdaj še nima, ga io pa morala z ustreznim "dio-kom čimprej ustanoviti. Ja bi si bili bolj na jasnem, kdo bo kandidat za preživnino in koliko sredstev bo treba pripraviti, bo treba čimprej izdelati analizo, ki naj bi prikazala socialni položaj kmetov na interesnem področju in drugod, posebno pa naj bi ta analiza poročala o dotoku davkov s podružb-ljenega področja.
Na arondaoijskem področju tudi ne bi smeli pozabiti na regulacijska dela Mirne in pritokov, ker, je tudi od tega odvisen uspeh podružbljanja in pridobivanja večjih obdelovalnih kompleksov.
Pridelovanje na zasebnih poljih in drugih obdelovalnih površinah bo treba spodbuditi z raznimi ukrepi, med katerimi je osrednjega pomena agromdnimum. S pravilno obdavčitvijo kmetovalcev v zasebnem sektorju bi dosegli, da bi se stanje, kot ga zdaj poznamo, vidno izboljšalo, hkrati pa bi se laže prilagodili smotrom, ki vodijo k nadaljnjemu podružb-ljanju kmetijskih površin. Vse to je potrebno zategadelj, da bi zdramili kmetijstvo, ki naj bi v prihodnje več dajalo. Zlasti pričakujejo poslej več tržnih presežkov iz zasebnega pridelovanja. Seveda pa Je vse to brez pomena, ča zadruga ne bo ustvarila tistih potrebnih zmogljivosti, brez katerih ne more uspevati noben od nosilcev družbene kmetijske proizvodnje.
»SPOZNAVAJ DOMOVINO IN ŠE BOLJ JO BOŠ LJUBIL ...«
Izvršni odbor občinskega odbora Počitniške zveze v Črnomlju je na seji 14. januarja razpravljal največ o tem, kiko mladini nuditi Čimveč razvedrila in oddiha v naravi Ugotovili so, da bo samo na ta način mogoče odvrniti mladi rod od gostiln, od popivanja, pretepov in vsakovrstnih drugih razvad, ki so med njo vedno bolj razpasene. '
Osrednja naloga v dejavnosti Počitniške zveze, tako so menili na seji. naj bo prizadevanje, kako odvrniti mladino od takšnih razvad. Koliko naravnih lepot je v Beli krajini, kako mikavna je Mirna gora z okolici in kako čudovito lepa je dolina Kolpe! V te prelepe kotičke ožje domovine malokdaj zaide noga mladega človeka, v gostilnah pa srečujemo ob alkoholu in kartah vedno več mladih ljudi. Mar ni lepše, koristneje in častneje biti član Počitniške zveze ali pa taborniške organizacije in si na pohodih in izletih krepiti tria ter preizkušati svoje moči v boju z naravo, kot pa se v zakajenem gostilniškem prostoru izdajati za »kavboja« ali »šerifa« ln se ponašati . s surovostjo? Prav gotovo ni potreben pogum, da se opiješ in sanjariš o tem, da Imaš na glavi širokokrajen klobuk, ob bokih revolverje in da se te okolica boji . . Lahko Je to, toda mar je častno? In kaj nato, ko omamni hlapi alkohola izpuhtijo, ko se povrne trda resničnost, spren.ljana z glavobolom? Kako deluje takrat posmeh v očeh znanca ali mimoidočega, ki te je videl prejšnji večer, ko si se v gostilni čezmerno napihoval?
O tem so govorili in razpravljali na seji. Poudarili so, da mora organizacija Počitniške zveze zaživeti povsod, kjer živi in dela mladina. Po napornem delu in učenju je mlademu človeku potreben oddih. 2eli si sprostitve in spremembe. Oboje mu bo hkrati z osvežitvijo nudil Izlet v bližnjo ali daljno okolico in pa letni dopust, ki ga bo preživel v domači planinski postojanki ob vsakodnevnih izletih in pohodih ali pa na morju in v planinah. Za nezdravo sprostitev v alkoholu Je potrebnih nekaj sto dinarjev. Ce želimo mlade ljudi odvrniti od tega, jim moramo omogočiti cenen dopust ln cenen turizem po dostopnih cenah. Odbor Počitniške zveze bo oživil propagandno delo: prirejal bo predavanja in predvajal diapozitive o lepotah naše domovine. Organiziral bo vrsto krajših in daljših izletov po Beli krajini ln po Sloveniji. O tem naj razpravljajo mladinski aktivi in naj poskrbijo, da se bo v Počitniško zvezo vključilo kar največ mladih ljudi. Za oddih, zdravo razvedrilo in cenene počitnice mladih ljudi naj skrbijo tudi pristojni svet ln Društvo prijateljev mladlue ter druibeno-polltične organizacije v občini. V perspektivnem razvoju turizma v Bell krajini pa je treba odrediti odgovarjajoče mesto tudi mladinskemu turizmu.
dejavnost, pač pa da bo zajemalo vso, od izobraževalne, prek dramske, glasbene, folklorne-do filmske. Delo v Svetu na naštetih področjih je razdeljeno na posamezne sosvete, ki bodo vsak na svojem področju usmerjali dejavnost v okviru programa Sveta.
Na področju izobraževanja je Potrebno v sodelovanju z delavsko univerzo uresničevati njen program, upoštevajoč potrebo po proučevanju družbeno-ekonomske problematike poleg drugega rednega izobraževanja, kajti le tako izobraženemu delovnemu človeku ho mogoče reševati te probleme. prav tako je potrebno s pomočjo matične knjižnice v Črnomlju or-*l i »J1 knjižničarstvo ln potujočo knjižnico. Ker dejavnost večine prosvetnih društev sloni na dramski dejavnosti, je poleg razširitve dejavnosti društva treba to dejavnost gojiti, vključevati vanjo mlačno in pionirje ln jim dati možnost, da nastopajo pred širšim občinstvom na medsebojnih gostovanjih in tekmovanjih na občinskih revijah, zaradi česar bo letos organizirana ta reviia v Črnomlju.
Občinske revije mladinskih zborov so pokazale, da so možnosti za razvoj te vrste mladinske kulturne nejavnosti, zato Jo bo treba gojiti
in razvijati tudi v bodoče, vendar pa naj se ta dejavnost ne omeji le na nastope na proslavah. Razen tega ima Svet v programu nabavo tamburaških instrumentov ter osnovanje tamburaškega zbora na črnomaljski osnovni šoli, s čimer se bo poživila glasbena dejavnost. Hkrati bo to. folklorni ansambel. Da bi poživili belokranjsko folkloro, Je treba najprej ugotoviti stanje narodnih noš in nabaviti nove. Folklorna dejavnost se bo poživila posebno z vsakoletnim jurjeva-njem v Črnomlju kot manifestacijo belokranjske folklore, narodnih plesov in pesmi, kar bo prvič izvedeno v letošnjem maju. Z istim namenom bo potrebno organizirati izdelavo spominkov, kar naj bi se izvedlo tako, da bi izdelovanje vključili v tehnični pouk na osnovnih^ šolah. Z izvedbo tega je potrebno najprej na krajšem seminarju usposobiti učitelje tehničnega pouka.
Klubsko življenje je treba, kjer životari, poživiti z načrtnim delom ter klubske prostore opremiti s potrebnimi rekviziti. Klubski prostori na| bodo prostori družbenopolitičnih organizacij, zato naj jim pristojni forumi zagotove potrebna sredstva. Prosvetna društva bodo v  teh klubih  razvijala kulturno-
prosvetno dejavnost. Podobno je s filmsko vzgojo, ki je šele na začetku svoje dejavnosti.
Eden glavnih problemov pri uresničevanju programa pa je strokovni kader v prosvetnih društvih. Zato je svet sklenil s seminarji načrtno reševati ta pereči problem.
To so okvirne naloge oziroma smernice, ki jih bodo posamezni sosveti izpopolnili s programi na svojih področjih.
Od konkretnih nalog v bližnji prihodnosti pa sta najprej medobčinska revija kulturnih dejavnosti, ki bo v maju v Črnomlju. Ta časovno sovpada z vrsto kulturnih prireditev v sklopu proslavljanja 20. obletnice zasedanja SNOS v Črnomlju. V zvezi s tem proslavljanjem bodo prosvetna društva pričela takoj s pripravami, s čimer bodo obenem že začela uresničevati program razvoja kulturnega življenja v občini. S proslavljanjem 20. obletnice SNOS bo so-vpadlo letos tudi Jurjevanje. Namen te vsakoletne prireditve je poživiti belokranjsko folkloro, ki je hkrati velika turistična zanimivost.
Zavedajoč se velikega pomena razvoja kulture, bomo kos temu velikemu in plemenitemu delu.
Janez Kramarič
Kljub napredku: se številne zapreke
Zapiski z zborov volivcev v kočevski občini
V nedeljo so se končali v kočevski občini zbori volivcev, na katerih so občani raz-pravljzali o družbenem planu komune za letošnje leto ter o formiranju krajevnih skupnosti. Problematika, o kateri so volivci govorili, je bila med posameznimi volilnimi enotami dokaj različna, posebno med mestnimi VE in ostalimi kraji.
Občina je zadnja leta, posebno pa preteklo leto, napravila lep razvoj, saj se je po narodnem dohodku uvrstila med najbolj razvite občine. Kljub temu pa so po posameznih krajih še številne potrebe, ki Jih bo treba čimprej urediti. Ponekod o teh potrebah govorijo že več let; na zadnjih zborih volivaev so se občani zavzeli, da bi te stvari letos skušali dokončno uredita.
Poglejmo, kaj so volivci govorili na nekaterih zborih:
KOČEVJE: zdravstveni dom, pokopališče
Čeprav je bil zbor volivcev v 6. in 7. volilni enoti v Ko-
Matičnl urad Kočevje
Od 8. do 18. januarja so v Kočevju rodile: Ljuba Josič iz Rajhe-nava — Zdravka, Alojzija Zidar iz Novih Lazov — Branka, Antonija Sever iz Mahovnika — Branko.
V Ljubljani so rodile: Francka Oražem iz Kočevja — Natašo, Frančiška Fajfar U Mlake — Slavka, Ana Jakšič iz Kočevja — deklico. Dragica Mihelič lz Črnega potoka — dečka, Magdalena Južnlč iz Kočevja — Matjaža, Štefanija Krašovec iz Kočevja — Renato, Silva Nimac lz Mahovnika — Miro. . Marija Nose iz Tisovca — Franca, Ana škufca iz Kočevja — Silvo.
Poročila sta se: Ivan Jelene, šote: iz Ribjeka, in Stetantja Bav-dek, delavka iz Ljubljane.
V Ljubljani ita se poročila: .Srečki. Vidic, strojevodja iz Kočevja, in Marija Osterman, kuharica iz Morave.
I mrli so: Martin Berlan, čevljar iz Slovenske vasi, 64 let; Frančiška Krašovec, užitkarica iz Pri-cerkve, 77 let; Aleksander Kordiš, kemični tehnik iz Brezovice, 19 let; Marija TJlčar, užitkarica lz Podtabora, 86 let.
V Novem mestu je umrl Anton Sular, knjigovodja iz Kočevja, 5? let
čevju bolj slabo obiskan, je bila razpirava o družbenem planu dokaj živahna. Predvsem so občani izrazih potrebo, da se čimprej dokonča gradnja zdravstvenega doma, ki so ga pričeli graditi lani. Z novtoi, sodobnim zdravstvenim domom bo zdravstvena služba, ki je sedaj raztresena po vsem mestu, dobila eno streho, tako da bo zdravstveno osebje lahko uspešneje delalo. Prav tako Je nujno mi-
sliti na gradnjo nove šole; pomanjkanje šolskih prostorov, ki so prav tako raztreseni v več stavbah, se zaostruje že več let. Prebivalci mesta ter prosvetni delavci, ki jim je zaradi slabih šolskih prostorov delo precej oteženo, lahko upajo, da bodo v naslednjih letih dobili novo šolo.
Poslanec v republiškem gospodarskem zboru Ignac Kar-ničnik je na zboru poudaril, da smo z uspehi, doseženimi v preteklem letu, lahko vsi zadovoljni. V prihodnje pa je treba še bolj skrbeti za povečanje proizvodnje, saj bo komuna s tem tudi veliko lažje skrbela za urejevanje šolstva in zdravstva.
Na zboru so govorili še o nujnosti ,da se dogradi pokopališče, o slabi razsvetljavi nekaterih mestnih predelov, o skrbi za razvoj turizma, o ne-vzgojenostd nekaterih otrok na cesti itd. Ko so govorili o krajevni skupnosti, so nekateri menili, da je treba za zadovoljevanje potreb ustanoviti še več servisov. V sedanjih so storitve precej drage, delo pa ne preveč kvalitetno.
STRUGE: elektrifikacija
Občane v Strugah je predvsem zanimalo, kako je z elektrifikacijo nekaterih vasi v tej dolini, kjer so ljudje sa-
mi že precej prispevali, vendar za dokončno elektrifikacijo vedno zmanjka denarja.
Zanimali so se tudi za kooperacije s KGP ter Izrazili željo po avtobusni zvezi s Kočevjem. Ce bi ne bilo mogoče uvesti rednega avtobusa Ljubljana — Kočevje prek Strug, naj bi vozil v Kočevje vsaj ob uradnih dnevih.
