185. številka. Trst, v torek 14. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost m I .haja enkrat mi dan. razun nedelj in t-raznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron ra pol leta......... za četrt leta........ fi ra en mesec...........2 kroni SaroČnino je plačevati naprej. Na iih-f"čbe brez priložene naročnine hp uprava re ozira. _ Po tobakarnah v Trstu *f> prodajejo posamezne številke po <» stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Al v. S70. &din os t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. * «dtnontl Je moč! Oglasi «e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oetasi itd. se računajo po potroho V9i dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se tie vračajo. Naročnino, reklamacije in oirlnse au>e-jema npramiStro. Naročnino in n piccolo 5tv. :{, II. nad*tr. [z Jaiatelj in odgovorni urednik Fran Godni i. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. Natisnila tisKarna konsorcija lista „Edinost" v TiStu Pod vplivom fanatizma. »Soča« je bila objavila pred kratkim članek, naslovljen » Y z n a m e nj u f a n a-tizm a«, v katerem je pisec žigosal neki slovenski list, zaradi izjave, da mase moramo lanatizovati. Dotične številke »Soče« sicer nimam več pri roki, vendar se spominjam, da da avktor reeenega članka podaja definicijo fanatičnega Človeka, ki drvi slepo za nekim ciljem, ne da bi /nal : kako in zakaj ? ! Avktor v »Soči« ima prav, saj vidimo, kako gredo naše stranke le za tem, da bi fanatizovale mase, tako, da bi le-te sledile njihovemu vodstvu v našem domačem boju. Vidimo, da je vse naše javno življenje, osobito pa naše časopisje pod vplivom neke tlačeče more, neke nezdrave, oiuižene atmosfere. To pa zato, ker se ves naš (lomači b o j v r š i r e s v z n a m en j u f a na ti z m a. Tu fanatizem pa ni samo na strani takozva-nik klerikalcev — kajti le o fanatizmu na tej strani je govoril član kar v »Soči« — temveč istotako na strani takoimenovanih naprednja-kov. Fanatizem zamore biti ne samo verski ali naroden, ampak tudi političen. Fanatizem znači ono stanje, ko jc posamičnika ali maso tako prevladala strast, da ta posamični k ali masa preganja vsacega drugače mislečega. Mi primorski Slovani imamo priliko, da moremo vsaki dan i u na lastni koži okušati strup narodnega fanatizma, ki je naše sosede druge narodnosti tako popolnoma prevladal, da nam le-ti v svinji slepi strasti odrekajo celo eksistenčne pogoje, pravo do našega narodnega obstanka: m; vidimo, da naši italijanski so-deželani dostikrat celo naše eksistenco taje. Vse to je posledica njihovega narodnega fanatizma. lvaj zamore storiti politiški fanatizem, to vidimo vsaki dan pri naših bratih na Krajn-skem in — Bogu bodi po toženo — tudi na na Goriškem. Strast je te naše brate tako prevladala, da pozabljajo na vse obzire ter se mejsebojno koljejo in preganjajo, a vse to baje v ime »načel«. Oni nam zatrjujejo na polna usta, da hočejo s svojimi ..načeli« osrečiti svoj narod, a o vsem tem v resniei pozabljajo na svoja načela, na svoj narod, za katerega baje delajo. To je delo fanatizma! In v tem slepem fanatizmu se preganjajo vsi drugače misleči, bojkotirajo se sicer še tako pošteni in narodni trgovci edino zato, ker so drugačnega političnega mišljenja; napadajo se javno in vlačijo po časopisih uradniki, ki pripadajo nasprotni stranki ter se jih denuncira in ovaja na zgoraj itd. itd. Vse to dela fanatizem! Najnovejši dokaz pa. kam zamore Človeku dovesti fanatizem, vidimo na goriškem »Primorskem Listu«, ki se spodtika nad tem, ker se so pogreba pokojnega srbsko-pravo-slavnega župnika udeležili nekateri slovenski katoliški duhovniki. T o j e že n a j g r s i f a na t i z e m, k e r sega preko groba! Ne mislim prepirati se z gospodo o dogmah, a menim vendar, da je Kristus učil ljubezen i u strpnost do vseh. Poleg vsega tega je treba tudi pomisliti, da živimo sedaj v dobi verske tolerance, a ne več v dobi in-, . . .. i kvizicrje.... Kamorkoli pogledamo okoli sebe, pov-sodi vidimo, da se vrši mej nami res vse v znamenju in pod utisom fanatizma. Fanatizem pa je nezdrav: je strup za narodno življenje. Fanatizovan človek sicer sledi slepo proti nekemu cilju, ne brigaje se za lastno nevarnost; takov človek drvi naprej in ne pazi na nevarnosti, ki prete tudi njemu samemu; on torej drvi slepo naprej, in niti ne misli, da morda drvi — v svojo pogubo ! Človek pa, ki ima pred seboj določen cilj in ki je trdno sklenil, da mora doseči ta cilj, ta človek mora tudi vedeti, kake nevarnosti mu prete na poti. Kajti le tedaj, ako se zaveda nevarnosti, ki ga obdajejo, znal se bo izogibati tem nevarnostim in bo kljubu temu stopal naprej odločno in nevstrašeno. Iver velja o posamičnih ljudeh, to velja tembolj o celih strankah. Vsaka politiška stranka mora imeti pred sabo neki določen cilj ! In stranka, katera ima pred sabo jasno določen cilj, paziti mora v prvi vrsti na to, da se temu cilju ne izneveri, to je, da ne zaide na pota, ki ue morejo dovest' do cilja. In naše slovenske stranke imajo baje — vse namen, da osrečijo naš narod, ali fakt je vendar ta, da narod naš vzlic temu zatr-jevanemu splošnemu namenu — trpi ! Naše slovenske stranke h o tč osrečiti narod, a ga kljubu temu onesreenjejo ! Zakaj to ? Zato, ker so vse naše stranke pod vplivom fanatizma, ki jim ne pripušča, da bi mirno i u trezno presojale stvari. Naše stranke hotč osrečiti narod vsaka po svoje, a vsled mejsebojnih borb pozabljajo na narod. Vsaka stranka vidi le nasprotno stranko, katero treba uničiti na vsaki način, ne vidi naroda, ki le trpi vsled tega. Vse to je delo strankarskega fanatizma ! Mi pa se moramo vprašati žalostno: d o-klejbo še trpel naš narod pod uplivom fanatizma? Kdaj stopi pri nas trezni razum na mesto fanatizma? Kdaj dobimo Slovenci mož, ki bodo — Četudi po različnih potih — vendar složno stopali za enim in istim ciljem — narodne sreče ? ! Narod, narod ! Kje si ! ? S1 a v o 1 j u b P o d s 1 a p i n s k v. PODLIH T E K. 19 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal I v o T r o S t. Pisar je dogotavljal pogodbo. Gospa, ki je doslej Zinko natančneje iz-praševala, kaj se je učila, kaj zna, kje je bila in kako je žnjo, je sedaj namignila Radu, kije prijel jednega prepisov pogodbe in ga prečita! očetu Gregorju v slovenskem jeziku : — Hm! Tako torej ! Vi, ti, Gregor Premrl iz Podna noščine na Kranjskem v Avstriji doma in tukaj — Vi sennor — Immanuel Firba iz Sao Paola — hm ! sta sklenila danes — hm, resnično in — hm, hm ! pokličite gospoda krČmarja ! — hm. tako — in pred pričami to-le pogodbo: Prvič: — da — Gregor Premrl da v službo svojo hčer Zinko Premrlovo — hm ! — gospodu Ima-nuelu Firba za šest — deset — ali koliko let že — hm ! — prosim! — Za deset! — Za šest — deset, ne ? je popravil gospod — --Hm! Po 60 gold. na leto, kar vrže 600 gold. — Drugič : Polovico tega — hm ! — torej 300 gold. ali 1000 okroglih mille reisov braziljanskega denarja. Drugo polovico izplača dekletu po dosiuženi dobi ali pa še prej g. Imanuel. Hm! hm! Pogodba se razdeli obema strankama, podpiše in potrdi s pričami. Hm ! tako ! — Pa, prosim — je zajecljal Gregor, ki se mu je zdelo, da ni vsega prav dobro i slišal — prosim pa — če bi vrnili — — Rado ga je pogledal silno grdo in mu za-žugal: Molči, pasja duša ! Kaj pa, če povem Zinki, da nimaš rumene mrzlice, marveč le zlatenico, ki te pa že ostavlja, ker dobro i živiš nekaj dni na moje troške. Ali meniš, da pojdeš potem domov ?! Gregor ga je zopet pogledal prav neumno in zamrmral: — Domov, o, domov pa moram! In zopet je sklonil glavo na mizo. — Kaj bodo tvoje neumnosti ? Tukaj podpiši, na, Grga ! Rado ga je dregnil pod rebra, da je plašno dvignil glavo; pod nos mu je pomolil pisano pogodbo, Gregorju so plesale črke pred očmi in tudi pero v roki mu je hotelo plesati. Pa je je stisnil med prste in s težkimi potezami naČrkal ime in priimek. Na mestu pogodbe bi bil lahko podpisal tudi lastno smrtno obsodbo, Rado je zanj delal, govoril, plačeval in mislil. — Da bo stvar vsem prav, naj podpiše tudi Zinka, je predlagala gospa. Deklica je bila previdnejša: pregledala V Trstu, 14. avgusta 1900. Predsedništvo c. kr. deželnega sodišča in laški državni jezik. »Osserva-tore Triestino« prinaša v svoji številki od 11. t. m. »avviso«, s katerim predsedništvo c. k. deželnega sodišča v Trstu razpisuje mesto sodnega sluge na c. kr. okrajnem sodišču v Podgradu. Ta razglas je sestavljen edino lev laškem jeziku. Kako je prišlo predsedništvo c. kr. deželnega sodišča, katero je vendar sicer precej nepristransko, do laškega razglasa za e. k. okrajno sodišče v slovenskem Podgradu, to nam je popolnoma nepojmljivo. Okraj pod-grajski ima izključno le slovensko in hrvatsko prebivalstvo, mej katerim se ne nahaja niti deset Lahov, itak le začasno bivajočih tam. Naravno bi bilo torej, da so natečaj razpisali v slovenskem ali hrvatskem jeziku, kateri edini bo rabil novemu sodnemu slugi v njegovem poslovanju. Znamo sicer, da naši okosteneli birokratje nočejo še pripoznati slovenščini časti notranjega uradnega jezika in tla bi razpis kake službe v slovenskem jeziku smatrali smrtnim grehom. A tudi po teli zastarelih nazorih ne bi bili smeli službe na podgrajskem sodišču razpisati v laščini, kajti notranji službeni jezik za podgrajsko sodišče je nemški. Nam ne prihaja niti na kraj pameti, da bi branili predpravice nemškega jezika, a odločno prosvedovati moramo proti temu, da se nam tukaj na Primorskem 1 a š č i n a vsiljuje za državni jezik, ko se do tega v Avstriji ni mogla dokopati niti nemščina. Lahi se že dovolj trudijo, da nas pripravijo za blaženo Italijo ; ni torej treba, da jih v tem še podpirajo tudi c. kr. oblasti. Mi ne zavidamo je, preči tala pogodbo in jo vrgla od sebe, milo očitaje vsem, zlasti Radu: — Vi, slepar! Kdo pa je rekel: za šestdeset let. — Ti ne razumeš ? — Kaj ne bom umela ? Tu je črno na belem. — No, no, je začel mirneje. - Vidim, da znaš bolje braziljanski nego jaz. Pomota, pomota ! Dottor ! Drugo pogodbo ! Navidezno mrmraje je začel le-ta delo iz nova. Gregor je glasno smrčal, otroci so smr- ; Čali po tleh in po stolih, Zinka se je čudila, kako je mogoča taka pomota, in gospa jo je tolažila, da se vse popravi, češ : sennor dottor ga ima najbrže nekaj preveč pod kapo. Navzlic temu mnenju je dottor nenavadno hitro izvršil oba prepisa. — Tukaj, gospodična, je rekel Zinki — prosim, poglejte in podpišite ! Zinka je nastavila pero, ko je pal na tla baš pred gospo drugi prepis pogodbe. Deklica se je sklonila in ga pobrala, potem pristavila svoj podpis, v naglici na prejšnjo pogodbo, katero je bil tuji gospod v tem hipu položil pred njo, ko je pobirala prepis izpred gospe. (Pride še.) Italijanom njihovih pravic, a zahtevamo jih odločno tudi za-se ! Josip Juraj Strossmayer bo dne 2. septembra slav d petdesetletnico slavnega in blagoslovljenega biskupovanja svojega. iz-vzemši četico, ki se zbira v Hrvatski okolo zna-nega Zida ali požidovljenega krščana, katerega nobena etična vez ne veže na narod in domovino hrvatsko, razun te četiee, ki se po jednem delu sestavlja iz peščice spekulan-lautov, po drugem delu iz peščice zaslepljen-cev, se pripravlja ves narod hrvatski, vsi rodoljubi — bili to ožji politični somišljeniki biskupovi ali ne — da dostojno proslave ta redki jubilej