BANJA LOKA: krajevna skupnost in delavnice
V razpravi po tolmačenju družbenega plana so volivoi govorili o gradnji ceste, obdavčitvi gozdov ter škodi po divjadi, ki je vedno večja, o kooperaciji in različnih odkupnih cenah živine in lesa v primerjavi s cenami na Hrvaškem. 2elijo tudi, da bi elektrificirali vasi Briga in Ajbelj, ki ležita bik ob cesti. Za elektrifikacijo potrebujejo še okrog milijon din. Iz živahne razprave so poizeli več sklepov: predvsem je treba zbolj-šati  sodelovanje s KGP in
uskladiti odkupne cene s cenami onstran Kolpe, sicer bodo raje prodajali tam. Proučiti je tudi treba davčno politiko z oziram na pasivnost krajev ter urediti turistično kočo v Kotstelu.
Krajevna skupnost je v Banja Loki in okoliških krajah nujno potrebna. Volivci so Izvolili 6-čIanski pripravljalno odbor. Menili so, da bi morali v teh krajih ustanoviti več delavnic (npr. sodarsko, mizarsko, čevljarsko itd.), ker je do Kočevja in do Broda le predaleč.
DRAGA: spet elektrifikacija
V dragarskem koncu bo po dolgih letih končno letos le dograjena šola (na Travi), v Podpreski pa bodo pričeli graditi vodovod. Dobro bi tudi bilo, če bi pričeli elektrificirati vasi Pungert in Crni potok. Letos bi morda napeljali elektriko v Pungert in popravili pot v Crni potok, ki je izredno slaba, prihodnje leto pa naj bi dobil elektriko še C ml potok.
KOČEVSKE NOVICE
Vprašal sem v trgovinah z obutvijo v Kočevju, vprašal v Ribnici, vprašal v Novem mestu. Nič. Lepe besede, prijazen nasmeh, to pa je bilo tudi vse. Visokih zimskih čevljev, po katerih povprašujem že vsaj dva meseca, ni v nobeni trgovini.
»Veste, imamo samo do 42. številke. 46? Ne, teh pa nimamo in jih verjetno tudi ne bomo več dobili...«
V Ljubljani jih bom pa gotovo dobil, sem si dejal. Toda kjerkoli sem vprašal, nič, ponekod pa
PREVELIKE NOGE?
mi niti vprašati ni bilo treba. »Zimske čevlje bi radi?« je dejala prodajalka, »nimamo jih, za vas že ne!«
Jezim se na veliko nogo, ki zmr/uje v neprimernih nizkih čevljih in na kateri se že počasi javljajo ozebline in kurja očesa, jezim se pa tudi (in predvsem) nad našo industrijo obutve, ki te v zimskih mesecih najlažje preskrbi s sandalami (teh imajo povsod dovolj), tja okoli novega leta pa ji Še zmanjka zimske obutve, ki je baje ne bodo več delali! K. F.
Posvet o turizmu v Kočevju
V sredo popoldan je bil pri oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje posvet o problematiki in razvoju turizma.
Kočevski občirti so se z
dograditvijo nove ceste odprle široke možnosti za razvoj vseh vrst turizma, vendar je potrebnih še vrsta objektov, ki bodo služili turistu in ga privlačevali v ta konec. Sama cesta, čeprav smo jo vrsto let nestrpno pričakovali, še ne pomeni vsega.
V mestu je nujno zgraditi nov hotel, ker sedanji ne odgovarja več niti po kapaciteti niti po funkcionalnosti. Planinci bi kočo za Mestnim vrhom radi preuredili, za kar bi potrebovali milijon in pol din, prizadevajo pa se tudi, da bi jim KGP odstopil kočo na Fridrihštajnu, ki bi bila lahko stalno oskrbovana. Potrebno bi bilo ograditi Ledeno jamo in urediti njeno notranjost, kar bi sicer nekaj stalo, vendar bi podzemne zanimivosti Kočevske privlačevale mnogo turistov.
V prihodnje naj bi se razvil tudi lovski turizem, predvsem inozemski. Lani so imeli lovci 28.000 dolarjev prometa od inozemskih lovcev. Potrebno bo še povečati stalež divjadi; letos bo na Smuki dograjena obora, vendar se bodo pokazali rezultati šele čez tri do štiri leta.
Za ribolov je precej zanimiva Kolpa, vendar tu še niso določene meje med kočevsko ribiško družino in ribiško družino na hrvaški strani. Upajo, da bo tudi to kmalu urejeno, in tedaj bodo lahko še več kot doslej vlagali vanjo.
Zbor gasilskih veteranov v Stari cerkvi
Gasilsko društvo v Stari cerkvi je pričakalo svojo osemdesetletnico z zmago na okrajnem tekmovanju in odneslo drugo nagrado v republiškem tekmovanju. Večina bi pričakovala, da bodo sedaj obsedeli na pridobljenih lovorikah in samovšečno ogledovali pridobljene pokale. Pa ni tako! Starejši, prek 40 let delujoči člani gasilnega društva so prepustili delo mlajšim, ki prav nič ne zaostajajo z delom. Društvo s polno paro deluje dalje brezhibno in se pripravlja za naskok na zvezni pokal. Prepričani smo, da si ga bodo tudi priborili. Poročila so bila z navdušenjem sprejeta in staremu odboru je bila dana razrešnica s pohvalo. Stari odbor bo tudi nadalje krmaril ugledno gasilsko društvo v Stari cerkvi, saj fantje dobro vedo, kako se taki stvari streže.
Ob koncu zborovanja je bila majhna svečanost. Zastopnik gasilske zveze občine Kočevje tovariš Lesar je razdelil posebne diplome in odlikovanja. Za 40 in večlet-
no delo v gasilskih vrstah so bili odlikovani: Franc Vi-dervol starejši, stanujoč v Koblarjih, ki je prišel med gasilce že leta 1922, od leta 1942 pa je bil aktiven pripadnik NOV; Franc Erjavec, star 77 let, stanujoč v Slovenski vasi, gasilec prek 45 let; Janez Mikolič iz Slovenske vasi, ravno tako gasilec nad 40 let in aktiven v NOV;
tudi njegova družina je bila vsa od vsega začetka v NOV; Ivan Vidmar, gasilec nad 40 let, ki je do lani aktivno delal v svojem društvu, pa mu je še danes krepka opora. Posebne značke za dolgoletno delo pa so dobili Jože Bončina, Matija Briški, Marica Vidmar, Karol Mrvar, Mirko Ješelnik in Ivan Novak. CVETO NOVAK
Seminar Rdečega križa
Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je 9. in 10. januarja pripravil seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij RK. Seminarja se niso udeležili predstavniki iz Strug, Rudnika in Predgrađa.
Udeleženci seminarja so poslušali predavanja o mestu in vlogi RK v komuni, o nalogah RK pri oblikovanju zdravstvene in socialne zavesti otrok in mladine, o odnosih do lastnega zdravja (odnosi med spoloma) ter o statutu JRK in organizacijsko — kadrovskih vprašanjih. — Na semi-
narju, ki se ga je udeležilo 53 ljudi, so bili tudi prosvetni delavcu in delaivci socialno-kadrovskih služb v gospodar skih organizacijah.
Ta mesec bo občinski odbor RK Kočevje pričel tudi s tečajem prve pomoči, v Stari cerkvi ali Livoldu pa bo še tečaj za vaško mladino.
0b vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslovi
Razpis natečaja za posojila hišnim svetom
Stanovanjski sklad občine Kočevja razpisuje na osnovi člena 3 Pravil sklada in sklepa seje upravnega odbora sklada z dne 15. januarja 1964
I. NATEČAJ sa dajanje posojil hišnim svetom In druibeno-pravnim osebam T letu 1984 do Tišine I milijonov din.
1. Posojila se bodo dajala za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš, c čimer se bodo pridobila nova stanovanja ali znatno povečala vrednost obstoječih stanovanj.
2. Najnižja obrestna mera Je 2 odstotka.
3 Najdaljši rok vračanja Je 30
le:
4. Ponudbe z vso dokumentacijo Je vložiti najkasneje do 1. marca 1964 Stanovanjskemu skladu občine Kočevje v zaprti kuverti z oznako »Natečaj za posojilo hišnim
svetom«. V ponudbi morajo biti navedeni pogoji lz člena 24. in predložena dokumentacija po členu 25, 26, 27 in 28 Pravil sklada, ki so Interesentom na razpolago na sedežu sklada v zgradbi občinsko skupščine Kočevje, III. nadstropje.
5 Prednost pri dajanju posojil bodo imeli ponudniki:
a) ki prispevajo večji lastni delež k stroškom gradnje,
b) ki ponudijo krajši odplačilni rok,
c) ki ponudijo višjo obrestno mero,
č) ki bodo z vloženimi sredstvi več prispevali k reševanju stanovanjskega problema.
6. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno.
Kočevje, 20. januarja 1964.
STANOVANJSKI SKI.AD OBČINE KOČEVJE
Razpis natečaja za posojila za zadružno gradnjo stanovanj
Stanovanjski sklad občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 3 Pravil sklada in sklepa seje upravnega odbora sklada z dne 15. Januarja 1964
I. PREDNATECAJ i:k   dajanje   posojil   za ladruino gradnjo   stanovanj   na področju mesta Kočevje v letu 1964.
V ta namen je v predračunu »- .»Li za leto 1964 predvidenih 40 Bilijonov dinarjev.
v • prednatečaju lahko sodelujejo v.-., državljani SFRJ, ki si žele zgradil stanovanje na področju me-»t.i Kočevje.
Za to gradnjo je previđeno zemljišče, ki bo urbanistično urejeno osnovi prijav po tem prednatečaju, težnji udeležencev in splošnih urbanističnih vidikov.
Začetek gradnje bo možen spo-n; 'idi lela 1904.
V.prijavi, ki Jo Je treba poslati ali oddati osebno najkasneje do 10. februarja 1904 Stanovanjskemu ■kladu obč'nr- K"*"vK  'II -od
stropje, je treba navesti naslednje podatke:
1 naslov prljavljenca.
2. poklic in kraj zaposlitve,
3. kolikosobno stanovanje želi graditi.
4 v kakšnem sistemu zgradbe želi biti soudeležen (blok, vrstne hiše, dvojčki),
5 kdaj bi želeli imeti zgrajeno stanovanje,
6. s kakšnimi sredstvi bi sam prispeval h gradnji stanovanja,
7. kakšno pomoč bi mu nudilo podjetje, kjer je zaposlen.
Prijave so lahko tudi skupinske prek delovne organizacije ali sindikalne podružnice.
Po zaključku prijav bo sklican sertanek vseh interesentov, na katerem se bo možno točneje seznaniti z vsemi zadevnimi problemi.
Kočevje. 20, januarja 1964. STANOVANJSKI SKI.AD
nnciNB kocevjk
STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ V RIBNIŠKI IN KOČEVSKI OBČINI
Sestavljalci statutov v dirki s časom
Predsednika občinskih sindikalnih svetov v Kočevj'u in Ribnici govorita o statutih
Statuti komun in gospodarskih organizacij naj bi bili pripravljeni in sprejeti do 9. aprila letos. Dotlej pa naj bi proizvajalci v delovnih organizacijah temeljito preštudirali in prediskutirali svoje »ustave v malem«. Statut delovne organizacije naj bi namreč ne bil le administrativno sestavljen akt, kakršni so vse prepogosto bili dosedanji pravilniki in pravila, ki so, žal, navadno obležali v zaprašenih predalih, ampak živ, stvaren dokument, blizek in domač slehernemu članu kolektiva. Se pravi: statut naj ne bo samo statut podjetja, ampak statut slehernega člana kolektiva, naj bo njegovo zrcalo in vodilo pri delu. Prav tak statut pa je, kakor predobro vemo iz izkušenj, težko izdelati.
Cas, ko naj bi bili statuti pripravljeni in sprejeti, se naglo bliža, kolektivi pa hite, hoteč v tej dirki s časom zmagati. Kako poteka izdelava statutov delovnih organizacij v kočevski in ribniški komuni, koliko statutov je če Izdelanih in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo sestavljavei, govorila predsednika občinskih sindikalnih svetov iz Kočevja in Ribnice Tone fiercer in Franc Košorok.
Čeprav ne moremo trditi, da je pri statutih narejenega malo, ne smemo biti zadovoljni, kajti rok za sprejem statutov se naglo približuje. Kolektivi sicer že več mesecev delajo statute, posebno intenzivno zadnje čase, vendar jih najbolj ovira čakanje na sprejem nekaterih zakonov (na primer zakona o delovnih razmerjih, zakona o delavskem samoupravljanju itd.L Sestav-ljavci se boje, da bo zakon, če'bo Izšel šele po sprejemu statuta, le-tega povsem postavil na glavo in dela se bodo morali lotiti znova.
RAZPRAVE PO POGLAVJIH
Prvi in drugi dol tez osnutka statuta, ki v glavnem obravnavata uvodne do-
ločbe, delavsko samoupravljanje, strokovne službe, delitev dohodka, kadrovsko problematiko itd., imajo v kočevski komuni napravljena podjetja Rudnik, Inkop, Snežnik iz Kočevske Reke, Zidar itd. Statute imajo gotove že Itas, Tekstilana, kemična Melamin, Kovinar, Oprema, KGP \pol statuta) itd. Nekateri teh statutov so že v obravnavi med člani kolektiva, drugod se na to pripravljajo. Pohvalna je odločitev, naj bi ne čakali, da bo sestavljen ves statut, ampak naj bi se kolektiv z njim seznanjal postopoma, po delih. Kakor hitro je pripravljeno poglavje statuta, se kolektiv zbere in ga predabatira. Tako kolektiv statut počasi, toda temeljiteje osvaja, bolje spoznava njego-
ve določbe in bistva posameznih poglavij, razprava pa ne postane monotona in dolgočasna in ljudje mnogo lažje dajejo pripombe in priporočila. Ce pa je statut (ki mora seveda upoštevati vse koristne opombe članov kolektiva) sestavljen ha ta način, bo res življenjski in last vseh zaposlenih.
Druga težava, ki je zavrla izdelavo statutov, so reorganizacije podjetij. Združila sta se Kmetijsko gozdarsko posestvo in Kmetijska zadruga Kočevje, kar je prav gotovo vplivalo na počasnejšo izdelavo statuta. Elektro Kočevje je statut že imelo, potem pa se je združilo z drugim podjetjem, pri Časopisno založniškem podjetju Ko.cevs.ki tisk pa dolgo časa niso bili na jasnem, kako bo z listom Novice, ki so bile do konca leta v sklopu podjetja
Zelo slabo pa je v manjših podjetjih v obeh občinah, kjer s statuti ne pridejo nikamor. Ne le, da dejansko nimajo ljudi, ki bi pripravili statut, bolj žalostno je, da v večini primerov kolektivi ne kažejo posebnega zanimanja za to in le čakajo, kaj bodo rekli drugod.
Ker se Je občinski sindikalni svet v Kočevju euvedal podobnih težav. Je skupno z delavsko univerzo ustanovil komisijo za pomoč pri Ldclavl statutov. Strokovnjaki bi statutarnim Komisijam v podjetjih nudili vr,o pomoč a
»JELKA* v naporih za sodobno trgovino
Pri trgovskem podjetju »Jelka« v . Ribnici so povedali, da bodo letos naredili za približno 830 milijonov dinarjev prometa in plan presegli za 18 milijonov. Po reorganizaciji trgovine v ribniški občini, ko je iz treh majhnih trgovskih podjetij nastalo eno večje, se je začela tudi trgovina hitreje razvijati. V to razdobje lahko uvrstimo prve napore za modernizacijo in specializacijo prodajaln.
Trgov, podjetje Jelka združuje 29 poslovalnic, od katerih jih je v Ribnici, trgovskem središču v občini, kar 14. Doslej so preuredili, tako da zadoščajo sodobnim zahtevam, prodajalne: »Samopostrežba«, »Oprema«, »Mešano blago« in »Zeleznina«, preurejajo še »Železnino« in »Zelenjavo«, vse ostale Prodajalne pa so več ali manj zastarele. Prva in osrednja naloga kolektiva Jelke je nadaljnja moder-
RESETO
nizaeija trgovine in specializacija prodajaln. Da bi to izvedli, bodo morali graditi nove stavbe, oziroma najti prostor za prodajalne v pritličnem delu stanovanjskih blokov, ker bodo lokale, v katerih so zastarele prodajalne zdaj, težko preuredili.
Poleg ostalega primanjkuje v Ribnici primernih
skladišč. Prav to se je v minulem letu močno poznalo pri prometu z gradbenim materialom in kmetijskimi pridelki, ker »Jelka« obojega ni mogla kupovati v primernih količinah, ker pač ni bilo prostora za skladiščenje. Težave pri preskrbi prebivalcev z ozimnico so v zadovoljstvo potrošnikov nekako premostili, kljub temu pa se trgovina ne bo mogla razvijati tako, kot čas zahteva, če ne bo na voljo dovolj velikih, so-^ dobnih skladišč.
S poslovnim uspehom so v   kolektivu zadovoljni,
ker se je rentabilnost poslovanja po reorganizaciji zaradi zmanjšanja števila uslužbencev v upravi in manjših stroškov pri nabavi povečala. Kolektiv bo letos ustvaril za okrog 15 milijonov dinarjev skladov, kar je precej več kot poprej, pa kljub temu mnogo premalo za razvoj, kakršnega želijo. Ker bo do modernizacijo trgovin in za vse, kar je s tem v-zvezi, potrebovali precejšnje zneske, bodo skušali uporabiti vsa razpoložljiva investicijska sredstva lz občinskih, republiških in ostalih virov.
Obnovljena cesta Žlebič-Sodra-žica bi še bolj odprla vrata turizmu
Sodražica je prijazen kraj, ki leži pod vznožjem Travne gore. Ta gora je znana iz časov NOB, ker Je ves čas vojne nudila varstvo partizanom. Pred nekaj leti so na Travni gori zgradili turistični dom, ki se vedno bolj uveljavlja.
Sodražica je med zadnjo vojno veliko pretrpela, saj je bila skoro do tal porušena. Zrastla je nova Sodražica, lepša od prejšnje. Najpomembnejši obrat v tem kraju je Lesna galenterija, ki je obrat ribniškega Inlesa. Tu je še obrat ljubljanske »Torbice«, ki zaposluje pretežno žensko delovno silo, »2ične pletenine«, ki bodo letos znatno povečale svojo dejavnost v novih delovnih prosto-
rih, ter odkupna postaja suhe robe.
Po zaslugi agilnega turističnega društva se razvija v pomemben turistični kraj. čimprej bo treba misliti na modernizacijo ceste Žlebitč-Sodražica. Z urejeno cesto bi se ta lepi predel Ribniške doline na široko odprl turistom. Želimo, da bi se to zgodilo čimprej! K. O.
Pavle Primšar (vidite ga na sliki) je mehanik v Ribnici. Stroj za izdelavo vzmeti za ščipalke za perilo, ob katerem stoji, se je pokvaril in vse je kazalo, da ga bo treba zavreči. Tov. Primšar ga je popravil in stroj izdela v 8 urah 70 kilogramov vzmeti. Koliko je s tem prihranjenega, lahko izračunate, če upoštevate, da ročni strojček za izdelavo vzmeti naredi v 8 urah le 12 kilogramov in pol vzmeti.
Sprehod po Ribnici in še kaj
Tole je središče Osilnice, njen trg: v ozadju avtomobil (džip), ki se vrača iz Cabra in bo spotoma vzel pošto, da jo odpelje v Delnice
Ribnica je v zadnjih letih precej spremenila podobo. Zra-stle so nove stanovanjske zgradbe v bližini Tnlesovega lesnega obrata sta zrastla lani dva stolpiča. V enem ie stanujejo, drugi je pred dograditvijo, tretji pa bo kmalu v gradnji. Z izkopom temeljev so začeli že lani. Tako ta del trga, ki je bil prej pust in prazen, postaja med najlepšimi predeli Ribnice. Pa tudi v ostalih predelih, posebno na periferiji, je bilo zgrajeno večje število hiš. Gradijo predvsem zasebniki.
Za tujca bo zanimivo, koliko je v zadnjih letih zgradil Inles (prej LIP). V celoti so modernmrali proizvodnjo in zgradili nove delovne prostore za obrat vezanih vrat, žagarski obrat, lesno galanterijo Ud. Novi obrati ie na zunaj dajejo videz močne les-■ noindustrijske dejavnosti. Naj omenimo še Kovinsko
podjetje, ki je v polpreteklem obdobju z novimi (felovnimi prostori povečalo proizvodnjo. Seveda pa s tem nismo našteli vsega novega, kar daje z romantičnim obnovljenim ribniškim gradom in letnim gledališčem novo podobo tega starodavnega kraja ob Bistrici v zahodnem delu Dolenjske.
Seveda pa bo treba stanovanja še graditi. Vložiti bo treba še precej naporov, da bo dokončno odpravljena stanovanjska stiska. Stanovanj kljub gradnjam še vedno primanjkuje. Nekatere družine stanujejo v stanovanjih, ki komaj zaslužijo to ime. Po predvidevanjih bo stanovanjski problem, če bo šla gradnja stanovanj s tako naglico naprej, že v nekaj letih rešen.
Pa še nekaj besed o Ribnici. Ribnica je z modernizacijo ceste Ljubljana-Kočevje
nasveti ln konkretnimi predlogi. Čeprav komisija obstaja že dalj časa, se je Je doslej Poslužil le Rudniki Potem pa Se tožimo ...
V CEM SE GREŠIJO?
Ponekod, pravi tov. Serccr, zavlačujejo z razpravo o osnutku, čeprav imajo statut že Izdelan. V rifekem podjetju imajo statut že dva meseca, dali so ga v posamezne ekonomske enote, s tem pa, mislijo, je te vse storjeno. Organizirane razprave ni bilo. Nikjer Pa se ne vprašajo: Smo res storili dovolj? Je 3 tem, da je zadoščeno formalnim predpisom, zadoščeno tudi dejanskemu stanju, željam proizvajalcev? Je dovolj, če se nekje v oddelku valja Izvod neprebranega ali površno pre-Hstanega statuta? Ne. Ni dovolj! Statut ni formalizem, ni nekaj deset clklostlranlh pol papirja. Statut naj, poleg vsega drugega, sta Poudarila tov. Sercer in Košorok, zagotavlja članom kolektiva toke pravice, da mu Jih ne bo v nobenem primeru treba Iskati izven podjetja. Tak statut bi bil idealen, spričo pomanjkanja predpisov pa g^je tudi težko izde-'ati. Toda če bomo pri razpravah tako površni, bo statut prav tako neživi lenjskl, kakor so bila prej pravila. •
Kdo naj organizira razprave o statutu? vsekakor sindikalna organizacija. Brez dvoma bi imeli člani kolektiva ob posameznih členih °°vo'l Pripomb, vrednih upoštevanja, s tem Ru-r J™ dosežen glavni smoter statutov. S,'1 Povedali svoje mnenje o določilih vSucfl SL,de"Uv dohodka, razporejanje tastov in « ".'"""»clJl ln decentralizaciji sred-
eknnnmcfr        ^ MOrđa D' 'elJal° ugotoviti
toSSfM? enolatn Te* Pristojnosti pri spre-lemanju planov. Ce bo ekonornska enota sa-!«?u ra2nravIJala o proizvodnem planu, bo ■Su v nlem vldeIa umo »ebe. vsak član kosiva pa svoje mesto In vlogo v nJem.
PA RIBNICA?
V ribniški občini so pripravljeni doslej k trije statuti: v Kovinskem podjetju, ^avstvenem domu in Veterinarski Postaji, kjer so ga dobili od veterinar-^ega združenja ln prikrojili svojim Potrebam. Predsednik sindikalnega ■vota. p. Košorok meni, da morajo statuti temeljito obdelati predvsem odno-■e med ffnni kolektiva, to Je sprejema-
nje, odpuščanje in premeščanje na delovnem mestu, kar večkrat povzroča sitnosti in nesoglasja.
Podjetja, meni dalje tov. Košorok, ki so se razvila iz obrtnih delavnic v industrijske obrate z istim vodilnim osebjem, he kažejo pravega razumevanja za perspektiven razvoj vzporedno s pridobivanjem strokovnih delavcev. Ni pa dovolj, če se podjetje razvije in širi svoje proizvodne zmogljivosti, vnemar pa pušča skrb za delovnega človeka (stanovanja) in skrb za strokovnjake, brez katerih si sodobno in naglo rastoče proizvodnje kljub novim strojem in delovnim prostorom ne moremo zamisliti.
NOVE NALOGE KMETIJSTVA Ribniška zadruga bo statut Imela pripravljen v kratkem. Z odcepom gozdarstva od zadruge pa nastaja vprašanje financiranja kmetijstva (kooperacija, arondacija) .To stanje, kar naj se kaže tudi v statutu, nujno narekuje, da se zadruga temeljito posveti višji obliki kooperacije, M Je pod normalnimi pogoji retabilna. S tem pa se bo morala preori en tirati od »trgovske« na tisto dejavnost, ki Ji Je pravzaprav že ves čas prvi namen, to Je cilj za napredek kmetijstva. Ta prehod bo nujno terjal določene kadrovske izpopolnitve.
V ribniški občini Je precej obratov, katerih matično podjetje Je v drugi komuni (Sukno Zapuže, Torbica, Žičnica, PTT, ZTP itd.); kako Je z njihovimi sLatuti in kakšno mesto bodo imeli v statutih celotnega podjetja, ni znano. Predvsem bi bilo potrebno, da se podjetja dogovorijo z občinsko skupščino o participaciji ustvarjenega dohodka, posebno pa o tem, kako Je s skladi, ki so v večini primerov centralizirani.
DRUŽBENE SLUŽBE V ZAOSTANKU
V prosveti, pa tudi v zdravstvu so s statuti precej v zaostanku. V najtež-
jem položaju je prosveta. Na osemletkah v Kočevju so sklenili, da bi, ker imajo enako problematiko, statut delali skupaj. O izdelavi statuta so imeli posebno predavanje. Največ nejasnosti je o delitvi dohodka ter o pristojnostih posameznih šolskih organov. Kljub temu pa se morda le preveč zanašajo na pomoč od zunaj...
Kakor rečeno, časa ni veliko in treba bo pohiteti, toda ne tako, da bo zadoščeno le predpisom, češ sedaj pa imamo statut. Statut naj bo, povejmo še enkrat, življenjski, ker formalno napravljeni členi ne pomenijo nič, so le bled odsev življenja kolektiva in posameznika, katerima so pravzaprav namenjeni. To pa se pravi, naj statut ne bo registrator sedanjega stanja, ampak naj oriše tudi perspektivo kolektiva za daljše obdobje. Na ta način bo vsakdo spoznal svoje pravo mesto v delovni organizaciji, spoznal bo, da Je pravzaprav tudi on eden od številnih proizvodnih členov, da je to podjetje tudi njegovo.