svojega velikana, dobrotnika, ta svoj ponos, svojega Strossmaverja ! Zlasti velike priprave se delajo v Djakovaru. S prvega se bavili z mislijo, tla bi iz vseh župnij došle deputacije klanjat se velikemu možu. No to misel so opustili v Djakovu, ker v Djakovem ne bi bilo prostora za toliko Iju-dij. Mest* tega pa se bodo v vsaki posamični župniji darovale slovesne službe božje in prirejale jubilejne slavnosti. S tem pa ni rečeno, da ne bo nič deputaeij. Vsa veča mesteca pošljejo svoja poklonstva v Djakovo. Sosebno sijajna bo ona iz Oseka, rojstnega kraja velikega biskupa. Na jubilejno slavnost pride kakih deset škofov in nadškofov: tudi nadškof Zagrebški dr. Posilović pride najbrže. Na Hrvatskem se nadejajo celo, tla bo sam papež s posebnim »breve« Čestital Strossma-verju. Ako se to zgodi, bo Josipu Jurju Strossmaverju najsijajneje zadoščenje za vse klevete, s katerimi so ga obsipali razni kle-vetniki edino zato : ker je naš, ker je zvest sin svojega rodu, ker je — Siovan ! Na slovesnem banketu v Slatini je župnik Jakovina nastopno označil Strossmaverja: »Ta genijalni mož, ta veliki apostol resnice, ta proslavljeni govornik, ta velikodušni Mece-uat, ta ueustrašljivi lučonoša, ta občudovalni hrvatski patrijot, ta vseh čestitih Slovanov miljenik, ta naše gore list, naš uzor, naša dika, naš ponos, naša tolažba in naše radovanje: to je slavni vladika, naš J. J. Stross-maver! Srce biskupovo je sree hrvatskega naroda; duša Strossmaverjeva je duša hrvatskega naroda, velika plemenita t ela velikega biskupa so pala na oltar ljubavi hrvatskega naroda: biskupova slava je naša slava, njegovi lovor-venci so naši, njegovi triumfi so triunfi hrvatskega naroda ! Tako je hrvatski rodoljub v divnih besedah označil, kako se vse, kar izhaja od Strossmaverja, zliva v misel iti čutstvovanje naroda. A ker Strossmaver tudi nas Slovence in vse Slovaustvo objemlje se svojo veliko ljubeznijo, njegova slava ne bode le hrvatska slava, ampak bo tudi naša — bo vseslovanska slava! In mi vsklikamo z že imenovanim župnikom Jakovino : Da nam Kog v lil. veku ne bi bil dal nič drugega, nego samo jednega Strossmaverja, izkazal nam je že neizmerno milost. Odbor iRadogoja« opozarja oneabi-turijente in vseučiliščnike, ki žele dobiti od »Radogoja« kako podporo za nadaljevanje naukov, da je čas vlaganje prošenj do konca tega meseca. Politični pregled. TRST, 14. avgusta 1900. Deželni zbor istrski. Včerajšnje zadnje seje deželnega zbora istrskega se je udeležilo 18 poslancev italijanske večine. Predsedoval je deželni glavar tir. C a m p i t e 11 i; vlado je zastopal namestniški svetovalec F a-b i a n i. Odobrili so zapisnik prošle seje in sprejeli v 3. čitanju zakon o deželni doklndi na državno žganjarino. — Dr. D e p a n g h e r Je utemeljeval resolucijo proti rabi dvojezičnih tiskovin na istrskih davčnih uradih. Tako ciničnega zasramovanja vlade že dolgo nismo slišali ; že dolgo se ni resnica tako slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Xn podporah se je izplačalo tekom tedna 10.673*—kron. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 1<». avgusta ob 10. uri pred polu dne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na obali G rumu la 1, pohištvo: v ulici Ui-borgo 4, opi*ema v zalogi, vrtela, vozički in lajne (organetti); v ulici Acipiedoto 45a, pohištvo; v ulici Boschetto (i, žganje; v ulici Alfieri pohištvo. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 20.9., ob 2. uri popoludne 24.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj Tt»t>.T — Danes plima ob 11*26 predp. in ob 11.47 pop.; oseka ob 4.55 predpoludne in ob 5.32 I popoludne. I Poučen shod o vinogradništvu, V nedeljo dne 19. avgusta t. !. priredi gosp. Anton Štrekelj, uradnik za vinarstvo na c. i kr. namestništvu, v državni trtnici pri sv. ! Mariji Magdaleni spodnji, kmetijski poučen shod v slovenskem jeziku. Govorilo se bo o najnovejših stvareh, ki so potrebne za naše vinogradnike; razkazovali se bodo razni poskusi, ki so se napravljali v državni trtnici. Pouk se začne ob deveti uri zjutraj. Glede na veliko korist podobnih shodov, na katerih je smeti stavljati tudi različna vprašanja, vabljeni so vinogradniki iz tržaške okolice in sosednje Istre, da se v obili množini vdeležč tega1 shoda. Državna trtnica se nahaja ob glavni cesti, ki vodi v Zavije. Cc bo vreme slabo, vršil se bo shod naslednjo nedeljo. Sveta maša o priliki obletnice blago-slovljenja zastave »Delalskega podp. društva« ne bo ob S. uri zjutraj, kakor objavljeno in kakor je tiskano na vabilih, ampak bo v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri zjutraj. Društvo „Slava*6 od SV. Marije Magdalene spodnje priredi jutri velik koncert na vrtu gostilne »Pri treh kronah« v R o j a n u. Začetek ob 5. uri. Radi jntrsnjega praznika izide prihodnja številka »Edinosti« v četrtek popoludne ob navadni uri. Vesti iz ostale Primorske. X Sadovi avite col ture. Iz Ma-rezig, okraja koperskega, nam pišejo dne 1 '■>. avgusta: Vrag je bil na Genturju Velikem to je, v vasici, oddaljeni pol ure od Marezig in spadajoči pod občino Marezige, javen ples ali šagra. Sešlo se je precej ljudi tudi iz sosednjih občin, posebno od sv. Antona in iz Pomjana. Mej temi slednjimi so bili večinoma naši prodanci, ki so prišli na ples edino z namenom izzivanja. Naši ljudje so bili popolnoma mirili. Kar se je raznesla govorica, da Pomjanci namerjajo izzvati boj. In res! Kmalu so začeli izzivati, da je bilo na plesišču vse po koncu. Vendar se na sploh ljudje niso dosti brigali za ta prepir, menč, da je le kak navadni fantovski spor. Vendar, da se za vsaki slučaj prepreči kaj hujšega, so obč. redarji naložili Ponijancem, tla imajo z mrakom zapustiti plesišče. Kar naenkrat seje začni kakih 50 korakov od plesišča, strel iz revolverja. Seveda je vse hitelo na ono mesti«. Kaj je bilo? Pomjanci so bili začeli v nekatere domačine kamenje metati in ti so seveda hiteli za njimi, da bi doznali čemu to orožje »avite culture ? !