Zaradi tega je treba statutarnim komisijam pri delu nuditi vso pomoč, prav tako tudi sindikatu, ki združuje in usmerja vse te napore, Je pa bil, žal, precej časa osamljen.
Poskrbeti Je tudi treba, da bo vsak član kolektiva spoznal statut in da bi ne bilo nikogar, Id ne bi vedel, kaj je sploh statut. To pa bomo dosegli le, če bo dobil vsak član kolektiva Izvod statuta in ga bo lahko v miru predelal. V tem bi morda veljalo posnemati kočevski Rudnik, ki je vsem delavcem poslal ciklostiran izvod statuta s pismom, naj ga vsak predela ln na sestanku pove pripombe. (vec)
veliko pridobila. Dotok tujcev se je povečal, kar bo terjalo od gostincev boljše lokale. Tu je močno razvita trgovska mreža, ki se lahko pohvali z nekaterimi novimi oziroma preurejenimi lokali. Tu je sedež trgovskega podjetja »Jelka«, ki zajema celotno področje občine.
Ribnica se je razmahnila, zato se je že dalj časa kazala potreba, da dobijo ulice in ceste ter nova naselja imena. Izdelan je bil osnutek predloga z imeni ulic, ceste in novih naseUj Ribnice. Glavna ulica, ki vodi skozi trg, naj bi se imenovala Ulica 26. marca (v spominih na veliko partizansko zmago 26. marca 1943 v Jelenovem žlebu). Imeli bomo tudi Urbanom, Reše-tarsko ul. Ud. Vsekakor bo Ribnica s poimenovanjem ulic in cest — o tem so dokončno odločili na javni tribuni 13. januarja — veliko pridobila, -r-
Trčenje zarodi poledice v Loškem potoku
V soboto popoldan je prišlo v Loškem potoku pri Ribnici do lažje prometne nesreče. Milana Pajniča je z osebnim avtomobilom LJ-13-43 zaradi poledice zaneslo v naproti vozeča tovarni atvtomobil, ki ga je upravljal Ludvik Graš. Gmotno škodo so ocenili na približno 150 tisoč dinarjev.
Za kroniko »Ribnica v NOB«
Pri občinskem odboru Zveze borcev Ribnica imajo zbranega že precej pisanega gradiva o predvojnem delu KP in o narodnoosvobodilnem gibanju in dogodkih iz NOB na področju Občine. Vendar bo potrebno še precej dela, da bo zbran ves material, pregledan in goden za tisk posebne kronike, v kateri bo zajeta vsa epopeja osvobodilne vojne v teh krajih.
Že 156 milijonov dinarjev viog!
Otroci v Ribniški dolini se zavedajo resničnosti načela: dinar na dinar..., o čemer , govori tudi število hranilnih vlog. V ekspozituri KB v Ribnici imajo s »šparovčki« vedno dovolj dela. Ob koncu lanskega leta je imelo hranilne knjižice 875 otrok, vlog pa za nad 15 milijonov. Ostalih hranilnih vlog je bilo 622 z nad 108 milijoni hranilnih vlog, vezanih hranilnih vlog pa je bilo 154 z 32 in pol milijona dinarji.
M. T.
RIBNICA: večerna politična šola
V četrtek, 23. januarja, se je v Ribnici pričela večerna politična šola, na kateri bodo predavali strokovnjaki s posameznih' področij ter družbe-no-poliitični delavci. Sola bo trajala približno do srede aprila. Se med poukom bodo slušatelji izdelali seminarske naloge z različno tematiko; seminarske naloge bodo kot nadomestilo za zaključne izpite. Predavano snov bodo utrjevali z razgovori o določenih problemih. Izobraževanje slušateljev, ko bodo pokazali posebno zanimanje, bodo kasneje nadaljevali z raznimi kratkimi seminarji.
MORDA VAS ZANIMA ...
Na območju matičnega urada Ribnica se je lani rodilo skupno s tistimi v porodnišnicah 34 fantkov in 43 deklic. Marija Rus iz Nemške vasi 13 je lani rodila trojčke, živa pa sta ostala samo dva dečka; dvojčka (dečka in deklico) je rodila tudi Ivana Andoljšek iz Ribnice 131. Lani je na območju tega matičnega urada umrlo 20 moških in 23 žensk,, od tega je bila ena smrtna nesreča. Poročilo pa se je 17 parov, medtem ko se jih je precej tudi v Ljubljani in. drugod.
V ribniški komuni je leta 1963 pri Avto-mato društvu napravilo šoferske izpite 118 ljudi, izpite o poznavanju prometnih predpisov za mopede pa blizu 400.
Vsega skupaj je v občini 623 voznikov motornih voziL Pri oddelku za notranje zadeve občinske skupščine imajo registriranih nad 300 motornih koles, nad 1.700 mopedov in 200 avtomobilov, traktorjev in tovornjakov.
Predloge zborov volivcev bo obravnavala občinska skupščina ,
Volivci v ribniški občini obravnavajo posamezna določila družbenega plana in proračuna občine na zborih volivcev, ki so se začeli 15. januarja, končali pa se bodo 25. Občani razpravljajo tudi o različnih komunalnih problemih, ki so v neposredni zvezi z občinskim planom.
Osnutek družbenega plana še ni napravljen v celoti; odborniki, ki vodijo in sklicujejo zbore volivcev, le-te seznanjujejo s pripravo in značilnostmi letošnjega plana. O družbenem planu razpravljajo tudi volivci v gospodarskih organizacijah.
Po končanih zborih bo sestavljen plan in proračun, ki bosta že obsegala želje in pripombe volivcev, do konca meseca pa bo o družbenem planu razpravljala občinska skupščina. Na skupščini bodo podrobno obravnavali tudi predloge in želje občanov, ki jih, kakor vemo iz izkušenj, ne bo malo.
Razen zborov volivcev po terenu so minuli teden v novomeški občini potekali tudi zbori volivcev v proizvajalnih enotah. Na sliki: odbornica Tilka Modic (v sredini) poroča delavkam v tovarni perila "Labod« v Novem mestu o osnutku statuta občine Novo mesto in o družbenem planu za 1964. Proizvajalke so sklenile, da bodo osnutek občinskega statuta, ki ga je nemogoče predelati na enem zboru, temeljiteje predelale na več sestankih po posameznih enotah v
februarju.
ZA POGLOBLJENO RAZPRAVO 0 OSNUTKU OBČINSKEGA STATUTA
Zbori volivcev v novomeški občini so končani. V volilnih enotah po vaseh in mestnih naseljih ter v delovnih organizacijah so občani razpravljali o osnutku občinskega statuta, o tem, kako so uresničene naloge družbenega plana za lansko leto, ter tudi o družbenem planu za 1964. Kaj nizaedjah so občani razprav-in iz poteka zborov volivcev? Zelo prav in potrebno je, da se zamislimo nad tem, kakšna stališča je zavzel ta ra^Mrši organ samoupravljanja in socialistične demokracije.
Dnevni red zborov je bil tudi tokrat preobsežen, preobsežen zato, ker se volivci na enem samem zboru, čeprav bi hoteli, niso mogli dovolj temeljito pogovoriti o obeh točkah dnevnega reda. Osnutek občinskega statuta je za občana nadvse pomemben, saj bo statut opredelil mnoge odnose in razmerja v občini tet pravice in dolžnosti. V vsakdanjem življenju se bodo občani srečavali z njegovimi določili, prav zato jih morajo poznati. Družbeni plan je ie postal skupna naloga, ki Jo v proizvodnji in v vsakdanjem delu uresničujejo vsi občani.  Od njihovega dela,
prizadevnosti in naporov je odvisno, ali bo plan izpolnjen ali ne. Prav zato je družbeni plan zadeva, ki jo morajo zelo dobro poznati vsi občani. Sele nato bodo vedeli, katere naloge so v nastopajočem letu poglavitne ter česa se je treba najodločneje lotiti. Družbeni plan govori o proizvodnji: v njej je zajeto bo, kar delajo vsi posamični kolektivi, govori o družbenih službah: tam je našteto vse o razvoju zdravstva, šolstva in sooialnega varstva, kar občane prav gotovo močno zanima, in končno govori družbe-beni plan tudi o družbenem standardu in o komunalni Izgradnji v občini: tam je našteto vse tisto, kar poleg vsakdanjega kruha potrebujemo v življenju. To so ceste, ulice, javna razsvetljava, elektrifikacija, popravila poti, gradnja vodovodov, stanovanj itd. Ze iz teh nekaj besedi lahko razberemo, da ima vsak občan mnogo skupnega z družbenim planom.
Povrnimo se zdaj k zborom volivoev. Ugotovili smo že, da je bil dnevni red preobsežen in da Je onemogočil tehtno razpravo. To so na mnogih zborih ugotovili tudi volivci.
. Marsikje so poudarili, da je premalo to, da jim osnutek statuta v grobih obrisih posreduje odbornik. Statut, želijo spoznali podrobneje, šele nato bodo lahko o njem razpravljali, so ugotavljali ponekod. Takšne predloge in pobude velja pozdraviti. Naj povemo, da rii bil namen občinskega vodstva seznaniti občane z osnutkom statuta samo tokrat. Socialistična zveza ima kot najbolj množična organizacija pravico sklicevati zbore volivcev. Osnutek statuta bodo še ta mesec razmnožili v večjem številu izvodov. Ko se bodo občani z osnutkom temeljiteje seznanili, pa bo Socialistična zveza sklicala zbore volivcev, na katerih bo tekel pogovor samo o osnutku. Na nekaterih zborih so občani predlagali, naj bi osnutek razmnožili v toliko Izvodih, da bi dobilo vsako gospodinjstvo po enega. Predlog je sicer umesten, toda veljal bi preveč denarja. Osnutek bo zdaj razmonožen v toliko izvodih, da bo dosegljiv vsakomur, ki se bo želel podrobneje seznaniti z njim. Ko bo javna razprava končana ln ko bo osnutek dopolnjen s predlogi občanov ter sprejet od občinske skupščine, pa bo tiskan v toliko izvodih, koli-Je v občini gospodinjstev.
KAJ SO POVEDALI OBČANI NA DVORU
18. januarja je bil na Dvoru zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 92 občanov. Razpravljali so o osnutku statuta občine, o družbenem planu,
Vedno več stanovanj za prosvetne delavce
V zadnjih dveh letih je bilo za prosvetne delavce v novomeški občini zgrajenih IS družinskih in 19 samskih stanovanj. Nujno potrebnih je še vedno IT družinskih in 8 samskih stanovanj, ki jih bc treba še zgraditi. Poleg tega pa je še vedno precej prosvetnih delavcev, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih. Kljub temu lahko ugotovimo, da se je stanovanjska kriza, ki je bila zlasti pred 5 leti v vrstah prosvetnih delavcev nadvse pereča, le precej omilila. Pred leti so k omiljenju pripomogli tudi nekateri delovni kolektivi, ki so zlasti na podeželju odstopili svoja stanovanja za potrebe prosvetnih delavcev.
ŠE ENKRAT: občinski prometni davek
V predzadnjem DL smo pod tem naslovom poročali o odloku, s katerim je občinska skupščina Novo mesto predpisala prometni davek od žagarskih uslug. Vest dopolnjujemo s tem, da se prometni davek zaračunava od osnove 2600 dinarjev, kar pomeni, da bo treba plačati od kubika razrezane hlodovine iglavcev 100 odst. osnove ali 2600 dinarjev, od kubika razrezane hlodovine hrasta 70 odst. ali 1820 dinarjev, od kubika hlodovine ostalih listavcev pa 50 odst. osnove ali 1300 dinarjev. Med hlodovino listavcev so izjema cer, gaber in kostanj, od katerih se plača za kubik 15 odst. od osnove ali 390 dinarjev.
izvršenem v lanskem letu, in o predlogih družbenega plana za letošnje leto. V razpravi je sodelovalo 15 volivcev s tehtnimi predlogi in vprašanji.
Glede osnutka statuta so volivci menili, naj ga zaradi obširnega gradiva obravnava še krajevna organizacija SZDL in pove o njem svoje mnenje.
V nadaljnjem so predlagali, naj bi še letos zavarovali ovinek na cesti Dvor— Kočevje, da bi pri zaviranju odpadla vzvratna vožnja za avtobuse in tovornjake nad slabo zavarovano škarpo; občina naj bi v programu komunalne dejavnosti za leto 1964 upoštevala tudi raziskave in načrt za gradnjo lokalnega vodovoda za Dvor in okolico, pri čemer so prebivalci pripravljeni sodelovati z lastnimi sredstvi, razen tega naj bi Dvor dobil bencinsko črpalko.
Volivci so se tudi zavzeli, da se uredi vprašanje stavb SLP, za katere družbeni sektor ne kaže zanimanja in so obsojene na propad. Zato naj bi jih občina prodala zasebnikom, sredstva pa namenila za popravilo ostrešja na žagi, kjer stanujejo štiri družine.
V razpravi je bil govor tudi  o  avtobusnem prometu.
NOVOMEŠKA KOMUNA
Prisotni so enoglasno predlagali, naj bi avtobus podjetja »Gorjanci«, ki pelje zjutraj iz Žužemberka v Trebnje, vozil z Dvora. Od tu namreč vsak dan potuje razen ostalih potnikov še 50 otrok v Žužemberk. Vožnja z avtobusom, ki gre prvi v
Ljubljano, je zaradi prenatr-panosti nevzdržna in nekulturna, drugi avtobus, ki pride iz Črnomlja, pa ima zlasti v zimskem času stalne zamude. M. S.