« V odgovor je sledil strel iz revolverja, kakoršnjih so imeli menda vsi Pomjanci. Redarji so takoj iskali onega, ki jc streljal, a v odgovor so dobivali zopet strele na različnih krajih. Ranjen k sreči ni bil nihče, a razburjenje je bilo seveda veliko. Vstreljeuo je bilo najmanje 5 do 6 krat. Ko so prodanci opravili svoje junaško delo, ali kakor bi utegnil reči governo s tržaškega lesnega trga, »opera di civiltil«, so pobrali hrabri učenci dvatisočletne kolture svoja šila in kopita. Ko so pa bili zunaj vasi, so kričali : »Evviva la bella Istria U »Evviva 1'Istria !« »Abbasso i Croati!« »Morte a i Croati !« Take sadove rodi mej nami slavna dva-tisočletna koltura ! Tako nam vzgojuje ta kol-tura naš ubogi in zapeljani narod ! Doznal sem, da so redarji aretirali jed nega teh zapel jancev in so n a š 1 i p r i n j e m v e l i lc mesarski nož. Xa vprašanje, čemu da je prinesel s seboj na »šagro« takov nož, izjavil je oni zapeljani siromak, da je vzel s seboj oni mesarski nož za — kruh rezati. Kljiibu temu so ga izpustili, ne da bi ga izročili oblasti. No, če je to prav onim, katerih se stvar tiče, je tudi meni prav. Vendar sem silno radoveden, čemu so zopet oni drugi vzeli saboj najavili ples revolverje ?! So-li mar hoteli streljati —- bollie ? ! Tukaj imamo zopet enkrat jasen dokaz, kam gre naše ubogo ljudstvo, zapeljano po dvatisoeletni civilizaciji in colturi ! Kjer se vrše veselice ali javni plesi, na katerih je navzoče samo naše zavedno ljudstvo, vrši se vedno vse v najlepšem redu, brez najmanjše neprilike: kjer se pa naše ubogo zapeljano ljudstvo greje ob žarkih solnea dvatisočletne civilizacije in colture, tam se vidijo tudi mej nami ti sadovi v obliki kamenja, nožev in — revolverjev ! XO>hlni manifestaciji« v d e-ž e 1 n e in zboru istrskem piše »Naša Sloga«: In naš pristriženi deželni zbor istrski? Tudi ta je bil sklican v izredno sejo. Tudi tu so bili vsi navzoči v črnem — in vsi so ganljivo jokali na jokav govor jokajo-čega se predsednika Campitellija. Korcspon-denčni biro je le pozabil javiti, da-li je jokal tudi gospod Fabiani. Mi bi verovali, da je tudi on, če že ne radi druzega — radi kompanije. Stari Campitelli, ki je po svoji starosti vrstnik starega »Osservatora«f se je spominjal tistih zlatih časov, ko je pohajkoval po Italiji, kjer je zagledal luč tega sveta. Pa reci, da je tedaj došel sem z drugimi, iztira-nimi iz zjedinjene Italije, ker so oni sami, Italijani, pomagali tlačiti italijanski narod. Pod starost se je spametoval, pa je uvidel, da to ni bilo lepo, a za sedaj mu vsaka žilica trepeče za blaženo Italijo. In najmileje potovanje mu je pot v Benetke. Ta stari je imel un forbito anzi forbi-tissimo discorso. Le da ga ni bilo vsikdar umeti vsled silnega joka. Tudi v njegovem govoru ni manjkalo aluzij o celokupnem narod u, celo navlašč je povdarjal v govoru tudi bližnje kraljevstvo in ves narod, kako da je smrt kralja neprecenljiva škoda za prvo in za poslednjega. Zaključil je z željo, da ubijalska kroglja ne zaustavi Savoje na poti , do cilja, prisojenega jej od usode, »teka časa in Pada«. Vrlo lepe besede in na videz popolnoma nedolžne. Ali mi, ki smo prelistavali stranice zgodovine italijanskega preporoda, jih umemo dobro. Divno bi bilo, ako bi vode Lima, Mirne in Soče v nekem savojskem jezeru pomešale svoje valove z vodami reke Pati. A po tem jezeru, na električnem parobrodu stari trhleni gluliec pod povzdignjeno trobojmeo, v desni z rogom za poslušanje, v levi s škatljico konfetov (Campitelli ima namreč vedno konfete pri sebi), katere elegantno ponuja vitki Jeleni in unukn kralja poštenjaka. To bi bile sanje -- idila. Samo, da je Jelena Slo-vanka. Mal zadržek za idilo. Ali ljubav do domovine nadvlada vse, pa bi tudi antipatijo do Slovanov____! (Nadaljnja izvajanja je okrajno glavarstvo v Polju zaplenilo.) X Skup zraščeni dvojčici je porodila miuoli teden žena narednika Puella, pešp. št. 47 v Gorici. Dvojčici sta bila skupaj zraščeni od sredi prs pa do sredi trebuha. Sicer sta bila otroka normalno razvita. Dvoj- j čici sta prišli živi na svet, a sta kmalu potem umrli. Mati se počuti dobro. X V Sežani bodo dne 26. avgusta slovesno praznovali in slavili 400-letnico združenja Goriško-Gradiščanske z Avstrijo in 70-letni rojstni dan cesarjev. Na vrtnem koncertu in plesu pri »Treh kronah« bo sodelovala vojaška godba c. in kr. pešpolka štev. 97. Županstvo v Sežani se tudi skrbno pripravlja ; za to veselico. Pripravlja se, da bo isti dan - • I slovesna maša v župni cerkvi, in da bo Sežana slovesno odičena : zvečer pa bodo raz- ! svetljava in uumetni ognji ter splošna ljudska veselica. X T o j c g r o z n o ! Pišejo nam : Te dni nam je bila prilika, da smo govorili z nekim Pirancem, ki je pravi tip piranske »druž ne«. Radovedni smo bili, kako so po- j tekli v Piran »žalostni* dnevi! »Kakor je bilo v Piranu o priliki razo-bešanja dvojezične table na našem trgu, tako in še več »žalosti« je bilo teh 12 dni, ko j smo »žalovali« za »našim* { ! ) italijanskim kraljem«. Tako nam je odgovoril ta latinski sin na naše vprašanje, ter dostavil : »Naša gospoda mislijo, da mi nižji sloji ne umemo, za kaj da gre o takih in slični.: »demonstracijah«, ali kdor misli tako, ta se vara, kajti mi dobro vemo, daje vsa ta »žalost« umetna in prisiljena! Ne bi hotel trditi, da ogromna večina