V šolstvu bo letos treba končati začete
investicije
Kljub velikim potrebam letos v občini Novo mesto ne bodo možne v šolstvu nove investicije; občinska skupščina razpolaga letos le z malenkost večjimi sredstvi kot lani. Prvenstvena naloga je dokončanje lani začetih investicij na šolah v Vavti vasi in v šmihelu pri Novem mestu. Brez dvoma so potraba po novih šolskih stavbah zelo velike, zlasti v Mirni peči, kjer stara šola že razpada, v smarjeti, v Dol. Toplicah, pa tudi drugod, vendar novih gradenj ne bo moči začeti. Edina izjema je stavba za ESS in šolo za zdravstvene delavce v Novem mestu, ker bo grajena iz medobčinskih sredstev in ne iz s'redstev novomeške občine.
BOROVO: lani prodanih 36.572 parov obutve
V prodajalni industrije obutve »Borovo« v Novem mestu je vedno živahen vrvež potrošnikov. V minulem letu so v tej prodajalni prodali 36.572 parov obutve raznih vrst (tu so všteti tudi gumijasti škornji in copate), 6626 parov nogavic in 833 plaščev za kolesa. Prodajalna je s tem za 8 odst. presegla svoj letni plan. Potrošniki zelo radi kupujejo obutev in ostalo v prodajalni »Borovo« zato, ker jim tam prijazno postrežejo in ker brez odlašanja upoštevajo vse reklamacije potrošnikov glede kakovosti prodanih izdelkov.
V smarjeti so se pomenili
V nedeljo, 19. januarja, je bilš-v Smarjeti zbor volivcev, ki ga je vodil Franc Medle. Številnim občanom je dr. Znidar pojasnjeval občinski statut, katerega so občani tudi sprejeli. O družbenem planu je govoril Janez Potočar ln razložil, kje in kaj bomo gradili v tekočem letu. Iz njegovega poročila pa je bilo razvidno, da na našem področju sploh ni predvidena nobena gradnja, kar Je občane precej razburilo. Razvila se je zdrava in zanimiva razprava, v kateri so občani izrekali željo po ustanovitvi krajevne skupnosti na tem območju, ki naj bi začela delati že letos marca. Radi bi imeli zdravstveno postajo in cesto skori Smarjeto. Pripomnili so tudi, da Je bil vodovod lz šmarjote v Dolenjo vas obljubljen ie lani, pa
i v letošnjem planu ni upoštevan. Govorili so tudi o gradnji šole, ki Je v planu ni, predvidena pa je bila že v prejšnjem družbenem načrtu občine. V zvezi s tem so razpravljali tudi o stanovanjih za učiteljstvo.
Občani so povedali, da jih nikdar ne obišče poslanec, ki so ga izvolili, in da bi radi videli, če bi kdaj prišel mednje. Razpravljali so še o kmetijstvu, ob koncu pa ponovno naglasili, naj bi občina njihove želje upoštevala.
Pretekli teden Je zasedal plenum KO ZZB NOV Smarjcta — Bela cerkev, kjer so kot glavno nalogo organizacije predvideli ureditev grobišča in spomenika v Bell cerkvi. Izvolili so 1-člansko komisijo, ki naj bi vse potrebno pripravila, da bi bil spomenik odkrit lahko že za dan borca 4. julija.
*
Pred kratkim Je bila tudi seja upravnega odbora gasilskega društva v Smarjeti. Pomenili so se o občnem zboru. Društvo Je dobilo avtomobil za prevoz ljudi in mo-torke, česar so bili gasilci zelo veseli, saj se jim je s tem izpolnila dolgoletna želja.
D. P.
Kanalizacija v Bršlinu
O tem, da se dela pri urejanju bršlinske kanalizacije nadaljujejo, smo že poročali. Z gradnjo so začeli lani, in so dogradili polovico približno 800 metrov dolgega kanalizacijskega voda. Kanalizacija bo zajela področje tovarne Iskra v Bršlinu ter objekte bodoče tovarne stekla in gornji del stanovanjskega naselja. Skupaj s čistilno napravo bo veljala približno 45 mi' lijonov dinarjev. Čistilno napravo, ki velja približno polovico1 vsega, bodo zgradili še letos.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine. Spod. Posavja in Dolenjskel
Novomeška kronijka
■ Delavska univerza priredi 27. Januarja ob 17. url v Domu JLA zanimivo politično predavanje. Predavatelj visoke politične šole v LJubljani Vinko Trček bo govoril O najnovejših tezah idejnu političnega spora v komunističnem gibanju Vsi politični delavci, aktivisti in tudi ostalo prebivalstvo — vabljeni!
■ Novomeška pekarija je lani prodala 2068 ton kruha ln peciva, od tega 1868 ton kruha raznih vrst, U ton keksov, 2,200.000 ženici j ln 767.000 kosov raznega peciva. V letu 1962 Je prodala 1791 ton kruha In peciva, v letu 1961 pa 1463 ton. V zadnjih dveh letih se je torej potrošnja pekovskih Izdelkov na območju, kjer prodaja novomeška pekarija, povečala za okrog 20 kg na posameznega prebivalca.
■ Lastnikom avtomobilov v No-•om mestu se, kot Je videti, le obetajo boljši časi. vsaj kar ae ge.raž tiče. Izvedeli smo, da se bo te dni v okviru turistične kcmlslje začela razprava o tem pomembnem problemu in da bodo morda prav kmalu določili prostor zu gradnjo garaž. Ce bo šlo vse po sreči, bo lahko nekaj garaž, ki bodo omilile stisko, zgrajenih že letos
*Ji Ograjo pri blagajni v veži kina Krka nameravajo postaviti,
kot Je bilo slišati. Vsekakor Je takšna ograj« zelo potrebni, s-t
ni pri nakupo" kino vstopnic nobenega reda, česar so krivi nedisciplinirani kupci, zlasti pa mladež, kl se mimo vrste gnetc k okencu. Najbrž bi bilo boljše postaviti pravcato jekleno mrežo, ki bi kupce prisilila k temu, da bi stali v vrsti dmg za drugim!
■ »Navali, narode!« Je vabil v ponedeljek na tržnici prodajalec volnenih nogavic. »Znižane cene, skoraj zastonj!« Je klical. Ko pa smo vprašali, po čem so, Je odvrnil, da po 600 din. Tudi sicer Jih J-3 vedno tuko prodajal, nekateri pa so se le ujeli na lažno znižanje. Dobiti Je bilo Se umetne rože po 60 din, mleko po 70 din. Jajca po 50 din, radič na merice po 80 din, Ilžol po 200 din, Jabolka po 100 do 120 din kg. kislo repo in zelje na merice po 60 din. Za korenino hrena pa so tokrut zahtevali kar 100 din.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so- Frančiška Zidar Iz Kolodvorske 10 - Ziatka. Mariju Grlčar lz Hagovske 21 — deklico, Marija Vu-klčevlč, Nad milni 23 - dečka. — Poročila sla v. Alojz Plrnar, le-sostrugar z Broda, in Danijela KrulJ, ;, iz Paderšlčeve 11. — Umrli so: Franc Kek, čevljar lz Šolske 6, 30 let: Franc Co'.orlč, upokozjenee Iz Kristanove 13, 60 let; Alojz Medved, upokojenec lz Slakove 3. 73 let: Jože Pad'van. unnkoleneo s Ceste brl|;ad I, 75 let: Mira Orfcorec. gosnodlnta iz
'"•<'« II. 67 let.
Mladinski aktiv v Iskrinem žužemberškem obratu
Pred dnevi se je mladina »Iskri-nega obrata v Žužemberku zbrala na ustanovnem sestanku mladinskega aktiva. V 160-članskem kolektivu je dobra polovica mladih ljudi, povečini deklet. Čeprav je večina delavk iz okolišnih krajev. Je bila težnja po organizaciji In njenih oblikah dejavnosti velika Vodstvo obrata Je aktivu obljubilo vso pomoč. Pridobivanje polkvallfikaclj. razni tečaji, predavanja, kulturnozabavno življenja in drugo bodo skrb novega aktiva, ki mora postati žarišče vse društvene dejavnosti v Žužemberku
Obrat v Žužemberku Je, tako kot obrat v Šentjerneju, oddelek »Tovurne elementov za elektroniko« lz LJubljane, ta pa Je ena od šestnajstih tovurn »Iskre« iz Kranja. Keramični kondcnzatorčkl, ki Jih izdelujejo v 2užemberku. so na pogled podobni uporom, ki jih izdelujejo v Šentjerneju, le da se po strukturi ln uporabnosti močno razlikujejo
Uspehi kolektiva so lz leta v leto večji. Leta 19C0 so Izdelali osemsto tisoč kondenzatorčkov, letos o., »e 4 milijone In ustvarili 300 milijonov prometu. Prlhodnle leto, ko bo odprt ie en oddertelk in se bo kolektiv povečul nu SdO ljudi, bodo Izdelali 17 milijonov drobnih elementov In ustvarili milijardo tristo milijonov prometa To bo nujvečjl podvig ln o nJim so razpravljali tudi na ustanovnem sestanku mladinskega nktlvn. 17 milijonov kondon-/.i-lorčkov! To pomeni: odbrusiti 17 milijonov drobnih keramičnih cevk. dolgih 1-2 cm, prl«pa|!tatl
34 milijonov priključnih žičlc, nanesti toliko milijonov kovinskih in Izolacijskih slojev, kondenza-torčke osušiti, pobarvati, kontrolirati na prebojno napetost, sor-tirati po velikosti ln toleranci, označiti ln zapakirati.
v Vsa ta dela bodo opravila de-kleta, ki so še do nedavnega opravi jalu le težka poljska dela. Sedaj delajo sestavne dele za televizorje ln za druge elektronske naprave. Zadostiti 50 odst. Jugoslovanskih potreb — to Je naloga, ki Jo Je prevzel kolektiv lz Žužemberka. Mladi kolektiv je sklenil, da bo tudi to nalogo uresničil!
Mirko Vesel
Komunalna ureditev naselja na Mestnih njivah
Letos bodo v nastajocem naselju na Mestnih nj.vah v Novem mestu uredili vodovod, cesto, kanalizacijo in javno razsvetljavo. V novih stanovanjskih stavbah, v katere se bodo stanovalci še lotos vselili, bo prebivalcem naito prijotneje, kot Je bilo drugod, kjer so so za komunalne naprave potegovali Se dolgo po vselitvi. Za prej omenjeno komunalno ureditev b> treba odšteti približno 18 mliMIonov dinarjev
ZAHVALA
Ob tragični, prezgodnji smrti našega dragega sina, brata in strička
Bogdana Kreseta
IZ 1'OIKiOKK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, počastili njegov spomin, mu darovali toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekamo direktorju tovarišu Emu Saliju in tovarišu Alojzu Vidmujerju ter celotnemu kolektivu obrata vezanih plošč »Novoles« v Straži.
Nadalje se zahvaljujemo godbenikom, pevcem, govornikom za ganljive poslovilne besede, družbenim organizacijam, sosedom ter vsem ostalim, ki so nam v hudih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči:
oče, muti.  bratje Sluvko.  Polde, Tone in Jože z dru/iito  l,-r .sestra  Anion z  ntrol.oma, zaročenka Btefks in ostali sorodniki
Črmošnjice čakajo tekmovalce
V nedeljo, 19. januarja, je bilo v Crmošnjicah tekmovanje za »Fricov memo-rial« - Pojutrišnjem, to je v nedeljo, 26. januarja, bo v Crmošnjicah V. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev, združeno z otvoritvijo zimsko-špcirtnega centra Dolenjske.
V nedeljo, 19. januarja, se je v Crmošnjicah na tradicionalnem tekmovanju za »Fricov memorial, ki so ga naši gozdarji tokrat že 9. priredili, zbralo 20 tekmovalcev " iz vrst gozdarskih in lesnoindustrijskih podjetij dolenjskega bazena. Snežne razmere so v Crmošnjicah ugodne, snega je približno 30 cm, ker ga je odjuga malce zgladila, se tekmovalci niso odganjali.- Organizacija Je bila dobra, tekmovanje se je začelo ob' napovedanem času. Sodelovalo je 5 ekip: 3 iz Gozdnega gospodarstva •Novo mesto in 2 iz Novolesa (Novo mesto). Posamezni tekmovalci so dosegli naslednje čase: 1. Janez Rustja (33,00), 2. inž. Jože Pogorelec (33,9), 3. Janko Goleš (34,4)), 4. Viktor Cujnik (34,8), 5. Alojz Serini (35,1), 6. Franc Knez (36,8), 7. Janko Bavdek (36,8), 8. Janez Sebenik (38,6), 9. Bogo Spiletič (39,8), 10. Oskar Weber (40,5) in 11. Miha Legan (41,4).   * ,
1. mesto je zasedla ekipa GG Novo mesto, 2. mesto e-klpa Novolesa (Novo mesto), 3. mesto ekipa GG Novo mesto, 4. mesto ekipa Novolesa (Novo mesto) in 5. mesto ^Pa GG Novo .mesto. Tekmovanje je minilo brez poškodb, čeprav padci niso bili rodki, tekmovalce pa je bo-drito nekaj desetin okoliških prebivaloev in gozdarjev,' ki 60 Wli gledalci.
V NEDELJO: republiško ■v tekmovanje!
■\ nedeljo, 26. januarja pa bodo Črmošnjice vse drugačne, kot so bile minulo nedeljo, ko je bilo tam tekmovanje za »Fricov memorial«. Dolenjske bele poljane bodo tokrat prvič v svoji zgodovini sprejele slovensko smučarsko elito, ki se bo v o-kviru V. republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev/lesarjev in lovcev pomerila, v veleslalomu. Tekmovanje'v tekih se bo pričelo že ' v soboto, 25. januarja dopol-1 dne, pa si ga žal širša publika ne ba mogla ogledati. Toliko večji obisk pričakujemo zato v nedeljo dopoldne (ob 9. uri)j fco bo svečana otvoritev zimskošportnega centra in takoj zatem tekmovanje v veleslalomu. V Prejšnji številki smo že poročali, da se bodo tekmovanja udeležili Janez Polda, Tinček Mulej, Janko S tele in Franc Cvenkelj ter še mnogi drugi najboljši slovenski smučarji.
Tako mladež kot tudi odrasli ljubitelji belega športa se bodo tokrat lahko srečali s svojimi ljubljenci ln si ogledali zares kvalitetno smučarsko prireditev, najbrž pr-vo te vrste pri nas.
Črmošnjice bodo odete v *astave, iz zvočnikov bo donela pesem ln besede iskrene dobrodošlice vsem, ki bo-
do prvič obiskali v snežno odejo zavite obronke Roga.
Smučarska vlečnica je dograjena
Ko govorimo o zimsko-športnem centru, mislimo predvsem na tisto, kar bo na obronkih starodavnega Roga pri Crmošnjicah in Ga-čah zraslo v prihodnjih letih. Prvi objekt, 450 metrov dolga smučarska vlečnica, ki bo smučarjem prihranila vzpenjanje po najbolj strmem in najbolj napornem delu proge, je že dograjena in bo morda začela obratovati že na dan tekmovanja. Prvi korak je opravljen in že v tej zimski sezoni bodo smučišča v okolici Crmošnjic in Gač, obogatena za sodobno tehnično pridobitev, na voljo mnogim ljubiteljem belega športa. V prihodnjih letih bo občinska skupščina Črnomelj v sodelovanju z novomeško ter z ostalimi te-lesnovzgojnimi in turističnimi organizacijami še naprej gradila zimskošportni center v Crmošnjicah.
Tam bodo zrasle nove vlečnice in sedežnice, sankaške proge, disališča, gostinski objekti in podobno.
Pester spored slavnostne otvoritve
O pomenu zimskošportnega centra, ki ga je naše področje doslej pogrešalo, bo množici obiskovalcev spregovoril nekaj besed predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Rado Dvoržak, nato se bodo po pobočju veJesIalom-ske proge spustili z razpetimi zastavami na smučeh 1 gozdar, 1 lesnoindustrijec in 1 lovec, ki bodo kot predstavniki domačih kolektivov izročili vdovi pok. Franja Frica, začetnika stnučarstva v teh strokah.na Dolenjskem, šopek cvetja. Takoj zatem bo nastopila mladež, ki se bo, odeta v belokranjske noše, spustila na smučeh po pobočju k tribuni in s cvetjem obdarila goste. Vso prireditev bo po zvočnikih tolmačil napovedpvalec, ki bo gledalce seznanjal z imeni nastopajočih tekmovalcev in jim povedal marsikaj iz smučarskega športa.
Parkirni prostori, hrana, pijača in drugo: pripravljenoj
Da ne bi bili lastniki osebnih vozil zaskrbljeni, češ kakšna je cesta proti Crmoš-njicam, naj povemo, da bo za prireditev cesta posebej peskana ln da bo poskrbljeno, da bo v dobrem stanju. Prometna služba bo okrepljena, v Crmošnjicah pa bo pripravljenih dovolj parkirnih prostorov, ki bodo posebej označeni.
V Nižini prostora za gle-, dalce pri veleslalomskl progi
bodo gostinski kolektivi iz Novega mesta in Črnomlja postavili lesene prodajne pulte, kjer bodo gledalcem na voljo tople in hladne pijače ter prigrizek. Skratka, Črmošnjice so pripravljene, da sprejmejo goste-tekmo-valce in da sprejemjo razen njih množico gledalcev iz domačega področja, ki bodo pohiteli na prvo tovrstno smučarsko prireditev na Dolenjskem.
H Posebej vabimo delovne £] kolektive, naj organizira-|g jo skupinski obisk, zlasti g pi šolske ustanove, naj mladini z večjimi prevozil nimi sredstvi omogočijo H ogled lepe zimskošportne |g| prireditve in prvo nepo-H sredno srečanje z njiho-H vimi ljubljenci iz vrst vr-UH hunskih slovenskih smu-■ carjev!
Na levi: tekmovalna proga v Crmošnjicah, v sredini slike: vlečnica
Drsalke rjavijo-toda le zakaj?
Pred vojno je bilo na novomeški Loki, nekako tam, kjer je danes igrišče za tenis, drsališče. Od Jutra do večera je bilo na ledeni ploskvi vse polno drsalcev. »Asi« so ob hreščanju starega gramofona plesali že valček na ledu in izvajali zahtevnejše figure, precej pa jih je na drsalkah vadilo šele prve korake. Ob visoki žični ograji so postavali gledalci.
Prva leta po vojni so vneti drsalci odkrili v Mirni peči zamrzio lužo, kamor so se vozili z vlakom, poizkušali pa so tudi z drsanjem na Težkem potoku, dokler jih ni nekaj do vratu obtičalo v mrzli vodi Po dveh ali treh letih mrtve drsalne sezone so začeli polivati sneg pred novozgrajenim kopališčem na Loki, kjer je bilo živahno posebno ob večerih. Minulih nekaj let pa Novomeščanom drsalke rja-vije. Zakaj? Ni več zanimanja za ta šport? Ni primernega prostora? Kaj pravijo o tem drsalci in športni forumi?
V imenu drsalcev Vane Murn in Miki Kobe
Vane Murn, poslovodja poslovalnice »Usnja«: — Pred zadnjo vojno Je novomeški klub ELAN poskrbel za polivanje tenis igrišča, kjer smo se vsako zimo drsali. Tudi v blagih zimah je bil led, kot je treba. Stari Lumpert Je pobiral vstopnino, mislim, da je bila 1 dinar za otroke in 2 din za odrasle, s čimer so krili stroške. Drsanje je bilo v Novem mestu eden najbolj množičnih športov. Čeravno nisem mlad, drsališče pogrešam. Drsanje je lep šport in močno primeren današnjemu življenju, ko ima vsak tako malo časa. Ce greš smučat, izgubiš vse popoldne, za drsanje sredi mesta pa bi si marsikdo utrgal urico prostega časa. Pa tudi oprema je cenejša! Jaz ie hranim drsalke, morda bodo ie prav prišle.
Miki Kobe, uslužbenec Gozdnega gospodarstva: — Drsati sem začel, ko sem bil 5 ali 6 let star. Vse do leta 1940 smo v Novem mestu drsali vsako zimo. Takratni športni klub Je pripravil led, drsalci pa smo pomagali odmetavati sneg, kadar Je vnovič zapadel. Nazadnje sem drsal pred nekaj leti, ko so zasilno ledeno ploskev napravili
pred novim kopališčem na Loki. Skoda, da se potem nihče več ni spomnil drsalcev, saj je bilo vreme v preteklih zimah zelo ugodno. S starimi drsalci, kot sta Karel Adam in Pericev Neno, smo se o tem večkrat pogovarjali, pa kaj, ko sami ne moremo nič narediti, športne organizacije pa so posvečale pri zimskem športu skrb samo smučarjem. Ce bi bil pa led, bi bil jaz prav gotovo zraven, pa še dosti drugih tudi.
Predsednik Partizana Danilo Kovačlč:
— O drsališču smo že razpravljali na društveni seji in mislimo, da je Novemu mestu potrebno. Videli smo, da so v drugih krajih napravili drsališče na teniških igriščih, zato smo se tudi mi ogreli za tako izvedbo. Ker pa ne vemo, kako se tehnično ta reč izpelje, smo na seji poverili enemu izmed članov, da bi v Ljubljani dobil strokovna navodila. Do danes o tem se ni poročal.
Ce bo že letos drsališče, vprašate? Mi smo za to zainteresirani, ni pa gotovo, če nam bo uspelo s pripravami v tako kratkem času. Gotovo pa je, da bo spomladi Novo mesto dobilo kotalkališče. Tudi tega bomo napravili na igrišču za -tenis.
'"'} • . k
Smo v drugi polovici januarja. Drsalci so na led mislili že oktobra. »Partizan« pa Je o tem šele razpravljal. V Novem mestu smo vedno pol leta za koledarjem. Kopališče smo lani začeli delati maja in Je bilo končano ob koncu poletne sezone, o drsališču pa se pogovarjamo konec Januarja! Verjetno bo julija zadeva zrela . ..
Končno besedo pa naj dodamo še v imenu staršev, ki bi bili drsališča in kotalkališča zelo veseli. Upravičeno se Jezijo ob gledanju televizijskih oddaj, ko vidijo v več krajih Slovenije ln drugod otroke
na drsalkah, novomeški pa so za ta šport prikrajšani. Drsanje je razmeroma cenen šport, ima pa še to prednost, da lahko očka in mamica, pa tudi ostali uspehe svojega otroka ogledujejo izza ograje sredi mesta, smučarja pa ne morejo loviti po okoliških gričih.
It. B.
Črmošnjice vabijo!
Na smučiščih pri Crmošnjicah in Gačah se bodo 25. in !6. januarja na V. republiškem smučarskem tekmovanju gozdarjev, lesarjev in lovcev pomerili v tekih in v veleslalomu najboljši slovenski smučarji.
• V sobot« ,25. januarja, «* 3.30, bo v Dol. Toplicah svč&sa otvoritev tekmovanja ter polaganje vencev na spominsko ploščo v zdraviliškem parku.
• Ob 10.00 se bo v Crmošnjicah začelo tekmovanje v tekih (moški 10 km, ženske S km)
• V nedeljo, 26. januarja ob t.00, bo v mali dvorani zdravilišča Dol. Toplice slav-aostna seja častnega predsedstva
• Ob 9.00 bo v Crmošnjicah svečana otvoritev nastajajočega zimsko-športnega centra ob ve-leslalomski progi.
• Ob 10.00 se. bo začelo tekmovanje v veleslalomu
• Ob 17.00 bo v Dol. Toplicah razglasitev rezultatov
Vse ljubitelje zimskih športov, zlasti pa prebivalce Dolenjske, vabimo v nedeljo, 26. januarja, v črmošnjice k otvoritvi zimsko-športnega centra in k ogledu enega največjih smučarskih tekmovanj na Dolenjskem. Na dolenjskih smučiščih se bo tokrat prvič pomerila v okviru republiškega prvenstva smučarska elita Slovenije. Z zimsko-športnim centrom, ki ga hkrati s tem začenjamo razvijati, želimo razliti smučarski šport na našem področju in ga kar najbolj približati prebivalcem, predvsem pa mladini. Zato naj v leueljo, 26. januarja, obvelja jeslo: VSI V ČRMOŠNJICE!
Pripravljalni odbor
V crmošnjicah je že prvi smučarski tečaj
Zimske počitnice so namenjene predvsem šolski mladini za oddih v zasneženi naravi, čim večjemu številu otrok in mladine bi morali omogočiti sankanje ali smuk na bližnjih vzpetinah, da se okrepijo na svežem zraku in si naberejo novih moči za nadaljnje delo v šoli.
V letošnjih zimskih počitnicah bo večje število šol izvedlo krajše smučarske tečaje, razne pohode in tekmovanje na saneh in smučeh. Za nekatere smučarske tečaje je. toliko prijav, da organizatorji ne vedo, kaj bi napravili, ker primanjkuje izkušenih vodnikov in učiteljev, ki bi mladino lahko seznanili z lepotami smučarskega športa.
V novem zimskošportnem centru Dolenjske v Crmošnjicah je že zbranih okoli 30 smučarjev, v glavnem iz vrst šolske mladine Novega mesta. Ta smučarski tečaj Je omogočilo predvsem novomeško DPM-Center ter prireditelj letošnjega republiškega tekmovanja gozdarjev.
Mladi tečajniki, ki bodo pomagali pri pripravi proge in pri samem tekmovanju, bodo sodelovali na odgovornih mestih kot kontrolorji pri prehodu vratc, pri tekmovanju v veleslalomu.
Tečajniki bodo razdeljeni v tri skupine. Vsaka bo imela svojega vodnika in tudi svoj delovni načrt.
V najboljši skupini se bodo učili že hitrega vijuganja po strminah, kjer bo speljana proga za veleslalom. V drugi skupini bodo skušali z osnovnimi liki toliko navdušiti začetnika, da se bo doma še sam izpopolnjeval. Dekleta bodo imela svojo vrsto. Skoda le, da Je za ta šport med njimi vse premalo zanimanja, kar dokazuje tudi manjše število prijavljenih smučark.
Ob večerih bodo tečajniki poslušali predavanja in se seznanili s sojenjem pri tekmovanju v veleslalomu, kjer bodo v nedeljo že sodelovali. Gotovo bodo dnevi v Crmošnjicah hitro minili.
Februarja bo več šolskih in med-šolskib smučarskih prvenstev, na katerih se bodo zbrali najboljši, ki bodo sodelovali na republiškem, smučarskem prvenstvu v veleslalomu 16. februarja v Crmošnjicah. Takrat se bo prvič s smučarskimi tereni v Crmošnjicah seznanila v večjem številu šolska mladina ii vseh krajev republike, med katero bo tudi nekaj odličnih smučarjev.
JOŽE GLONAR
MALI OGLASI V NAŠEM LISTU  VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH!
športni dan' v Šentjerneju
V torek, 7. januarja 1964, smo imeli na osnovni Soli v Šentjerneju športni dan. Izvedli smo tekmovanje v veleslalomu in skokih. Ostali, ki niso tekmovali v teh dveh panogah, so se sankali.
Veleslalom: 1. Božo Tratar (7. a); 2. Jože Vinšek (8. b); 3. MIha Recelj (8. b); 4. Janez Kovačlč (6. d); 5. - Andrej Jerele (8. b); 6. Jože Cekuta (8. a); 7. MIlan Bratkovlč (7. a); 8. Silvo Pctočar (7. a); 9. Martin Povho (7. c); 10. Franc Gorenc (7. c) Itd.
Skoki: 1. Božo Tratar (7. a); 2. Boštjan Kovačič (8. a); 3. Milan Bratkovič (7. a); 4. Alojz Skrbeč (5. b); 5. Silvo Potočar (7. a); 6. Anton Grubar (7. b); 7. Martin Povhe (7. c); 8. Jože Vinšek (8. b); 9. Vid Vinšek (5. b); 10. Lado Gorlšek (6. d) itd.
SSD Polet, Šentjernej
športne novice iz Črnomlja
Ljubitelji zimskega športa M *e vneto pripravljajo za tekme v smučanju, sankanju ln skokin. Občinska zveza za telesno kulturo Je te razpisala tekme v sankanju, smuku, slalomu ln skokih za vse kategorije. 2. februarja bo v Črnomlju medobčinsko prvenstvo v skokih za člane, mladince ln pionirje. Teh tekem se bodo udole-1111 iz Novega mesta, Trebnjega, Mirne, Metlike, Gradca in Črnomlja. Prvoploslranlm bodo podeljene diplomo in spominska darila.
KOKOMKT
Rokometna zveza Slovonlje 1» dala veliko priznanje zboru rokometnih sodnikov v Črnomlju s tem, da bodo v spomladanskem f^m sodili v republiški ligi kar W]e sodniki: Moljk. Smrekar ln K'ajič. Se večje priznanje pa J« 5rtP*ulO rokometnemu odboru Črnomelj, da bo sam organiziral °o 10. oblotnlci Ionskega rokome-
ta na Dolenjskem republiško prvenstvo mladink. Tega tekmovanja se bo udeležilo deset medobčinskih prvakov. Prvenstvo bo v Juniju v Črnomlju.
STRELJANJE
Črnomelj Je dobil pred novim letom v uporabo zelo lepo strelišče za zračno puSko. Pod vodstvom strelca in organizatorja tcv. Jožeta- Maceleta so preuredili kletne prostore pod zgradbo družbenih organizacij. Prostor bo zelo koristno služIl mladini, saj se bo imela kje sestajati. Posebna zanimivost pa jo v tem, da so pri otvoritvi, katere pokrovitelj Je bil predsednik SZDL Črnomelj tov. Franc Stajdohar, dali strelišče v upravljanje mladincem — strelcem. M-K
V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
Matični urad Ribnica
Rojena je bila 1 deklica. — Porok ni bilo. — Umrla je Marija Novak, upokojenka iz Ribnice, 75 let.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00 , 8.00,, 12.00, 13.00, 17.000, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
SOBOTA, 25. JANUARJA: * 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.45 Solistična zabavna glasba. 10.35 Nastopajo »Mali galski pevci«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.13 Radijska kmečka univerza — Jože Kregar: Ob jubileju prve slovenske vrtnarske knjige. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 V ritmu polke in valčka. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Za konec tedna s plesnim orkestrom RTV Ljubljana in našimi , pevci.
NEDELJA, 26. JANUAJfUA: 8.30 O našem mladinskem zborovskem petju. 9.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 15.05 Fopularne skladbe s tujih koncertnih odrov. 16.00 Humoreska tega tedna — C. Sklnner: Na drsanju. 17.15 Radijska Igra — N. V. Gogolj — Arthur Adamov: Mrtve duše. 18.20 Glasba iz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko.
PONEDELJEK, 27. JANUARJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta Zlata Ognjanovič in Friderik Lupša. 10.15 V glasbenem sa-loru. 1100 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — inž. Anamarija Turk: Potek obnove vinogradov in organizacija proizvodnje pri KG Gorica. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz opernega albuma. 18.10 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd.
TOREK, 28. JANUAR: 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja. 9.25 Zabavni zbori. 10.15 Zabavna glasba vzhodnonemškega radia. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 NK
— dr. Marjan Pavšič: Reprodukcija govedi ln izkoriščanje travnatega sveta v hribovitih predelih. 13.30 Pol ure popularne orkestralne glasbe. 14.05 Za šolarje — Pa-stirci. 15.30 V torek na svidenje. 10.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana s svojimi solisti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Štefan Kališnik: Neukradeni avto.
SREDA, 29. JANUARJA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Glasba za razvedrilo. 10.45 Človek ln zdravje. 11.00 Pozor, nlmal prednosti! 12.15 Kmetijski nasveU
— inž. Boleslav CrnagoJ: Kakšne
gozdne ceste naj danes gradimo. 13.30 Lahek koncertni program. 14.35 Melodije vzhajajočega sonca (Indonezijska zabavna glasba), 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi tujih skladateljev. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Jj fonoteke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 21.05 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
ČETRTEK, 30. JANUARJA: 8.08 Z opernih in koncertnih odrov. 9.25 Slovenski pevci, orkestri ln ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pihalni orkestri Ljudske milice. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 NK — inž. Jelica Justin: Pomen gozda v zelenem pasu. 12.25 Pa ples in razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestita, jo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Tk teden v skupščinskih odborih! 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, SI. JANUARJA: 8.58 Pionirski tednik. 9.25 Odmevi is naših krajev. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nlmal prednosti! 12.15 KN — dr. Brank} Rebesko: Zakaj krava zvrže. 12.2$ Polke, valčki in koračnice za v«-selo opoldne. 13.30 Solisti — virtuozi. 14.35 Tako pojo in igrajo v Pragi. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri Aleksandru Borodlnu. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene ras-glednice. 20.00 Majhni ansambli T plesnem ritmu.
6*. 3 (721)
DOLENJSKI LIST
19
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
|YedeusK\Vio\edati
Petek, 24. januarja: Felicijan Sobota, 25. januarja: Trpimir Nedelja, 28. Januarja: Pavla Ponedeljek, 27. januarja: Janez Torek, 28. januarja: Drago Sreda, 29. januarja: Frančišek Četrtek, 30. januarja: Martina Petek, 31. januarja: Vanja
ČESTITKE
Ljubi mami Lojzovi iz Kota pri Ribnici želita za njihov rojstni dan vse najboljše in vedno mislita na njih hčerki Francka Krajnik ln Ivanka Perkovlč lz Chisholma, Min-fcesota, USA.
Vipavčevemu atu iz Tribuč pri Črnomlju, ki je 22. Januarja izpolnil 50 let, želijo se mnogo zdravih zadovoljnih let: hčerka Milena t možem Jankom ter vnučka Maj-flica in Ivanček^,
Ljubemu možu Zvonku Tkalcu, ki služI vojaški rok v Beogradu,' Čestitajo za god in novo leto žena Itarija, obe mami, stara mama ter Milena.
Ob izgubi našega ljubega moža. Očeta in starega očeta
FRANCA ZUPANČIČA iz Poljan pri Dol. Toplicah Dno prejeli veliko izrazov globo-(tega sočustvovanja, zato se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Prejmite vsi našo iskreno zahvalo, posebno pa sosedje. Obenem se iahvaljujemo za številne vence ZB f>ol. Toplice. Socialistični zvez), tovarni vezanih plošč v Straži, tovarni Iskra, Kranj. Prav tako smo dolžni zalivalo Alojziju Murnu lz poljan za poslovilne besede ln predsedniku ZB ter vsem ostalim,
ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka a Srečkom, Rozalija z družino, Janez z družino, Jože z družino, Albin z družino in Karel z družino ter ostalo sorodstvo.
Ob težki izgubi našega najdražjega moža, papana in nonota HERMANA LENASSIJA iz Gor. Straže izrekamo vsem, ki so počastili njegov spomin. Iskreno zahvalo. Posebno zahvalo Izrekamo govornikom  tovarišem  Ašu, Virantu ln Korenu, zahvaljujemo pa se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, železničarjem in prav vsem, ki so gu v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom.
Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žena Eml, hčerki Jelisava in
Vlasta z družinama.
Straža, 17. januarja 1964.
Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku mojo sestro
OLGO SOBAR iz Dobindola
se v svojem imenu in v imenu njenih otrok zahvaljujem. Posebno zahvalo kolektivu Vodovodnega instalacijskega podjetja in Ribje restavracije iz Novega mesta za izkazano pozornost ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Karolina Cigoj iz Novega mesta
ras«
BRIVSKO POMOČNICO sprejmem v stalno službo. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe: Salon Dru-škovič, Ljubljana, Bemekerjeva ulica 23.
ZA VARSTVO ENOLETNEGA OTROKA iščem žensko. Vse ostalo po dogovoru. Naslov: Janez Boje, Ribnica 120.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in pridno, sprejme v službo gostilna Cilka Lukež, Brežice.
Splošno gradbeno podjetje
„PIONIR"
želi zaradi razširitve proizvodnih nalog pridobiti naslednje sodelavce:
2	KV	AVTOLIČARJA
1	KV	REZKALCA
1	KV	STRUGAMA
5	KV	AVT0MEHANIK0V
8 prakso
3 VARILCE - za avtogeno hi elektrovarjenje
20 KV KLJUČAVNIČARJEV
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. —1 Samsko stanovanje za moške priskrbljeno.
Prehrana možna v restavraciji podjetja oziroma menzi gradbišča.
Osebne ali pismene ponudbe sprejema KADROVSKI ODDELEK PODJETJA.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
Jožeta Padovana
ta najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili dragega pokojnika v izredno velikem številu na njegovi zadnji poti. — Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom, ki so ga zdravili in mu lajšali trpljenje, pevcem, organizaciji Zveze borcev, SZDL, govornikom ter sindikalni podružnici 2TP Novo mesto. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani.
Prisrčna hvala za vse izraze toplega sočutjal
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Tone, Stane, Ivan, Lojze, hčerke Nada, Dragi in Jožica.
PRODAM GUMI VOZ, srednje težak, in par konj. Naslov v upravi lista. (24-64)
PRODAM LES ZA OSTREŠJE. — Naslov v upravi Usta. (21-64)
PRODAM SKORAJ NOV ŠTEDILNIK »Gorenje« z nepregornlm steklom (34.000). Pauček, Kočevje, Seškova 2.
UGODNO PRODAM klavirsko harmoniko »Hohner«, 120 basov, Sti-riglasno, z več registri; novo kuhinjsko kredenco moderne oblike; otroško posteljico z zimnico, dolžine 130 cm; radioaparat UKV Soča; gramofon »Suprafon« na 4 hitrosti in električno pečico. Vzamem tudi ček. Naslov v upravi Usta. (28-64).
100.000 DIN NUDIM osebi, ki ml preskrbi sobo ln kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. — Naslov v upravi lista. (22-64)
ODDAM V NAJEM hišo z gospodarskim poslopjem in po dogovoru tudi zemljo.-Naslov v upravi Usta. (26-64)
IŠČEM GOSPODINJSKO pomočnico za kmečka dela. Naslov v upravi lista. (24-64)
IŠČEM FANTA, vajenega konj in kmečkega dela, za majhno posestvo. Možna kasnejša zaposlitev v tovarni. Plača dobra. Janez Kuralt, Zabnica 7 pri Kranju.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. — Desettlsoči vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Vprašajte zdravnika! Zahtevajte Donat v svoji trgovini, te pa ga dobe pri trgovskem podjetju »Zadružnik«, telefon 129 — KGPK.
nemški film »Poročni zavod Avro-ra*.
Brežice: 24. in 25. Januarja Iran-coski film »Krava in ujetnik«, 26. ln 27. Januarja italijansko-franco-ski film »Avanture zimskih praznikov«, 28. ln 29. Januarja egiptovski film »Alžirka Djamila«. * Dol. Toplice: 25. in 28. januarja francoski fUm »Vitez grbavec«.
Kočevje — Rudnik: 25. ln 26. januarja ruski barvni film »Vrstnice«.
Kočevje — Jadran: od 24. do 26. Januarja nemški barvni film »Zaklad v Srebrnem jezeru«, 27. ln 28. januarja ameriški barvni film »Sedmo Slndbadovo potovanje«, 29. ln 30. januarja mehiški film »Pesem upornikov«.
Kostanjevica: 26. Januarja angleški film »Doktor ln ljubezen«.
Metlika: 25. ln 26. januarja francoski film »Lepa Amerikanka«, 29. in 30. Januarja poljski film »Mati Ivana Angelska«.
Mokronog: 25. In 26. januarja francosko-ttalijanski barvni film »Noči Lukrecije Borgie«.
Novo mesto — Krka: od 24. do
27. Januarja italijanski barvni film »Raj na zemlji«, 28. ln 29. Janu-r.ija francoski fUm »Jules ln Jim«, 30. In 31. januarja romunski iilm »Ulice se spominjajo«.
Novo mesto — Dom JLA: od 23, do 26. Januarja italijanski barvni film »Goljat ln velikani«, od 27. do 29. Januarja francoski film »Živeti svoje življenje«.
Predgrad: ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strani«.
Ribnica na Dol.: 23. ln 26. Januarja angleški barvni film »Milijonarka«.
Sevnica: 25. in 26,. januarja francosko-italijanski falm »Kdo ste vi, mr. Sorge?«, 29. Januarja nemški film »Primer inšpektorja Schir-dlnga«.
Sodražica: 25. In 26. Januarja domači film »Boljše je razumeti«.
Stara cerkev 25, ln 26. januarja sovjetski barvni film »Ljudje na mostu«.
Straža: 25. in 26. januarja madžarski film »Pod činom«.
Trebnje: 25. in 26. januarja angleški film »Liga gentlemanov«.

Črnomelj: 25. in 26. januarja ameriški barvni film »Vellčastve-nlh sedem«, 28. in 29. januarja

OBJAVE — RAZPISI
Razpis stanovanjskega sklada občine Kočevje
Stanovanjski sklad občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 3 Pravil sklada in sklepa seje upravnega odbora sklada z dne 15. januarja 1964
I. NATEČAJ za dajanje posojil zasebnim lastnikom   stanovanjskih  hiš  v letii 1964 do višine 7 milijonov dinarjev.
1. Posojila se bodo dajala kot udeležba pri financiranju novih gradenj, adaptacij ali večjih popravil stanovanjskih hiš v zasebni lastnini, ln sicer največ do višine 800.000 din.
2. Natečaja se lahko udeleže fizične osebe, ki so v delovnem razmerju, in osebe, ki so po predpisih socialnega zavarovanja izenačene z osebami v delovnem razmerju za gradnje na področju občine Kočevje.
3. Najdaljši rok vračanja Je 20 let.
4. Najnižja obrestna mera je 2 odstotka.
5. Prosilec je dolžan položiti varščino v višini 2 promilov zaprošenega posojila na žiro račun stanovanjskega sklada pri NB Kočevje, št. 600—27—647—1, do 1. marca 1964. V primeru, da prosilec odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada.
6. Ponudbe z vso dokumentacijo-je treba vložiti najkasneje do 1. marca 1964 Stanovanjskemu skladu občine Kočevje v zaprti kuverti z oznako »Natečaj za posojilo zasebnikom«. V ponudbi morajo biti navedeni pogoji lz člena 24 in predložena dokumentacija po členu 25. 26, 27 -ln 28 Pravil sklada, ki so Interesentom na razpolago na sedežu sklada v zgradbi občinske skupščine Kočevje, III. nadstropje.
7. Prednost pri dajanju posojil bodo Imeli ponudniki:
a) ki prispevajo večji lastni delež k stroškom gradnje,
b) ki ponudijo krajši odplačilni rok,
c) ki ponudijo višjo obrestno mero,
č) ki bodo z vloženimi sredstvi več prispevali k reševanju stanovanjskega problema.
8. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno. Kočevje, 20. januarja 1964.
STANOVANJSKI SKLAD
OBČINE KOČEVJE
Razpis delovnega mesta
Zakonskemu paru brez otrok ali mlajšima upokojencema (žena spo, sobna kuharica, mož vešč upravljanja planinskega doma z manjšo ekonomijo) oddamo v oskrbo planinsko postojanko v bližini LJubljane.
Ponudbe z opisom sposobnosti ln dosedanjega službovanja pošljite pod šifro »Gorenjska — stalnost — takoj« v upravo Usta.
Vabilo na občni zbor
Avto-moto društvo Novo mesto vubl na redni občni zbor vse člane in ljubitelje avto moto športa. Zbor bo 25. januarja ob 19.30 v Domu JLA v Novem mestu.
MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 13. do 21. januarja
je bilo rojenih 18 dečkov in 22 deklic.
Poročili so se: Franc Malenšek, tesar lz Sel, in Alojzija Brulc, uslužbenka iz Šmarjeških Toplic; Viktor Rataj, delavec iz Dolenje vasi, in Marija Prešeren, poljedel-ka iz Lutrškega sela; Albin Vidmar, delavec lz Sadlnje vasi, ln Mihaela Zupančič, delavka iz Lašč; Franc StangelJ, mesar lz Ljubljane, in Neža Malenšek, delavka iz Pod-rebri.-
Umrli so: Janez Vovko, kmet lz Sel pri Ratežu, 63 let; Milojka Tomše, dijakinja iz Hrastovca, 20 let; Mirela Spekonja, dijakinja iz Dol. Cerovega, 20 let; Sonja Volf, otrok iz Ljubljane, 3 leta; Jožefa Zarabec, gospodinja iz Podturna, 65 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Bradač iz Dola pri Litiji — Darjo, Alojzija Marolt iz Stranske vasi — Alenko ln Nevenko, Katarina Gorše iz Črnomlja — Mirana, Vida Krkman iz Grobelj — Suzano, Marija Povhe iz Blata — Jožico, Slavka Klemenčič iz Jugorja — Tatjano, Marija Prešeren lz Praproti — Antona, Terezija Pegano iz Črnomlja -r- Duška, Jožefa Gr6-man lz Starega  Loga — Mirka,
Neža Predovnik iz Brezja — Martina, Jožefa Berkopec lz Rumanj« vasi — Jožico, Ana.Vire s Hudega — Marto, Marija Koplna iz Loke — Franca, Frančiška Cukajne iz Mihovega — Božidarja, Angelca Rifelj iz Dolnjih Ponlkev — Franca, Kristina Poje iz Trnovca — Kristino, Marija Verčič lz Dolnje Nemške vasi — Jožico,. Milka Smerke s Trebanskega vrha — Jožeta ln Vinka, Mihaela šuštaršifl lz 2abje vasi — Damijana, Dragica Paunovlč iz Paunovičev -r- Dragoljuba, Rozalija Jerele iz Brezovice — dečka, Vida Vidic z Ra-teža ■ -n .deklico,, Karolina Bojana iz Žabje vasi — dečka, Ivanka' Go? senca lz Podgrada — dečka, Jožefa Zagorjan iz Zagorice — deklico, Jožefa Vranešič lz TribuJ
— deklico, Angela Sulc lz Prečne
— 2 deklici, Marija Zagore iz Velike Bučne vasi — deklico, Terezija Lavka iz Sadlnje vasi — doc-ka, Marija Vrščaj iz Gornjih Ponikev — deklico.
Preteku teden so še ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jožefa Novak, Upokojenka s Trške gore, je padla ln si poškodovala desno nogo; Henrik škufca, delavec iz Kočevja, je padel in al poškodoval prsni koš; Terezija Jakše, sestra posestnika i Vrha, Je padla ln si zlomila levo nogo.
KOČEVJE: potrebna je nova šola
Šolski zvonec je prasunlji-vo zazvonil, zadnjič v tam polletju, in otroci so se vrd-skaje usuli skozi stara šolska vrata, ki so se za njimi hrupno zaloputnila, v škripajoče, mrzlo zimsko dopoldne. Sole je konec (za štirinajst dni), snega je dovolj ln vreme je lepo! S podstrešij, iz drvarnic in od drugod so privlekli sanke, starejši smučke, ta se zapodili v belo naravo.
In uspeh? Dober? Slab? Da in ne.
Na osemlebkii Jožeta Seska v Kočevju Je povprečni učni
Občni zbor ŠZS in 0ŠZ Ljubljana
Pred kratkim »ta bUa v Ljubljani občna zbora Šahovske zveze Slovenije ln Okrajne šahovske zveze Ljubljana. Zelo pomemben je bil občni zbor Šahovske zveze Slovenije, ker Je bU na nJem »prejet nov statut zveze. Statut določa, da se zveza včlani v Zvezo za telesno kulturo Slovenije. Okrajnih šahovskih zvez statut ne predvideva, pač pa.občinska; kjer zanje ni pogojev, pa medobčinske odbore za šah. Pri vsaki občinski zvezi za telesno kulturo pa naj bi obsta- -jala komisija za šah. Okrajne šahovske zveze naj se postopoma ukinejo.
Občni zbor Okrajne šahovske zveze Ljubljana se je postavil na stališč«, da zaradi kontinuitete tekmovanj m mogoče ukiniti okrajnih zvez posamezno, temveč vse hkrati. Zato je začasno izvolil nov izvršni odbor, kateremu je poveril nalogo, naj ćimprs-j pripravi vse potrebno za vključitev -te zveze v OZTK Ljubljana.
V primeru ukinitve okrajnih šahovskih zvez bi bUo prav, da bi na Dolenjskem ustanovili medobčinski šahovski odbor, ki bj predvidoma obsegal področja občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, VI-dem-Krško, Brežice, morebiti Sevnico, Kočevje ln Ribnico. O tem bi se morala izreči šahovska društva, ki delujejo v teh občinah.
Izvršene so bUe tudi važne porsonalne spremembe. Dolgoletni predsednik SZS tov. Edo Turnher Je dal mesto dr. Pav-l:čiču, sodniku ustavnega sodišča. Novi tajnik SZS je Jože Slika.
Brzopotezno prvenstvo Novega mesta
Januarsko brzopotezno prvenstvo Novega mesta Je bUo Igrano v dveh skupinah. V .prvi skupini Je zmagal Sitar s
7 točkami pred Ftnkom s 5 točkami, Sporarjem 4,5, Mal-naričem 3,5, Hrovatlčem 3 itd.; v drugi pa Tisti, s 6 točkami pred Istenlčem 5,3, Avscem, Pičkom ln Kranjcem 4,5, CuJ-nlkom in Klemencem 3 Itd.
V finalu Je bU prvi Sitar s
8 točkami, sledijo pa mu Av-see 4,3, Istenič ln Plcek J. po 4, Tlsu J,5, HrovaUč 2,3 Fink 2 ln Sporar 1,5.
OBVESTILO
Vse šahiste Novega mesta obveščamo, da bo v petek, 24.'Januarja ob 19. uri v Domu JLA sestanek udeležencev letošnjega prvenstva Novega mesta. Po sestanku bo brzo-turnlr,
s   Slavko Sitar
Mrvar - gimnazijski prvak
Šahovsko prvenstvo Je letos na novomeški gimnaziji zelo razgibano. Pred nedavnim Jo bU končan turnir za gimnazijskega prvaka, na katerem Jo zmagal Lado Mrvar z 9,5 točkami, drugi je bil Franc Gaz-voda z 9 ln Uotji Stolcnnovlć s 7,5. Sporar Je zbral 6,3 točke, Božič 5, Petellnkar ln Zagore po 4, Teržič 3,5, Trelc 3, Dc-lenšek in Rauh pa po 1,5 točke, -da
uspeh 64 odst. Od 670 učencev jih je brez nezadostne ocene 429. Najboljši uspeh je v enem od treh prvih razredov (88 odst.), najsliabšii pa v 6b (39 odst.), oziroma v enem od sedmih. Na drugi osemletni šoli v Kočevju, kjer Je 983 učencev, je uspeh 64,76 odst., izdelalo je 636 učencev, trije pa niso bili ocenjeni.' Najslabši uspeh je v šestih in sedmih razredih, najboljša pa v treh osmih.
Obe kočevski osemletki imata največje težave s prostori, ki so raztreseni po več stavbah. Zaradi pomanjkanja prostorov preti šoli J. Seska tretja izmena. Precej na tesnem pa so tudi z učitelji. Na Seskovi šold manjka profesor za matematiko ter trije predmetni učitelji za maltamatiko-fizlko, zemljepis-zgodovlno in biologij okeirnijo. V marsičem Jim pomaga gimnazija.
Bračičeva šola ima pouk v treh stavbah, prostori pa niso primerni. Letos nimajo tehničnega pouka, ker nimajo učitelja, za razredni pouk pa jim manjkata še dva učitelja. Na tesnem so predvsem s pomožnimi prostori (knjižnica, kabineti, delavnice).
Na Seškovi šoli uči osem učiteljev popoldne, tako da imajo deljen delovni čas, kar
pa se jim pni dohodkih nič ne pozna.
Pred zimo so v Kočevju pričeli s telesno vzgojo v novem domu TVD, kjer ao učenca dobili sijajne pogoje za športno udejstvovanje in pouk. Tudi najemnina, pravijo, je solidna.
Učenci Seškove šole bodo med počitnicami imeli pet smučarskih tečajev, smučali pa bodo tudi učenci Bračiče-ve, ki se bodo ob konou počitnic spustM prav do Ortae-ka.
Seškova šola bo med počitnicami preselila šolsko knjižnico v prostore izpraznjene ljudske knjižnice (doslej so jo imeli v pisarni). To naj bi bil neke vrste pionirski klub.
FRANCE GBIVEC
Razpis |avne dražbe
Kmetijska zadruga Videm-KrSko bo prodala na javni dražbi 1. februarja 1964 gospodarsko stavbo pri gradu v Leskovcu pri Krškem. Pri nakupu imajo prednost gospodarske organizacije in družbeni sektor. Vse informacije dobite v upravi zadruge.
Pojasnilo vpisnikom na Kš
Prvi sestanek vpisnikov v I. semester bo 4. februarja 1964. Ekonomska šola. Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI m IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Metlika, Novo mesto Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GošnJk (glavni ln odgovorni urednik), Rla Bačer, France Grivec, MUoS Jakopec. Jožica Tepp*y ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak petek - Posamezna številka 30 din
- Letna naročnina 000 din, polletna 430 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo: 1800 dan - TekočI račun pri podr. NB v Novem mestu: 806-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA TN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg »
- Poštni predal 33 - Telefon Jl-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje DELO v LJubljani.