Pirancev ne čutijo za Italijo, ali je tudi takih, ki čutijo v prvi vrsti za -- kruh in med te zadnje spadam tudi jaz ! I j >aša gospoda uprizarjajo prave komedije, k<* gre za demonstriranje proti Avstriji, ali pa proti — Slovencem, ali ta zadnja demonstracija je nekako prestrašila celo kolovodje ua-i šega mesta ! Miuoli teden mi je pravil neki Apolonijev delavec sledečo dogodbo (zapomnite si, da vse to pripoveduje Piranec): »Ko smo bili te dni na obedu vsi skupaj, nam je rekel sam šior Apolonio: »Otroci moji, mi ne, ali naši otroci bodo morali hoditi v slovensko šolo, katero nam vsilijo iz maščevanja« ! Delavci so skočili po konci in najodloč-nejše protestovali proti taki sili, češ: nas ne prisili nihdo, da bi pošiljali svojo kri v slovenske šole ! Šior Apolonio jim je dostavil: Ako vlada vstanovi take šole, bo zastonj upirati se in ponavljam vam, d a t a nesreča zadene še naše otroke. Kakor okameneli da so stali, ko jim je bilo tako pozitivno zagotovljeno, da udobe italijansko-slovensko šolo! Vse mesto je sedaj pod utisom te »grozne« novice, ki jim je grozna tembolj, ako pomislimo, da so Piranci za en sam dvojezični nadpis zaprli vse javne lokale in se oblekli vsi v t črno, žalno obleko !! Do tu je govoril naš slučajni poročevalec iz Pirana, za kar smo mu zelo hvaležni! Ker smo opazili, da je mož precej podkovan, smo J vprašali še, kaj da se misli v Piranu o bodočnosti Istre in o razmerju njenih dveh narodnosti. N ismo se motili, kajti tudi to vprašanje nam je mož razrešil v našo popolno zado-voljnost! Piranec je rekel : »Mi vsi vemo, da Slovanstvo napreduje brzim korakom. Naša gospoda so v prejšnjih čaših stanovala večinoma okolo salin. (Tam, kjer Piranci delajo sol). Delali so, kar so hoteli, ker jim je šla vlada povsod in vedno na roko. Zadnji čas seje stvar predrugačila (? ? Ured. »Ed.«). Vlada je uvidela (??), da meščani tirajo odprto prodavstrijisko politiko ter je začela vstanavljati slovenske in hrvatske šole(!?) kar je naše signorc tako prestrašilo, da si niti stanovati ne upajo več v salinah ! ! Najvažneja je izjava, ki jo je izustil gori imenovani Apolonio o neki drugi priliki in ki se glasi : »Fin'ora il governo ci ha lasciato bal-lare come si voleva, ma adesso pare che abbia aperto gli occhi«. Po naše bi se reklo : »Do sedaj nas je vlada pustila plesati po naši volji. Sedaj pa se nam dozdeva, da so odprli oči ! !! (?? Ured. »Ed.«). Marsikdo bo zmigal z rameni, češ, to je ! domišljija, to ni mogoče. Ne bomo trdili, da je vse to resnično do pičice, ali zatrditi moremo, da nam je vse to sporočeno, kakor smo povedali zgoraj. I Vesti iz Kranjske. * Gimnazija v Kranju bo tudi prihodnje šolsko leto zopet izvrstno obiskana. Ravnateljstvo je prosilo občino, naj ona preskrbi v bližini gimnazije za prihodnje šolsko leto pripravno sobo, ker radi mnogih vspo-rednic ni več prostora v novem gimnazijskem poslopju. * N o v o klavnico zgrade v Kranju in so že došli načrti. Stroški za to napravo . bodo znašali 40.000 K. * Deželna podpora. Občinama Ve-like Peze in Zagorica v Zatiškem okraju, ki sta bili po toči hudo prizadeti, je deželni odbor dovolil za nakup semen in živil vsaki po oOO K podpore : po toči poškodovanim v v občini Trnovo na Notranjskem pa 3000 kron. * Zgradba jubilejskega mostu namesto dosedanjega mostu v Ljubljani se povspeši tako, da bo most že letos docela gotov. Začasna brv za pešce poleg projekto-vanega mostu je že dogotovljena. * Osebni vesti. Za evidenčna geometra na agrarskih operacijah na Kranjskem sta imenovana ggj evidenčni elev Ferdinand | pl. Kleinmaver in pristav Alojzij Oadež. * Germanizacija na » D o 1 e n j- j s k i h železnicah«. Pod tem naslovom smo prejeli: V vozovih »Dolenjskih železnic« se nahajajo sumo v nemškem jeziku sledeči napisi : Es \vird ersucht niclit auf den Fuss-boden der Wagen zu spucken«. Torej so sami Nemci taki ostudneži, da pljuvajo po tleh ; Slovencem pa ne treba tacega opomina. Odlikujejo nas, bi si človek mislil, če | ne bi vedel, da se tudi na teh železnicah šopiri zgolj ncinškutarija in germanizacija. Le malo-kje ti razveseljuje rodoljubno oko kaj slovenskega; skoraj same »Kundmachung«, »A vi so« itd. vidiš na kolodvorih »Dolenjskih železnic. In če poleg tega še pomislimo na deficit, ki ga plačuje slovenska dežela Kranjska, potem se nam zdi tako postopanje upravnega sveta naravnost nečuveno. Kak hrup bi zagnali Nemci ali Italijani po svojih časopisih in shodih, bi interpelirali itd-, če bi bil kje kak samoslovenski napis! A kranjski Slovenci? Oh saj nimajo časa, kdo bi pa klerikalnega in liberalnega zmaja pobijal in krotil? ! Kaj čuda potem, da Slovence povsod prezirajo. Kar je, pa je: sami smo krivi, da se nam tako godi! Istrijan na potovanju. j Štajerske vesti. — H i s k u p Strossraa ver je odšel s Slatine, kamor hodi že 36 let. Ob odhodu so se mu prišli poklonit odlični Hrvati, mej njimi tudi tržaški škof Šterk. Tudi bližnji ugledni Slovenci in duhovniki so v lepem številu počakali priljubljenega jugoslovanskega ; vladiko ter ga iskreno prosili, naj ne naredi veselja slatinskim nemškutarjem, ampak naj v prihodnje zopet pride mej nje kakor dober oče mej svojo tlečo. Izročili so mu tudi šopek cvetja. Mili vladika se je prisrčno zahvaljeval ter obljubil da mogoče drugo leto zopet dojde med nje. — » P r o s e m z a f a r k a r t o n a W i e n za ti e rs c h te Classe«. To krasno slovenščino priporočajo nemški listi poslancu Šukljeju, ki je v Rušah pri Mariboru slovenski zahteval železniški vozni listek, a je bil od dotičnega železniškega uradnika zavrnjen, naj g. Šukije govori nemški. Vsled tega je bil objestni uradnik premeščen. Seveda so nemški listi vsled tega zelo hudi na g. Sukljeja ter pravijo, naj bo v drugič toliko prijazen, pa naj mesto v »novoslovenščini« zahteva vozni listek v zgorajšni obliki. Kako skromni so ti Nemci, ki ne zahtevajo nič manj od izobraženega Slovenca, nego da bi svoj jezik na najgorostasnejši način sam smešil — njim na ljubo !! — — Slomšekov duh še vedno hlagonosno deluje. Včeraj smo poročali da je policijski svetnik v Ljubljani, gosp. Frančišek Podgoršek v svojem rojstnem kraju Ponikvah v spomin Slomšeku na lastne stroške ustanovil ljudsko knjižnico, katero dne 26. novembra t. 1., t. j. na rojsten dan Slomšekov, izroči v vporabo svojim sorojakom Ponikovljanom. Poleg tega pa se je na predvečer Slomšekove slavnosti vršil sestanek poni ko vljanskih akademikov in srednješolcev pod predsedst%Tom g. Josipa Podgoršeka, kr. profesorja v Zagrebu, na katerem je bil jedno- 1 glasno sprejet predlog gospoda magistr. pol. svetnika Frančiška Podgoršeka v Ljubljani, da se v trajen spomin na Slomšeka ustanovi zaklad za S l o m š e k o v o ustanovo za uboge dijake. Rt šile so se tudi že vse podrobnosti glede nabiranja oziroma vplačevanja in obrestonosne naložitve denarja ter se je tudi sesta"il odbor, kateremu načeluje imenovani gosp. mag. pol. svetnik Fran Podgoršek. — Slomšekov duh-še ni izumrl, on živi dalje v rodoljubnih in prosvetnih delih. Slava možem, ki na tako primeren način slave spomin velikega škofa Slomšeka, ki je meti Slovenci bil samo eden ! Razne vesti. Velika nesreča na železnici, le nekoliko kilometrov oddaljeno od Rima, se je prigodi la v noči med 12. in 13. t. m. Na vlaku, ki je odšel iz Rima ob 11. uri, je počil stroj in vlak se je moral ustaviti. V isti hip seje pa zgodilo nekaj zelo zelo sumljivega, zgorel je jeden brzojavnih drogov in vsled tega so zgorele tudi vse žice, čemur je bila posledica, da niso mogli brzojavi ti v Rim o dogodivši se nesreči. Ker torej v Rimu niso vedeli, kaj se je zgodilo in da ponesrečeni vlak stoji na progi, so odpustili drugi vlak, ki je veselo drčal po nočni tmini, dokler se ni z grozovito silo zagnal v vlak, stoječi na progi. Kaj se je zgodilo potem, si čitatelj sam misli. Bilo je mrtvih in mnogo ranjenih, ki so jih vlačili iz ruševin porušenih železniških vozov. Ali tu je zopet sumljivo, jako sumljivo, da drugemu, poznejemu vlaku niso dajali nobenih predpisanih znamenj v svarilo. Sum pa dobiva temveč hrane po dejstvu, ker so se v prvem vlaku vozili odposlanec kralja belgijskega na pogrebu kralja Humberta in ruski 1 veliki knez Peter Nikolajcvič s soprogo mil Milico, fstorejo hoorjo kneza črnogorskega iti sestre Jelene, kr.-Jjice italijanske. Kralja Viktorja III. in kraljico Jclc no je ta ko pretresla in prestrašila vesr o tej nesreči, da sta takoj po noči, v kočiji, hitela na li<*o mesta. Veliki knez Peter Nikolajcvič i u soproga sta ; ostala neranjena, pač pa je odposlanec kralja belgijskega težko ranjen. Vse ranjence so ; preveli v Rim, deloma v vojaško, deloma v civilno bolnico. Kralj in kraljici sta takoj v 'jut: o obiskala ranjence. Listi mečejo krivdo na t^j nesreči na slabo organizacijo službe na italijanskih železnicah in očitajo železniškim družbam, da radi denarnih koristi spravljajo v nevarnost interese občinstva. Brzojavna poročila. Admiral Spatm in potovanju.. DUNAJ 13. {K. li.) Poveljnik morna-: rice, admiral Spaun, je odpotoval v Ma-rienbad. I Imenovanje. DUNAJ 14. (K. IV) »Wioner Zeitung« ; javlja : Njegovo Veličanstvo cesar je imeno-' val stolnega vikarja Mateja (Jozzo kanonikom katedralnega kapitelja v Poreču. Pokop kralja Humberta. RIM 14. (K B.) Sinoči so v panteonu končno shranili truplo kralja Humberta. To j je bila svečanost strogo zasebnega značaja. Smrt šahista Steinitza. NE\V-YORK 14. (K. B.) Šahovski rnoj-! ster Steinitz je v nedeljo umrl. Lord Salisbury v Togrezah. LONDON 14. (K. B.) Po nasvetu zdravnikov se je Lord Salisbury odpeljal včeraj v Schlucht v Vogezah, kjer misli mesec dni ostati. Salisburv bode iz Schluchta opravljal posle svojega ministerstva. Dalje na četrti strani. |5rSS| H W pohištva vsake vrste « 8 Alessanđro Levi Hiizi t Trsti. S W Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). W W Bogat izbor ▼ tapetarijah. zrcalih in W Q slikah. Ilustriran cenik srratis in franko w Q vsakemu na zahtevo. .> ^ 0 Cene brez konkurence. O w Predmeti stavijo se na brod ali žele- w W znico brez da bi se za to kaj zaračuiiao. w l^sfobuv al a! f J PEPI KRAŠEVEC ) J pri carini sy. Petra (Piazza Kosario pod llađsfco šoto £ J priporoča svojo ^ ^ bogato zalogo raznovrstnega obu- P ^ vala za gospode, gospe In otroke ) M Postne naroČbe se izvrše v tistem dnevu, k J Odpošiljatev je poštnine prosta. ^ ■ Prevzema vsako delo na debelo in drobno P j ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in fe J točnostjo po konkurenčnih cenah. ? fl Za mnogobrojne naročbe se priporoča P 1 Josip Stantič P 4 čevlj. mojster ^ *—a Proti kašlj u, ^ arloMii, hrigavosti, npađauju glasu, kataru iti. m zahtevajte vedno *-::*J8 Prenciinijeve pašiilje ja Čudovit učinek pri pcvcih. govornikih, prepoved- HI mitih, učitelj h ild. mM Dobivajo se v škailjicah v Proiidinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah »3 kakor tudi po celi Evropi. —' ""alkaličr-* Vesiina Velika zaloga solidnega pbištva is tapecarij OOOOOOO od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Griovanni hšt. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. Španski parlament. SAN SEBASTTAN 14. (K. B) Predno se kraljica-vladarina povrne v Madrid, podpiše odlok, s katerim se sklicuje parlament za prve dni novembra. Iz srbske vojske. BELIGRAD 13. (K. B.) Srbski uradni viri zatrjujejo nasproti raznim govoricam, razširjenim v inozemstvu, da 1. polk obdrži ime kraljice Natalije ter da 8. polk, čegar imejiteljica je kraljica Draga, dosedaj ni imel nobenega imena, kakor tudi višja ženska šola v Belemgradu ne. V spomin kralja Humberta. RIM 13. (Iv. B.) Kralj Viktor Emanuel je daroval v spomin kralja Humberta 100.000 lir za ubožce v Rimu in 50.000 lir za ubožce v Turinu. Vojna v južni Afriki. LONDON 13. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Ermela : General Buller je prispel v Ermelo. Boerei so se umaknili. LONDON 14. (K. li.) »Daiy Mail« javlja včeraj i/. Lourenzo Marrjueza: Boerci so za-pustili Maehasdorp ter so šiloma zasedli Wa-tervaalonder. V soboto je zgorel večji del šotorov v taborišču Luisa Botlie pri Dal-mantiiui. U staj a na Kitajskem. DUNAJ 13. (K. B.) Brzojavka iz Tokia z dne 10. t. m., ki jo je dobila »Pol. Corr.« na razpolago, poroča, kaUo so Rusi zasedli Niutšvang. Dne 5. t. m. so razobesili rusko zastavo na poslopju carinskega urada. Admiral Aleksjev je priobčil konzularnim zastopnikom, da se uvede začasna ruska uprava in sicer v korist Ku-ov, inozemcev in Kitajcev, ki bodo tudi nadalje uživali svoje predpravice. DUNAJ 13. (K. B.) »AViener Abend-post« priobčil je poručilo častnika Stennerja s ces. ladije »Zcnte« o vzetjti t.rdniav v Takuu. DUNAJ 13. (K. B.) »Wiener Abend-post« poroča, da se generalnega štaba stotnik Vojčik, ki je dodeljen štabu VValderseejevemu, istemu pridruži dne 25. t. m. v Neapelju. LONDON 13. (K. B.) »Times« javljajo dne 3. i. in. iz Ti<*ntsina : Glasom verojetnih vesti iz Pekinga raste upliv Vunglujev, ki se zavzema za tujce ter jih hoče rešiti. LONDON 13. (K. B.) Reuter javlja dne 6. t. m. iz Tientsina : Dva verodostojna brzo-sela. ki sta zapustila Peking dne 1. t. m., javljata: Cesarica je poslala poslanikom živil za nekoliko dni. Ko je prispel general Li-Ping-Heng. je postavil na mastni zid blizu poslaništev dve bateriji, ki sta dva dni hudo streljali na poslopja poslaništev. Nekega misijonarja, ki je skušal spraviti poslanikom živeža, so umorili sveta. KOLONIJA 13. (K. B.) > Kolu. Zeitg.* javlja iz Pariza : Da še, dopadaj ni odgovora na vprašanje Nemčije ^lede vrhovnega povelj-uištva, izročenega grofu \Valdcrseeju, to je razlagati tako, da se zamore to vprašanje rešiti le v ministerskem svetu in s pritrjenjein predsednika republike, ki je pa sedaj odsoten. Cim se Loubet povrne v Pariz, bo takoj seja ministerskega sveta. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgrovina z blagrom. P r v i oddelek, (dalje) Blago razločujemo v surovine, n e-gotove in gotove izdelke, kakor so nastali v raznih panogah industrije, ki se druga drugo dopolnjujejo. Ena tovarna spravlja na trg gotovo blago, ki so z:i drugo tovarno zopet le surovine. Bombaž je surovina za pre-dilnice; sukanec pa je zopet surovina za tkalce, ki izdelujejo tkanine iz bombaža. Usnje je ' negotov izdelek in zopet surovina za čevljarsko obrt itd. Imeni: preparati (pripravki} in ko lise r ve (konservirati-obrariti, obvarovati) po-menjati, da so surovine dobilo po sušenju v dimu ali v zraku, po soljenju itd. veliko tr-pežnost ter lastnost, da jih je mogoče prevažati. Take izdelke pa vendar ručunimo k surovinam, n. pr. ribe, konserve mesa, posušena zelišča itd. Naj na vadnejša zaznamovanja v trgovinskem prometu so naslednja : 1. Trgovina z deželnimi p r i-delki (produktna trgovina). Semkaj spadajo prirodni izdelki posamičnih dežel n. pr. žito, vino, hmelj, semenje, volna, les, olje, špirit. 2. Trgovina s špecerijski m a I i kolonijskrm (kolonijalnim) blagom, ki obsega zlasti prekomorske izdelke: kavo, kakao, čaj, dišave južno sadje, bombaž, pa tudi deželne izdelke, kakor sladkor iz pese, riž itd. 3. Trgovina z materijalnim blagom (drogverije, mirodilniee). Sem spadajo medicinski izdelki (vraštva), kemični izdelki (kemikalije), pa tudi vsa barvila. 4. Trgovina z manufakturnim blagom. Manufakt pomenja prav za prav izdelek rok. Torej bi obsegala manufaktura izdelke rokodelstva; dandanes pa razumemo pod manufakturnim blagom bombažne tkanine (kotone) in tanke volnene in poluvolnene tkanine, kakor jih izdelujejo tovarne s pomočjo strojev. Prodajo tkanin na drobno imenujemo trgovino s k r o j n n i m blag o m. 5. Trgovina z drobnim blagom (drobnino) se peča z blagom majhnega obsega, ki se ne meri in ne vaga, kakor kovinsko blago in lesnine za gospodinjstvo in za hišo sploh, igrače, lepotine (lišp) iz žlahtnih in navadnih kovin itd. Trgovina s knjigami, umetninami in m u z i k a 1 i j a m i. Semkaj spadajo izdelki knjigo- in kamenotiska, kakor so knjige, j mape, slike itd., torej predmeti književne ali umetniške vrednosti. Knjigotrštvo se v marsičem razločuje od ostalih trgovinskih otrok. Založnik, ki kupuje knjige od pisateljev ter jih daje tiskati, je v tem slučaju veliki trgovec (grosist), poverni knj:gotržec, ki ima {skladišče raznih knjig. ali umetnin in i m uzi kalij, je detalj ist. Komisijonar je pre-} kupec; on razdeljuje knjige, ki jih je sprejel ! od založnika med poverne knjigotržce svojega okraja. XXX3000KXXXXXXXXX F I L I J A L K A | c. Kr. m avstr. Milim zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila, j V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21/4°/o 30-dnevni odkaz 2°/o0/, j 30_ 3s o 3-mesečni 2V4% 1 J « -> ° 4 O i' i>ll O J n « - 2 0 na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo m o ve obrestne takse • v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeŠto, Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja bitku lu/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejširni pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Loudonu, Parizu. Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne bauke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem ! kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Trsov.-otirtna rsaistrovana zairia z neomejenim jamstvom.• V GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nad str. —----------^—-- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po na- vadne po 41/2°/o 1,1 vloge na Con to - eorrenfc-po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-' meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga1 sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842,366. Urad ne ure: od 9—12 dopoludne in I od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo ; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Wrstu. Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah. Pai*honr lol/nh ulica Acqaedotto 8 rui I Idil U J d IV U LI Zaloga vsakovratnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Pn-fnonil/ Citon imagostilnovulicilreneo ruiuuiiK ridii št 2 toči i8tr3ko, dal matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rfihoi* Pa!At*1 ulica Riborgo št. 25. Velika ■ •vil £11 u u zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in slatlčiearne. H O^Slii Pijizzetta S. Giacomo žt. 3 [Corso) . OIIlil61 filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih li-keijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. IqI# Parhatin Ulica Stadion št. 20, pe-JctK. rUllldUO karna in slad čičama, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. Anfnn ^nrli P^P01"0«1 svoji kavarni r*IILUII WUI II »Commercio« in >Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. C hq m Utfh/ Ulica Barriera vecchia št. 13 ® ' ■ ■■HJ^ prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zali te vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Ojrlje in drva. IMllhffe InCin v Torro štev. 12 ITI U I Id JUolp priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, k oka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mno.obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico vIlIVUlIuU in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele st. 2. V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. kr. pri« kroji 0 mtem JJ, Martin Poveraj v Gorici n:i Travniku št. 22 I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveče. i tfnnap svečar v Gorici ulica Sv. Antona gk 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelneg'a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Tovarna nadplatov ško zaiogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez' , itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Lju- i bljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu 111 Sežani. Ceniki zuc-tonj in franco naročila točna. Gostilna Andemo de Franz Via (lella Geppa št. 14. toč*i izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klol>ase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure jM>polnocj. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Nikaka skrivnost ni več, da s: napravi vsakdo doraa sam brez vsake I priprave in težave najfineje likerje po I francoskem zistemti s pomočjo ekstraktov, I ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tro- I pinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, I Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, I Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po I 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Char- I treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Kaz- I pošiljam proti pretlplačilu v znamkah I ali poštno nakaznico ; po poštnem pov- t zetju 10 kr. več. \Tsaki pošiljatvi pri- I denem navodilo kako se napravi liker. I Preprodajalcem, če naročijo več blaga- I se cene mnogo znižajo. H Anton Rukavina I TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST I GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr v lastni hiši. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeoga, če tudi ni dlan društva in se obrestujejo po 4l/a°/o» ne bi se odbijal renttii davek. Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjiee |>o B °/0 in na vknjižbe po ;~>Y3°/(). Urad U je vsaki dan od 9. do \'2. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog leta 1899. otroslo K. 1,4(000. Poštno-bran. račun št?. 837.315. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulicai Valdirivo štev. L iiadst. Sprejema na domu vsaki dan od do 8s/4 zjutraj in od 1 do '2 popoludne in eventueluo od 4—5 popoludne. XXXXXXXXXXXXXXXX Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, via Molino piccolo 3. II. sprejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika. xxxxxx>ooocxxxxxx Ugodna prilika. Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirani, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnieo. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m2 velik, vzorno vrejen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripra\ni za obrt posebno pa za letoviščnike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. BALONČKI S SVETILNICM v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah trgovina s papirjem LEONARD IIORBER TRST — ulica« delle Torri — TRST, Pozor norice! Perite perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd. - 7. - "ABLUVI1 (milasta razkuži j Iva soda) ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu. Rabi se jo povsod namesto sode in mila. Rabi j iva tudi z morsko vodo. 'M Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na debelo se nahaja v ulici S. Caterina štv. 5. Na drolmo se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin.