AKTUALNO VPRAŠANJI Prebivalci Kovorja, Dupelj in Na-klega vprašujejo, kako daleč so že priprave za gradnjo vodovoda skozi omenjene vasi. Uredništvo je zvedelo, da je bil pred dnevi v Kranju sestanek predstavnikov občinskih ljudskih odborov Tržič in Kranj, predsednikov krajevnih odborov zainteresiranih naselij in zastopnikov Projektivnega zavoda za nizke gradnje iz Ljubljane. Projektant je obljubil, da bo vsaj najpotrebnejši del tehničnega elabo- rata izdelan do letošnje jeseni. Konec naslednjega leta pa bo izgotovljen tudi celotni projekt s predračuni. Vsi ti načrti morajo potem še v revizijo. Na sestanku so razpravljali tudi o kritju stroškov za gradnjo vodovoda Tržič— Kovor—Duplje—Naklo. Občinska ljudska odbora Kranj in Tržič bosta skupno prevzela 40% stroškov, pri čemer niso upoštevana nekvalificirana dela, ki naj bi jih opravili prebivalci. 60% stroškov naj bi plačala zainteresirana naselja sama. Deleže bosta določala oba občinska ljudska odbora. Besedo o tem pa naj bi izrekli tudi volivci na svojih zborih, ki bodo sklicani v kratkem. Zastopniki ljudskih odborov jim bodo raztoimačili približno višino stroškov, ki naj bi jih nosile občine in vask posamezni prebivalec. Za dograditev vodovoda bo potrebnih več kot 150 milijonov dinarjev. Dela bodo razdelili na več etap, saj jih ni možno dokončati v enem letu, ker tudi vsa sredstva ne morejo biti na razpolago kar čez noč. J. V. KTUALNO VPRAŠANJE ŠPORT LJUBLJANSKO - PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA 77 ZAO GRAFIČAR : TRIGLAV 6:3 (2:2) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO I.ETO X. — ST. 32 — CENA DIN 10.— Kranj, 22.. aprila 1957 Začetek izdatnejše vzpodbude za podjetja KAJ PRINAŠA NOVA UREDBA O DELITVI DOHODKA Zadruge in posestva naj bi dale na trg v industrijske kraje Ljubljana, 21. aprila. Tekma Ljubljansko primorska lige. — Igrišče Grafičarja. — Teren blaten in neugoden za igro. — Gledalcev 250. — Strelci: za Triglav Krašovec v 11. minuti, Kiš v 20. minuti in Brezni- (iz enajstmetrovke) v 64. minuti in za Grafičarja Podobnik v 22., 32., 75., 81., 89. min. in Bašič v 72. min. — Sodnik Erlich. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Grafičar: Fiker, • Novak, Snoj, Kožuh, Miler, Čaimipa, Bašič, Potočnik, Ekart, Podobnik. — Triglav: Dagairin, Česen, Pogačnik, Bajželj, Bre-zar II., Srakar, Kiš, Horvat, Mihelčič, Krašovec, Brezar I. Triglav si je z današnjim porazom v Ljubljani močno zmanjšali izglede na končni uspeh. Tekma, ki so jo Kranjčani pokazali maloštevilnim gledalcem na igrišču Grafičarja, ni opravičila naslova jesenskega prvaka. V moštvu ne bi mogli pohvaliti nikogar drugega razen desne strani napada Horvata in Kiša. Obramba je delovala zelo slabo in ni opravila naloge tako, kot bi bilo treba. Vratar sicer ni ikri v za prejete gole, saj je bila žoga zelo težka in spolzka, vendar bi lahko ostali obrambni igralci z boljšim pokrivanjem talko visok poraz prežve- čili. Ce pomislimo, da je Triglav vodil 2:0 in še enkrat 1:1, potem lahko rečemo, da je bU poraz nepotreben. Kakor smo že zapisali, je prvi začel Triglav. Dva efektna gola sta mu prinesla premoč na igrišču in nihče ni pričakoval, da bo sledil talko nagel preobrat. Izredno razpoloženi igralec Grafičarja Podobnik, ki je sam dosegel kar pet golov, je do odmora dosegel dva gola. Streljal je s kakih 20 metrov. Vratar ' se je žog sicer dotaknil, vendar sta obakrat našli mrežo. Po odmoru je igra popustila, dokler ni Triglav dosegel ponovnoga vodstva. Mihelčič je prodiral po sredini. Stranski sodnik je pomahal z zastavico^ vendar glavni sodnik ni piskal offsidea. Ko je Mihelčič dosegel gol, pa je stranski sodnik ponovno vzdignil zastavico še za prejšnji offside. Sodnik je gol razveljavil, vendar je takoj zatem dosodil enajstmetrovko, ki jo je Brezar realiziral. Kmalu pa je sledila toča golov v Tri-glavovo mrežo. Triglav ni več ogrožal vrat Grafičarja in j« v osemnajstih minutah preje! štiri gole. S tem porazom je Triglav praktično že zapravil prvenstvo in če bo s tako slabo igro še nadaljeval, se bo moral borita še celo za drugo mesto. Dobili r«o novo uredbo o delitvi •kupnega ^»hodka gospodarskih organizacij. Ta uredba uvršča gospodarske organizacije — glede na način delitve ■dohodka — v dve skupini. V prvo skupino spadajo v osnovi industrija (brez „ nuimske industrije, promet, (razen Proizvodnje gradbenega materiala in testnega), gozdarstvo in zunanja trgovina. V drugi skupini so kmetijstvo, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo itd. Dasiravno spremembe v delitvi do-t^odka v prvi skupini gospodarskih "Organizacij niso temeljite, vendar zastavljajo izdatnejšo stimulacijo. Poglavitna: novost je v tem, da bo odslej Povečanje dohodka (t. j. zbira plač in °f>bička) neposrednejše vplivalo na višino plač in na sklade podjetij. Podjetij ern foo namreč pripadal del povećega dohodka na osnovi lanskega °'dnosa plač in dobička v okviru dohodka. Z^aj je bil kolektiv stimuliran v •Slavnem v udeležbo podjetja na dobičku. Povečanje proizvodnje oziroma boljše poslovanje podjetja ni vplivalo ^a plače po tarifnem pravilniku. Kolektivi so bili zainteresirani, da se dohodek ne zmanjšuje, ker bi sicer Prejemali manjše plače, niso pa bili dovolj stimulirani za povečevanje dohodka. Plače je bilo moč povečati sa-rnx> z večjim individualnim uspehom delavcev (denimo, s preseganjem norm). Največji del plač torej ni bil odvisen od uspeha celotnega kolektiva. Po novem pa višina plače ne bo odvisna samo od uspeha posameznika, »riarveč tudi od uspeha 'celotnega Podjetja, ker se bo povečevala "sorazmerno z dohodkom. Povečan dohodek bo omogočil podjetju tudi dodatna sredstva za njegove , sklade, kair pomeni krepitev materialne osnove delavskega upravljanja in Možnosti za učinkovitejši razvoj podjetij. Prav talko bedo s povečevanjem dohodkov gospodarskih organizacij rasla tudi sredstva ljudskih odborov, kar naj poveča zanimanje ljudskih odbo-^OV za delo in razvoj podjetij. 'V drugi skupini gospodarskih organizacij bo delitev dohodka dokaj drugačna. Po oddvojitvi materialnih stroškov in obveznih prispevkov skupnosti «e bo celoten ostanek t. j. celoten dohodek razdelil na družbene investicijske slade, na osebne dohodke zaposle-n]h in na sklade podjetja. Razdelitev opravljajo podjetja, ljudski odbori pa ^o pooblaščeni zadolžiti podjetje, da ^el dohodka vnese v svoje sklade. **krati imajo ljudski odbori pravico, y* so v predpisanih mejah soudeleženi " skladih podjetij. Osehni dohodki de- lav cev v teh podjetjih so obdavčeni v korist lokalnih proračunov po lestvici, ki jo določa zvezni družbeni plan. . Federacija se torej odreka dohodkov lz teh gospodarskih vej v korist podrtij in komun. ^a ta način bodo podjetja, denimo, v okraju Kranj imela letos — to so »eveda le približne cenitve — okrog 300 milijonov din večja sredstva kot lani, pri Čemer pa jemljemo za osnovo sedanji, obseg njihove proizvodnje, se-danje število zaposlenih itd. Ker pa moramo računati s tem, da bo nova delitev dohodka izdatnejše vzpodbudila podjetja k povečanju proizvodnje, zmanjševanju odvisne delovne sile, k, iskanju trga, k odkrivanju notranjih rezerv, k izpopolnjevanju kvalitete itd, lahko predvidevamo, da se bodo ta sredstva še povečala. Tako bo večji uspeh podjetja kot celote povečeval plače kolektiva:. Materialna osnova delavskega upravljanja se torej začenja krepiti, kar naj bo prvenstveno vzpodbuda podjetjem k povečevanju proizvodnosti in proizvodnje. Ob povečevanju sredstev, s katerimi razpolagajo podjetja, pa nastajajo tudi večje možnosti za to, da se organi delavskega samouprav-1 janja v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori izdatnejše lotevajo tudi Ukrepov, ki v lokalnem merilu neposredno vplivajo na življenj ski standard. Gre za to, da tudi podjetja s svojimi sredstvi močnejše podpro občine pri razvijanju trgovine, obrti, odpiranju menz, mlečnih restavracij, otroških ustanov itd., itd. To so gospodarske naložbe v tem smislu, da z izboljševanjem standarda ugodno vplivajo na proizvodnost dela v podjetjih. Nova uredba o delitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij sicer — predvsem iz objektivnih razlogov — nikakor še ne predstavlja idealne ureditve plačnega sistema in stimuliranja za boljše gospodarjenje. Prišlo bo morda do primerov, da se bo v tem ali onem podjetju pojavila tendenca, da bi ustvarili večji dohodek in prišli na ta način do večjih plač, z dviganjem cen, ne pa s povečano proizvodnostjo, boljšo kvaliteto, odkrivanjem notranjih rezerv in podobnim. Taki pojavi bodo možni pač vse dotlej, dokler trg ne foo dovolj stabiliziran, dokler bodo posamezna podjetja še lahko uživala 'bolj ali manj monopolen položaj, dokler na trgu ne bo dovolj blaga. Ravno krepkejšo usmeritev k stabilizaciji gospodarstva pa vzpodbuja tudi nova uredba o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Le-ta bo namreč nedvomno povzročila proces odločnejšega odkrivanja notranjih rezerv podjetij, presežkov delovne sile, pomanjkljivosti pri organizaciji dela itd., skratka, ker bodo hkrati s povečevanjem proizvodnosti in proizvodnje rasla tudi sredstva, s katerimi razpolagajo podjetja, v okviru tega pa se bo izboljševal tudi materialni, položaj vsakega posameznega delavca in uslužbenca. Razen tega pa se 'bo ob uresničevanju te uredbe pospešila zoritev tudi nekaterih drugih problemov, ki jih je še zapustila doba administrativnega upravljanja gospodarstva. Seveda uredba sama ob sebi pomeni le mrtve črke. Njena stimulativno?;* ni avtomatična, marveč je odvisna cd tega, kako 'bodo organi samoupravljanja in vodstva podjetij znala uporabiti njene stimulativne elemente. Po vsem svetu silijo gospodarske razmere k temu, da se okrog mest in industrijskih središč razvija predvsem intenzivno, ne pa ekstenzivno kmetijstvo. V malem obsegu lahko opazimo nekaj podobnega na primer tudi v neposredni okolici Ljubljane. V Trnovem in K rak o vem, ki sta tako rekoč del ljubljanskega mesta, se je zelo razvilo vrtnarstvo, v bližnjih krajih pa (pred vojno) mlekarstvo. Na Gorenjskem pa, za čudo, tega ni ali skoraj ni. Ne le privatni kmetovalci, marveč tudi zadruge in posestva se niso dovolj usmeriti, denimo na vrtnarstvo (v okolici Jesenic, Kranja, Tržiča itd.), kar bi bilo zelo donosno; zato v gorenjskih krajih ni naprodaj dovolj in poceni tovrstnega blaga. To pomanjkljivost naj bi začeli odpravljati na ta način, da bi trgovska podjetja začela sklepati z zadrugami in posestvi po- IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZVEZNO NAMIZNOTENISKO LIGO „Industrogradnja" in „Banat" nova člana Jesenice, 21. aprila. »Industrogradnja« in »Banat* sta prva dva nova člana zvezne namiznoteniške lige, tretji član še .ni znan, ker tekmujejo še tri moštva: Jesenice, Tekstilac in Triglav, ki imajo diosedaj še enako število točk. Igralci Triglava so razočarali. Po napetih in razburljivih borbah so s Tekstilcem izgubili s 5:4, sicer pa ta rezultat ne bi vplival na odpovedal in le Teran je zmagal. Drugi predstavnik Slovencev — Jesenice — se je držal dobro, posebno Stana je igrat odlično. Rezultati: Triglav : Jesenice 5:3, Triglav : Tekstilac 4:5, Triglav : Sloga 5:0, Triglav : Bosna 5:2, Triglav : Banat 2:5, Triglav : Industrogradnja 1:5, Triglav : Vojvodina 5:0. — Jesenice : Vojvodina 5:0, Jesenice : godbe za odkup pridelkov. Ljudski odbori pa naj bi tako usmeritev podpirali s tem, da bi dajali kredite za razvijanje kmetijstva tistim zadrugam in posestvom, ki bi se pogodbeno obvezala, da bodo pošiljala na trg določeno količino takih in takih pridelkov. plasman, če ne bi v nadaljevanju naši nepričakovano podlegli srbskemu predstavnika Banatu. Kranjčani so se spustili v borbo preveč lagodno in samozavestno. Hlebš je popolnoma Prizar s spomladanskega krosa v Kranj« Banat 4:5, Jesenice : Tekstilac 5:2, Jesenice : Bosna 5:3, Jesenice : Sloga 5:3, Jesenice : Industrogradnja 3:5. Tekmovanj« še traja. SI Polna službena doba - za prosveto in kulturo Letos so na letni konferenci Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice prvič podelili nagrade Toneta Cufarja. Med treniii nagrajenci je bil tudi tov. Alojz Plan-tau iz Kranjske gore. Njegov h is tori at, ki smo ga slišali ob podelitvi nagrade, mora vsakogar presenetiti. Zato smo ga naprosili za nekaj odgovorov. »Kako dolgo že delam v prosvetnih društvih?« Tov. Pantau se je nasmehnil. »Če bi bila od tega odvisna moja pokojnina, potem sem si jo že zaslužil. Začel sem leta 1922. Od takrat sem s pevskim zborom pripravil že nešteto koncertov doma in v sosednjih krajih, razen tega pa je zbor naštudiral 16 operet.« »Slišali smo, da Vam je zlasti uspela organizacija Ljudske knjižnice v Kranjski gori:« »No da,« je skromno odgovoril. Ko sem le še čakal, je nadaljeval: »Leta 1950 sem prevzel knjižnico. Bila je skoraj razvalina. Štela je 138? knjig, ki jih je bralo 199 bralcev. Danes šteje knjižnica 3360 del, bralcev pa imamo 978. »Na vsak način ste si Čufarjevo nagrado trdo prislužili!« »Kljub temu sem zelo srečen, da sem jo dobil. V vseh letih mojega delovanja v prosvetnih društvih se mi je sedaj prvič primerilo, da sem doživel tako javno priznanje. S toliko večjim veseljem bom v prihodnji sezoni uresničil načrt, ki rnd že dlje časa roji po glavi: 4-meseČni pevski tečaj, ki bo namenjen zlasti mlajšim pevcem.« »Kaj pa vaš zbor?« »Studij za celovečerni koncert gre h koncu. Ce bomo naleteli na razumevanje odgovornih organov in dobili primerna denarna eredstva, bomo v sodelovanju s folklorno skupino Svobode šli na koncertno turnejo po naši Tolminski.« J. S. f Gorenjske Kranj, £2!. aprila 1-467 & Petkov govor predsednika Tita na plenurcm SZDL na Brionih je naletel na velik odmev t vsem svetovnem tisku. Vsi večji časopisi navajajo daljše odlomke iz govora in poudarjajo zlasti lista mesta, kjer je predsednik Tito dejal, da Jugoslavija nima nobenih razlogov, da bi spreminjala svojo zunanjo politiko. Opozarjajo tudi na iskrene težnje Jugoslavije po dobrih stikih tako z Vzhodom kot z Zahodom in na pričakovanje, izraženo v govoru predsednika Tita, da bo nenačelna kampanja proti FLRJ, ki se je v zadnjem času ▼ nekaterih vzhodnoevropskih državah spet razži-vela, začela pojemati. Svetovne časopisne agencije AFP, UP, AP, Reu-ter, DPA in USIS objavljajo obširna poročila, ki so jih časopisi prinesli na- prvih straneh. Daljše izvlečke iz govora so oddajale tudi radijske postaje. Radio Varšava je v svojem poročilu predvsem poudaril, da Jugoslavija nima namena priključiti se nobenemu izmed obstoječih blokov, ker bi to zmanjšalo pozitivno vlogo, ki jo igra na mednarodnem torišču njena neodvisna politika. Radio Kairo opozarja predvsem na trdno voljo Jugoslavije, da nadaljuje svojo izvenblokovsko politiko, ki ustre-za interesom miru. & Ožji odbor komisije Združenih narodov za razorožitev se bo spet sestal sredi tedna. Sovjetski delegat v tem odboru je govoril na kosilu Združenja tujega tiska v Londonu in dejal, da se Sovjetska zveza zavzema za popolno prepoved atomskega in vodikovega orožja. Po njegovem mnenjn bi morali najprej prepovedati nadaljevanje poskusnih eksplozij z jedrskim orožjem. A Splošna stavka francoskih železničarjev in prometnih delavcev se je uspešno zaključila. Stavka je ohromila ves železniški, avtobusni, ladijski, mestni in letalski promet. Pričakujejo, da bodo še pred koncem meseca začeli stavkati lorainski rudarji, na stavko pa se pripravljajo tudi sindikati kovinarjev. A, Združene držav e Amerike nameravajo zgraditi letalonosilko na atomski pogon. Ladja bo nosila 85.000 ton in bi veljala v našem denarju približno 300 milijard dinarjev. /\ Poljska vladna delegacija, ki je bila na obisku v deželah Daljnega vzhoda, je na povratku v domovino obiskala tudi Moskvo. Delegacijo je vodil predsednik vlade Cyrankiewicz. A Državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve dr. Milan Bartoš je v zvezi z zahtevo naše vlade, naj ji Argentina izroči vojnega zločinca Anto Paveliča, izjavil, da veljajo mednarodni pravni predpisi tudi za Argentino in da bo po teh predpisih argentinska vlada morala izročiti Paveliča. Izgovor argentinske vlade iz leta 1951, da ji ni ničesar znanega o Paveličevcm bivanju v Argentini, pa zdaj ne velja več, ker jc po atentatu nanj očitno vsemu svetu, da se zločinec nahaja v Argentini. A Direktor egiptovskega urada za informacije je obdolžil Izrael, da pripravlja ponoven napad na Egipt. To dokazujejo obmejni spopadi, ki jih je izzval Izrael na področju Gaze. A V sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku je v teku živahna diplomatska aktivnost, ki naj bi uredila sporna vprašanja okrog Sueškega prekopa. Po mnenju opazovalcev je bil ▼ tem dosežen precejšen napredek. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI „PRED TEMI PROFESORJI STOJIMO V GLOBOKEM SPOŠTOVANJU..." v.. Nenavaden je bil prizor minulo sredo, ko so se v palači Schaumburg, rezidenci kanclerja Adenauerja v Bonnu, sestali predstavniki vlade z delegacijo atomskih učenjakov. Se bolj nenavaden pa jc spor med njimi, spor, ki je spravil zahodnonem-ško vlado v nemajhno zadrego, 13 najvidnejšim nemškim učenjakom - atomistom pa pridobil izredno popularnost. Začelo se je nekaj manj ko teden dni pred sestankom z naslednjimi besedami: »Načrti o atomski oborožitvi ■ Bundes-wehra (nemške vojske) zbujajo pri spodaj podpisanih atomskih učenjakih globoko zaskrbljenost ...« Tako se glasi uvod v zdaj že znamenito »gottingenško deklaracijo«, ki jo je podpisalo 18 najuglednejših zahodnonem-ških znanstvenikov s področja atomske znanosti. Njihov glas protesta je naletel na odobravanje ne samo vladine opozicije, marveč večine nemške javnosti. Pretežni del tiska je prav tako podprl hrabro potezo atomskih učenjakov. »Die Welt« je zapisal: »Stojimo pred temi profesorji z globokim spoštovanjem, pred ljudmi, ki so se drznili zavzeti tako stališče, kot jim ga narekuje njihova vest.« Glas protesta, še bolj pa odobravanje javnosti je silno razjezilo zahodnonemško vlado, ker ji spodnaša vso njeno politično računico in vse »oborožitvene načrte«. Adenauer je nemudoma zelo žolčno reagiral in obtožil fizike, da so zaplavali v politične vode, kar ne bi smeli storiti, ne da bi se poprej posvetovali z njim. Eden od učenjakov pa je takoj obvestil javnost, da so se že januarja sestali z ministrom obrambe Straussom in da so pač lahko domnevali, da je o njihovih tedanjih pogledih zvedel tudi kancler. Na obtožbe, da se vmešavajo v politično življenje, zlasti v trenutku, ko se začenja predvolilni boj, pa je neki drugi član skupine 18 učenjakov izjavil: »Volilno ali predvolilno obdobje je prehodna stvar. Tu pa je govora o svetovnem razvoju, o problemu, ki se tiče vsega človeštva.« Nedvomno: vse človeštvo je prizadeto pri tako važnem vprašanju, kot je atomska oborožitev. To so zelo nazorno povedali tudi nemški atomski učenjaki v svoji deklaraciji. »Niso nam znane nobene meje nadaljnjih razvojnih možnosti uničujočega delovanja strateškega atomskega orožja. Danes lahko taktična atomska bomba uniči manjše mesto, vodikova bomba pa povzroči katastrofo na vsem področju Porurja. Radioaktivno žar-čenje pa bi lahko pripeljalo do uničenja vsega prebivalstva ce- lotne Zvezne republike Nemčije.« Potem ko so tako nazorno prikazali rušilno moč atomskega orožja, znani fiziki končujejo deklaracijo s temi besedami: . »Nismo pristojni, da bi dajali določene predloge o tem, kakšno politiko naj bi vodile velike sile. Toda verujemo, da mala dežela, kot je Zahodna Nemčija, lahko sebe najbolje zavaruje in prispeva k svetovnemu" miru tako, da se prostovoljno in izrecno odreče posesti atomskega orožja kakršnekoli vrste. V nobenem primeru nihče od spodaj podpisanih ni pripravljen sodelovati kakorkoli v proizvodnji, preizkušanju ali uvajanju atomskega orožja.« Ob koncu izražajo učenjaki še pripravljenost, da sodelujejo pri proizvodnji mirnodobne atomske energije, nato pa sledijo podpisi najvidnejših atomskih znanstvenikov Zahodne Nemčije. Med njimi so tudi nosilci Nobelove nagrade Otto Hahn, Wer-ner Heisenberg, Max von Laue in Max Born. Adenauer in njegovi razburjeni ministri so kmalu spoznali, da so se v prvih nepremišljenih izjavah prehitro zaleteli. Na to spoznanje jih je gnalo široko javno odobravanje pogumnega koraka 18 znanstvenikov. Pridružili so se jim namreč še dru- gi — v Vzhodni Nemčiji 7 znamenitih fizikov s slavnim profesorjem Manfredom von Ar-nom na čelu. Pobuda zahodno-nemških učenjakov pa je naletela na odobravanje tudi izven nemških meja in je postala ta-korekoč mednarodno vprašanje. Adenauer je tedaj pokazal pripravljenost na umik in popuščanje. Povabil je »gotiin-genške« učenjake, naj bi se vse-dli skupaj z vladinimi predstavniki za zeleno mizo in skupno prerešetali ves problem. To se je tudi zgodilo preteklo sredo. Sestanku je prisostvovala delegacija petih učenjakov - podpisnikov »gottingenške deklaracije«, z vladine strani pa kancler Adenauer, obrambni minister Strauss in drugi vidni vladni funkcionarji. Adenauer pa ni dosegel zaželenega uspeha. Učenjaki so odklonili, da bi storili kakršnokoli načelno koncesijo vladi, pač pa so privolili, da se trenutno prekine vsa razprava o tem problemu. Vlada pa se je s svoje strani izrekla proti atomskim bombam, vsaj v roku, ki ga je sama določila, v 20 mesecih. Moralna zmaga je torej še vedno na strani sil, ki se borijo proti atomski oborožitvi bonn-ske republike. MARTIN TOMA2IC SPOMINSKA SVEČANOST V NAKLEM ODLOŽENA Naklo, 21. aprila. V počastitev 15. obletnice junaške smrti Staneta Žagarja in njegovih tovarišev, ki so padli 20. aprila 1942 v duplini na Okroglem je Občinski komite LMS v Kranju organiziral za danes spominsko svečanost v Naklem. Na grobu padlih junakov bi predvidoma govoril Iztok Žagar. Zaradi zelo slabega vremena pa je bila spominska svečanost odložena. TROBOJ MLADINSKIH EKIP ŽELEZARNE, LITOSTROJA IN ISKRE ZELEZARJI NAJBOLJŠI Kranj, 21. aprila. Danes je bil v Kranju troboj mladinskih ekip Železarne z Jesenic, Litostroja iz Ljubljane in Iskre iz Kranja. Moštva so tekmovala v petih disciplinah in sicer v šahu, streljanju z zračno puško, odbojki, nogometu in namiznem tenisu. Največ uspeha so imeli mladinci z Železarne, ki so dosegli tri prva mesta. Rezultati: Šah: 1. Jesenice 22 točk, 2. Iskra 20 točk, 3. Litostroj 18 točk. Litostroj : Iskra 5:5, Iskra : Jesenice 5:5, Jesenice : Litostroj 4,5:5,5, Iskra : Litostroj 3:7, Jesenice : Iskra '2:7, Litostroj : Jesenice 4,5:5,5. Streljanje: 1. Jesenice 610 točk, 2. Iskra 608 točk> 3. Litostroj 604 točke. Najboljši posamezniki so bili: 1. Crne (Iskra) 135, 2. Pirman (Jesenice) 133, 3. Smre-kar (Litostroj) 132 točk. Nogomet: Iskra : Litostroj 3:1. Odbojka: 1. Jesenice, 2. Iskra, ?. Litostroj. Namizni tenis: 1. Iskra, 2. Litostroj, 3. Jesenice. L. S. TRIGLAV NEODLOČENO, MLADOST ZMAGALA Naklo, 21. aprila. Danes dopoldne sta bili odigrani v Naklem v okviru Gorenjskega pionirskega nogometnega prvenstva dve nogometni tekmi. »Partizan« Naklo je igral neodločeno z moštvom »Triglava« A iz Kranja z rezultatom 2:2 (2:1). »Mladost« iz Kranja pa je premagala moštvo »Partizan« iz Dupelj z rezulta- tom 5:0 (1:0). V tekmi »Partizan« Naklo in »Triglav« Kranj so 'bili Nakelčani tehnično boljši. T. REZULTATI NOGOMETNIH TEKEM Garnizor JLA Radovljica : Garnizon JLA Tržič 9:0 Pionirji Radovljice : • Pionirji Jesenic 3:2 Prešeren (mladinci) : Mladost (Kranj) 0:3 — Padavine v začetku tedna. Proti koncu tedna večje in trajnejše padavine, vmes, to je sredi tedna, suho vreme. Pomlad je prišla v deželo in ljndje so vznemirjeni prisluhnili. .. Pomlad. — Na vsakem koraku si jo našel: v nežnem brstju in cvetju na livadah, v toplih sapah, ki so vele od juga in v letu pisanih metuljev. In v razigranem ptičjem petju je bila pomlad. Povsod, na vsakem koraku — nežna, topla, sproščen je prinašajoča pomlad. In v srcih in očeh otrok, ki so se igrali na livadi, je bdla pomlad. Od nekod je priletela drobna sinička in sedla na vejo ob poti. Veselo cvrčanje ji je privrelo iz grla. Dolgo ni umolknila. Drobila je svoje živahne pesmice. Tudi v njih je bila pomlad. in siničkina pesem o pomladi je |HiuiniitiiiiHiniutHini«tnM^^ iiMiiiiiiRiiiiiiiiiiniuiiiiiiiMiiiiiiiniiiiuiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiNi......iiiiiiiiiii»iiiiiiuinimiii»iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiw 15. UMRLA JE POMLAD P O BT E D E L J E K Rezek pok utihnila. Pritekel je fant in dvignil siničko, ki je umirajoča obležala pod grmom. In pritekli so otiiii'iMiMr>ii)tHiiiwitii>>(iMii)W>fiiiuiiiiHi>iiHi>tii]iuiM>iitii«Hii4>.^[i>riMini»4t^ni«*,i4.H TR2ICANI ŽELIJO >JON-STOP TRGOVINO Uslužbenci tržiških trgovin želijo, da bi bile v poletnem času (od 1. maja dalje) poslovalnice odprte od 7. do 11. ure in od 14. do 17. ure. Tak obratovalni čas kupcem ne bo v škodo, želeti pa je, da bi v Tržiču imela vsaj ena trgovina neprekinjen obratovalni čas. J. V. KDAJ BO VOZIL AVTOBUS SKOZI KOVOR Tržič ima dnevno 14 avtobusnih zvez z Ljubljano v obeh smereh. Avtobusi so vedno napolnjeni. Ko-vorjani želijo, da bi vsaj enkrat dnevno vozil avtobus tudi -»kozi njihovo vas in so prepričani, da se to da uresničiti. J. V. ObLO JESENICE VZTRAJA PRI SVOJIH SKLEPIH Pretekli petek je bila na Jesenicah seja Občinskega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o vrsti problemov. Sprejeli so sklep, da gre obrtno podjetje »Tesar« v likvidacijo, glede že znanega problema — jeseniškega dima in prahu, ki ga povzroča Železarna — pa je občinski ljudski odbor sprejel sklep, vztrajati na dosedanjih stališčih. Z Železarno naj bi dosegli čimprej sporazum glede ukrepov, ki naj zapraše vanje kar najbolj omejijo. I. A. DRAMSKI SOSVET SSPD OKRAJA KRANJ PRED NOVIMI NALOGAMI Sejama pevskega in lutkarskega sosveta je pretekli petek sledila tudi 1. seja dramskega sosveta SSPD okraja Kranj. Kakor prva dva, tako je tudi dramski sosvet pregledal delo in ugotavljal razne pomanjkljivosti iz delovanja dramskih sekcij v tekoči (gledališki sezoni. Da bi (pravilno usmerjali bodoče delo in da bi podprli prizadevanja dramskih sekcij, je bilo načeto tudi vprašanje ustanovitve okrajne iz- posojevalnice kostumov in katalogiziranje dramskih tekstov z napredno tematiko. Ta dva in vrsta drugih sklepov, ki so bili sprejeti ob tej priliki, kažejo, da se obeta dramskim sekcijam obdobje, ki bo okrepilo in poglobilo njihovo delovanje. S. KORISTNA POBUDA ObSS RADOVLJICA Da bi zaživelo delo sindikalnih podružnic v podjetjih in ustanovah, je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Radovljica razpisalo naigradno tekmovanje, ki traja od aprila do 29. novembra. Ocenjevali bodo uspehe podružnic pri samoupravljanju, finančno poslovanje, kulturno in športno dejavnost, prirejanje izletov in proslav itd. Posebna komisija bo nadzorovala potek tekmovanja, podružnice pa bodo morale mesečno poročati o svojem delu. Na Dan republike bodo razdelili tudi tri nagrade: radio aparat, kompletno garnituro z mizo za namizni tenis in 10.000 dinarjev. J. P. POŽAR Dne 19. aprila ob 9.45. uri je nastal požar v stanovanju Marije Delavec, Zg. Brniki pri Cerkljah. Do požara je prišlo zato, ker je lastnica močno zakurila krušno peč in je iz dimnika padla iskra na slamnato streho. Streha je bila suha in se je požar takoj razširil. Skoda znaša 300.000 dinarjev. PIONIRSKI ZBORI , TEKMUJEJO Pred dnevi je bil na Primskovem že drugi pevski koncert domače Svobode. V okviru tekmovanja za Dan mladosti sta na njem nastopila tudi oba zbora pionirskega odreda »Stane Kovačič«, ki štejeta skupaj 94 pevcev. V otroškem zboru so peli tisti, ki še nimajo 8 let, v pionirskem zboru pa starejši. Prihodnji teden se bosta pionirska zbora predstavila tudi v radiu. Kranj, 22. aprila 1957 Gina Gorenjske 3 MALI OGLASI Trgovsko podjetje »Kurivo«, telefon 192, obvešča cenjene potrošnike, da razprodaja fižolov-ke in palice za paradižnike po snižanih cenah — kornad po 7 *Q 5 din. — Poslužite se ugodnosti! Prodam dobro ohranjen otroški voziček. — Huje 13. Grem za oskrbnico v planinski dom. Naslov v ogl. oddelku. Iščem gospodinjsko pomočnico. Nastop takoj. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. Našel sem gumi kolo za voz. — Breg 9. Preklicujem za neresnične besede, ki sem jih izrekla o Potrebuj ešu Jožetu in Joži Bizjak. — Marija Košir. Poceni prodam pohištvo za dnevno sobo — tudi posamezne komade. Ogled popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. Cenjenim bralcem sporočamo, *a bomo sprejemali male oglase Prvomajsko izdajo »Glasu Gorenjske« najkasneje do dne ^.aprila 1957. 3.5ha travnika v.Kokri dam * najem. — Julfca Šosič, Prim A V A Po zakonu o državnih praznikih (Uradni list FLRJ. št. 18/55) se praznuje praznik dela 2 dni, in sicer 1. in 2. maja, ki padeta letos na sredo in četrtek. Glede na to razširitev praznovanja na 3. in 4. maj ali na 29. in 30. aprila ni utemeljena v omenjenem zakonu. Dnevi 29. in 30. april ter 3. in 4. maj so torej redni -delovni dnevi in dela na te dneve rednega obratovanja ni mogoče nadomestiti z delom na dela proste dni ali s podaljškom rednega delovnega časa v drugih dnevih. Iz pisarne Sekretariata Izvršnega sveta za delo TRŽIČ V PREMOČI TRŽIČ : MLADOST 2:0 (1:0) ^čemo' za takojšen nastop RS S SODIŠČA užbe riva mp(lrov<5,kp nomočni- GLEDALIŠČE KUD »TONE SlFRER« SK. LOKA V torek, 23. aprila ob 17.30 uri zaključna predstava za gimnazijo in ostale šole. GIBANJE PREBIVALSTVA V TRZlCU Poročeni: Emerik Grah, delavec iz Bistrice pri Tržiču in Julij ana Kokalj roj. Slibar, pre-dica iz Bistrice pri Tržiču. Umrli: Marija Aljančič iz Križev štev. 16, prevžitkarica, umrla 17. aprila 1957 v Križah. službe dva pekovska pomočni ^ — »Delikatesa« Kranj. Za takojšen nastop službe ,sČem0 dva natakar j a(ici). Ponudbe poslati na upravo Glasa Gorenjske Kranj pod »Vesten«. Zelo dober jabolčnik prodam * 40 din liter. Naslov v oglas-ne»i oddelku. v" četrtek 25. aprila ob 20. uri /»as vabimo na predavanje Mirka Kambiča: »AMERIŠKI KAMIONI«. — Predavanje bo v I. 6'ttinaiz.iji. — Ljudska univerza Kranj. KINO »STORZlC« KRANJ 23., 24. in 25. aprila ameriški olm »TARZANOVA JEZA« ob 6,> 18. in 20: uri. KINO »RADIO« JESENICE 22. aprila, ameriški film »BOJNOGA KONTESA«, ob 18. in •20. UTi. aprila, slov. film »DOLINA 23. MIRU«, ob 18. in 20. uri. .• m 25. aprila, ameriški barv-1 film »DOLINA OSVETE«, ob 18- f« 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE aprila, slov. film »DOLINA 22. „ MIRU 23. «b i8 25. «, ob 18. in 20. uri aprila, češki "film »VEST*, in 20. uri. 25. aprila, ameriški film »BOSONOGA KONTESA«, ob 18. in *0. url. kino žirovnica 24. aprila, češki film »VESTv. Kino dovje-mojstrana 23. aprila, ameriški film »BOSONOGA KONTESA«. 24. aprila, slov. film »DOLINA Miru«. kino radovljica 23. in 24. aprila, italijan. film "NESMRTNE MELODIJE«; v to-rek ob 20. uri ter v sredo ob 17-30 in 20. uri. 25. in 26. aprila, italijan. film *KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«, ob 20. uri. HUDE POSLEDICE ZGREŠENE PERSONALNE POLITIKE Jelena Sanca je bila zaposlena kot knjigovodkinja v Zadružni mlekarni na Bledu v začetku leta 1954. Sancova za opravljanje knjigovodskih del ni imela moralnih pogojev, ker je bila pred tem zaradi večjega primanjkljaja odpuščena iz Invalidske šivalnice na Bledu. Razen tega tudi njena strokovnost ni ustrezala. Po vsem tem lahko sklepamo, da so jo zaposlili zaradi protekcije. V začetku leta 1955 je prenehalo njeno delovno razmerje pri Zadružni mlekarni, ker jo je Okrožno sodišče obsodilo zaradi primanjkljaja, ki je nastal zaradi malomarnega dela v Invalidskem šivilj-: skem podjetju. Sodišče jo je obsodilo na 7 mesecev zapora. — Preden je nastopila kazen, si je Sancova v zadružni mlekarni izposodila še 18.500 dinarjev, ki jih je vrnila šele kasneje, ko se je vrnila iz zapora. Za njo je prevzel mesto honorarnega knjigovodje njen mož Vlado, ki je bil pozneje tudi zaprisežen kot honorarni knjigovodja. Težko si je misliti, kako je opravljal svoje delo, saj je bil uslužbenec občinskega ljud. odbora Jesenice, član občinske komisije za pregled letnih bilanc gospodarskih organizacij, razen tega pa je opravljal tudi posle honorarnega knjigovodje v manjšem podjetju na Jesenicah. Kaze, da je honorarno mesto v mlekarni prevzel zato, da bi zagotovil mesto ženi. Ko se je žena koncem leta 1955 vrnila iz zapora, so jo v podjetju sprejeli na staro mesto. Pri tem jih ni nič motilo, da Občinski ljudski odbor Bled in Okrajna poslovna zveza nista pristala na ponovno imenovanje Sancove za knjigo-vodkinjo, ker po njihovem mnenju nima moralnih pogojev. Po tihem dogovoru med upravnikom podjetja in možem so ji dovolili, da je honorarno opravljala knjigovodske posle, ki jih je prevzela od honorarno zapo- slenega moža, ki je še nadalje ostal formalni knjigovodja. Razen knjigovodskih del so ji zaupali tudi blagajno in j.i s tem omogočili nemotene manipulacije z denarjem. Pri delu so ji pustili popolno samostojnost. — Upravnik večkrat ni niti podpisoval knjigovodskih listin. Vse to pa je Sancova temeljito izrabila. Delo si je organizirala tako, da je onemogočila točno kontrolo. Poslovodfcinjam posameznih poslovalnic je naročila, naj denar odvajajo neposredno njej. Gotovino je potem le delno odvajala v banko, del pa je zadrževala v blagajni in si ga v poljubnih vsotah prilaščala. Tak sistem dela je omogočil Sance-vi, da si je v slabih štirih mesecih lani prilastila postopoma 363.369 dinarjev. Okoli 200.000 dinarjev ukradenega denarja je porabila za nakup luksuznih oblek in nakita, ostanek pa za druge namene. Revizijski organi so imeli pri pregledu njenega in moževega poslovanja zelo otežkočeno delo, ker je bilo knjigovodstvo zelo neurejeno in knjigovodske listine niso bile vedno točne. Ko so postala San-eovi tla prevroča, kor je videla, da bodo poneverbe odkrite, je hotela pobegniti čez mejo, kar so ji preprečili organa državne varnosti. Pred sodiščem je poneverbe odkrito priznala. Zagovarjala se je, da je kradla zaradi nesporazuma z možem, ki jo je začel zadnje čase zanemarjati in j.i razen okoli 5000 dinnarjev z otroškim dodatkom vred ni prispeval ničesar za skupno gospodinjstvo. Razen tega mu je morala med mesecem denar tudi vračati. Sodišče jo'je obsodilo na 20 mesecev zapora in povračilo stroškov podjetju v omenjenem znesku. Hkrati sta se znašla pred sodiščem tudi njen mož Vlado Sanca in upravnik Jernej Jenko. Prvi zato, ker je kot honorarni knjigovodja pri delu ni kontroliral, drugi pa, ker kot upravnik ni poskrbel za ločitev blagajniških poslov od knjigovodskih, ker Sanceve pri delu ni kontroliral in ker je dopuščal, da blagajniške in knjigovodske posle v podjetju opravlja oseba, ki je bila že kaznovana zaradi gospodarskega kriminala. Oba sta bila obsojena zaradi nevestnega dela v službi — Vlado Sanca na 20.000 din kazni in plazilo stroškov 1000 din, Jernej Jenko pa na 10.000 dinarjev denarne kazni. Ker je sodišče ugotovilo, da za kontrolo računovodskega poslovanja ni bil sposoben, mu je izvršitev kazni odložilo pogojno na dobo dveh let. -nc Tržič, 21. aprila. 1000 gledalcev. Vreme je bilo za igro odlično, teren razmočen. Gole so dosegli: Custojić v 35. in Dornik v 77. minuti. V malem gorenjskem derbvju sp domači ponovno navdušili gledalce in dosegli zasluženo zmago. V 11. minuti prvega polčasa je Mežek po lepem pred-ložku Dornika iz daljave 16 m ostro streljal v prečko. Zoga se je odbila v polje in Puškare-viž je z 9 metrov zgrešil gol. Napadi domačih so se brezuspešno stopnjevali. Igralci Mladosti so redko prišli pred gol domačih, vsak napad pa se je izjalovil ob dobri obrambi Tržičanov. V 50. minuti je Zaletel z ostrim udarcem zadel notranji rob prečke in žoga se je odbila v polje. Obramba gostov je bila na mestu in napad odbila ter prešla sama v napad. Dobri Me-medovič ni mogel napraviti ničesar, ker v igralcih — razen GORENJSKI PRVAK V MALEM ROKOMETU PORAŽEN Kranj, 20. aprila. * V petek sta se na igrišču Mladosti v Stražišču srečali ekipi domačega moštva in STTS iz Kranja v malem rokometu. Gorenjski prvak v malem rokometu je bil visoko poražen z rezultatom 25:10 (14:2). Za Mladost je bila ta tekma kot priprava na republiško tekmova-vanje, zato je naetcpila v najboljši postavi. Tekstilci so že v začetku ostro napadli nasprotnike in si že v prvem polčasu zagotovili zmago. Za tekstilce je bil to velik uspeh, saj do sedaj v tej panogi športa še niso doživeli poraza. D. NK BLED : »PARTIZAN« NAKLO 5:6 (0:4) Bled, 21. aprila. Danes dcpoldne je bila na blejskem igrišču prvenstvena nogometna tekma med moštvi NK Bled in »Partizan« Naklo. Do polčasa so gostje močno vodili, nakar so se domačini v igri precej popravili. Zmagali so gostje z 6:5. Cr. Jocifa — ni imel zanesljive pomoči. Igra se je počasi umirila in se odvijala večji del na sredi igrišča. V 77. minuti je Dornik izkoristil napako obrambe gostov in z udarcem z glavo dosegel končni rezultat. Tržič: Štrukelj, Eler, Peter-nel, Jadranec, ""Hlebčevič, Zaletel, Zupan, Puškareviž, Dornik, Mežek, Čustojič. Mladost: Posedi, Zaletel, Su-šteršič, Stančevič, Ažman, Koš-nik, Perkovič, Memedovič, Jocif, Perkovič, Salej. Zadnji športni rezultati ZVEZNA LIGA Hajduk : Crvena zvezda 2:2 Dinamo : Sarajevo 0:1 Budučnost : Vardar 1:0 Velež : Lokomotiva 3:1 BSK : Spartak 4:1 I. CONSKA LIGA Odred : Metalac 1:2 Ljubljana : Tekstilac 2:1 Reka : Uljanik 3:2 Trešnjevka : Split 0:3 Grafičar : Šibenik 0:2 Turbina : Jadran 2:1 LJUBLJANSKO - PRIMORSKA LIGA Krim : Slovan 6:0 Izola : Branik 1:0 Nova Gorica : Ilirija 1:1 TVD »PARTIZAN« PREDOS-LJE JE IMEL REDNI OBČNI ZBOR V torek zvečer je imelo članstvo TVD »Partizan« iz Predo-selj svoj redni letni občni zbor. Polna dvorana članstva in pa živahna razprava je potrdila, da bo društvo ponovno zaživelo. Zastopniki »Oljarice« so društvu začasno odstopili v uporabo sindikalno dvorano. Izvolili so tudi novo upravno in nadzorno vodstvo. Predsednik društva je sedaj Franc Leban. Članstvo že marljivo pripravlja orodje za redno vaje. REZULTATI NOGOMETNIH TEKEM Tržič : Triglav B (pionirji) 1:1 Tržič B : Bohinj 3:0 NK Jesenice : Partizan 4:0 (3:0) NK Jesenice : Partizan (mlad.) 5:0 Triglav : Slovan (mlad.) 6:1 (4:1) Spomladanski kros v Kranju KINO BLED 22. aprila, ameriški kavboj siki ^vni film »DALJNA OBZOR- tiW,d 231 do ^ aPrila> ameriški VRVlC°mediJa »DARILO NA GLEDALIŠČE »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ ^OTek 23. aiorila ob 20. uri — iiven Wiliiam Inge: »AVTOBUSNA POSTAJA«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE ^ames 22. aprila ob 16. in 20. •"^i je prvi koncert novo ustanovljenega Simfoničnega orkestra Mestnega gledališča Jeseni-*«• Sodelujejo kot gostje: Franc Langus, član ljubljanske Opere, telist Ivan Podjanšek in člani sestra Slovenske filharmonije. OBVESTILO Obveščamo' gospodarske organizacije iz področja trgovine, gostinstva, obrti, prometa in manjša podjetja predelovalne industrije, da bo v naslednji številki Uradnega vestnika okraja Kranj objavljen odlok o razpisu natečaja za posojila iz okrajnega investicijskega sklada za 1.1957. Predpisani obrazci za vlaganje prošenj bodo na razpolago v Komunalni banki — podružnica Kranj. Upravni odbor KB okraja Kranj V sredo je AK Triglav organiziral odprto prvenstvo Kranja v spomladanskem krosu. Ta prva letošnja atletska prireditev naj bi pokazala, kako so se posamezni športniki in športna društva pripravila preko zime na sezono. Udeležba je bila predvsem pri mladincih zelo dobra, medtem ko z udeležbo članic ne moremo biti zadovoljni. Proga, ki je vodila po terenih za mestnim kopališčem, je bila zelo zahtevna, vendar dobro pripravljena. Tudi organizacija tekmovanja je bila dobra. Zmagovalna moška in ženska ekipa je prejela prehodni pokal. REZULTATI: Mladinke (600 m — 13 tekmovalk) — posamezno: 1. Vidmar (AK Trigl.), 2. Tilka Vagaja (Part. K.), ?. Nada Pipan (Part. K.) — ekipe: 1. AK Triglav (Vidmar, Eniko, Kozjek). Članice (1000 m — 6 tekmovalk) — posamezno: 1. Vida Koder (AK), 2. Metka Pelko (AK). 3. Marjana Klampfer (AK) — ekipe: 1. AK Triglav (Koder, Pelko, Klampfer). Mladinci (1600 m — 43 tekmovalcev) — posamezno: 1. Lojze Zumer (AK), 2. Janez Gantar (AK). 3. Borut Belehar (KSK) — ekipe: 1. AK Triglav »Zumer, Gantar, Stanovnik). Člani (2000 m — 26 tekmovalcev) — posamezno: 1. Franc Ho-man (Sk. L.), 2. Gašper Kordež (AK), 3. Franc Florjančič (AK) — ekipe: 1. AK Triglav (Kordež, Florjančič, Sušteršič). S. L. . S SEJE ZVEZE ZA ŠPORT IN TELESNO VZGOJO V KRANJU POSTOPOMA NAPREJ Razvoj športa in telesne vzgoje na Gorenjskem gre vendarle postopoma naprej. Gorenjska je kot gospodarsko in turistično razviti pre-lel naše ožje domovine, prav Slede športnih naprav morda la zadnjem mestu. — Vse loslej so se gradili športni bjekti nekako stihijno, pao z ozirom na razumevanje po-ameznih občinskih ljudskih odborov in pa delavnosti posameznih klubov. Ze leto dni pa je čutiti, da se razvoju telesne vzgoje in športa na Gorenjskem posveča nekoliko več pozornosti. Prav sedaj je namreč poteklo leto dni, odkar je bil pri Okrajnem ljudskem odboru ustanovljen poseben Svet za šport in telesno vzgojo, v dveh občinah (Kranj in Jesenice) pa so bili ustanovljeni tudi ustrezni občinski sveti, medtem ko obstojajo v občinah Bled, Tržič in Radovljica le komisije za šport pri svetih za prosveto in kulturo. Čeprav okrajni svet za šport in telesno vzgojo v pretečenem letu ni mogel pokazati kdo ve kakšnih uspehov, saj so bila lani tudi sredstva, katera so namenili posamezni ljudski odbori športni dejavnosti, zelo pičla. Dejstvo je, da bodo v prvi vrsti morale občine skrbeti za razvoj športne dejavnosti na svojem območju, zato bi bilo prav — vsaj tako je mnenje okrajnega Sveta za šport in telesno vzgojo — da bi se v vseh občinah ustanovili ustrezni sveti. Na ta način bi se dalo doseči smotrnejšo uporabo sredstev, sveti pa bi bili tudi nek avtorativ-nejši forum, ki bi v širšem smislu zastopal celotno športno dejavnost na področju posamezne občine. Brez dvoma pa je treba doseči še nekaj: v prvi vrsti tesnejšo povezavo med vsemi okrajnimi športnimi forumi, pa tudi posameznimi društvi tako z okrajnim kot z občinskimi sveti za šport in telesno vzgojo, kjer ti obstojajo. Le tako bo namreč moč doseči množičnejšo in pravilno usmerjeno športno dejavnost na Gorenjskem. i. A. V torek zvečer je imela Zveza športnih in telesno-vzgojnih društev občine Kranj svojo redno sejo, na kateri so razpravljali o dejavnosti in pripravah športnih društev za delavski praznik — 1. maj in Dan mladosti. Med drugim so sklenili, da športne organizacije v Kranju za Dan mladosti ne bodo pripravile športne parade, ker so se društva odločila, da bodo ta dan izkoristili za izlete v naravo. Po drugi strani pa bo šlo iz Kranja 400 športnikov in športnih organizatorjev v Slavonski Brod na mladinski festival. Nadalje so razpravljali tudi o pripravah za občinski pra- znik, ki ga bodo ob občinskem prazniku izVedle športne organizacije. Tako bo med drugim več prijateljskih srečanj med SD Triglav in Mladostjo. Druga športna društva in organizacije pa bodo izvedle samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi društvi razna prijateljska in med-družinska srečanja. Atletski klub Triglav v Kranju pa bo organizirati štafetni tek, katerega se bodo udeležili tekmovalci vseh društev v kranjski občini. Na Savskem logu bo tudi akademija z zelo pestrim programom, na kateri bodo sodelovala društva »Partizan« in druge organizacije. Cr. SPORED PRVENSTVENIH TEKEM GNP — KRANJ V. kolo Ponirji — skupina Kranj 23. aprila v Kranju — Triglav B : Duplje ob 18. uri, služb, določi klub. 24. aprila v Kranju — Triglav A : Tržič ob 18. uri, služ. Polšak. V Stražišču — Mladost : Naklo ob 17. uri, služb, določi klub. VI. kolo I. skupina 28. aprila v Skofji Loki — Lo-čan : Triglav B ob 16.30. uri, služb. Bavdaž. V Stražišču — Mladost B : Jesenice, predtekma k republiški, služb, določi klub. V Bohinju — Bohinj : Prešeren ob 16. uri. služb. Podbev-šek. V Naklem — Naklo : Tržič B ob 16. uri, služb. Rejc. VI. kolo Mladinci 28. aprila na Jesenicah — Jesenice : Mladost ob 15.30. uri, služb. Rinaldo. V Kranju — Triglav : Ločan, predtekma k republiški, služb. Peklenik. V Lescah — Prešeren : Svoboda ob 15.30. uri, služb. Vovk. VI. kolo Pionirji — skupina Kranj 28. aprila v Tržiču — Tržič : Duplje ob 15. uri, služb. Za-letelj. V Kranju — Triglav B : Naklo ob 13. uri, služb. Peklenik. V Stražišču — Mladost : Triglav A, čas se naknadno določi. IV. kolo Pionirji — skupina Kranj 28. aprila na Jesenicah — Jesenice : Bohinj ob 14.30. uri, služb. Rinaldo. 4 Gia® Gorenjske Kranj, 22. aprila lt9T SLIKANICA ZANJiniVOfT' V hišo SD začele legati somračne sence, dan se je nagibal v večer. Povodenj beračev je usahnila, le redki zaostankarji so že prihajali. Zunaj na trgu pa je šele zares oživelo. Po cesti je privrela beraška maškerada. Urša se je stegnila s peči in vzkliknila: „Ježeš? Urh jih vodi, poglej!" Obe ženski sta se primaknili k oknu in ogledovali maška-rado. Berač Urh je navlekel nase narobe obrnjen suknjič, hlače so mu bile preozke in prekratke, na zmršene lase pa si je posadil potlačen cilinder. Nekje je ujel psa, ki ga je vlačil s seboj. Za njim se je podila tropa našemljenih beračev. Hodili so od hiše do hiše. Pred vsako so se ustavili, Urh je snel cilinder, se smešno priklonil, zatrobil na pastirski rog in zapel: „Danes sveti Pust godu je, vse berače obdaruje..." Vrata so se odprla in sprevod je dobil bobov. Seme so se pulile za bobe, ki so se kotalili po steptanem, razmočenem snegu, vlekle so jih druga drugi iz rok, suvale se, kričale, psovale, božale se z ježevkami, dokler se sprevod ni odpravil dalje. Pred Španom je Urh dolgo prepeval in dodajal svetemu Pustu še druge svetnike in svetnice. Majdniku je povedal nekaj zasoljenih, potem so se šeme napotile proti Gašperinu. „Najbolje bi jim bilo vrata zapreti," je godrnjala Urša. „Kolikor jim boš dala, jim ne bo dovolj." . ' Ana se je smehljala, maškarada jo je zabavala. Toda preden so šeme prišle do Gašperinove hiše, so se ustavile. Na trgu so se prikazale druge pustne šeme. Iz spodnjega konca so se pripeljale na troje saneh, konji so bili iskri, spočiti, v grivah so jim vihrali pisani trakovi in na komatih je pozvanjalo svetlo kovanje. Predstavljale so svatbo. Na prvih saneh je sedel harmonikar in igral potrkano polko. Okrog njega so viseli našemljeni fantje tako na gosto, kakor jagode na grozdu, nekateri so bili oblečeni v ženske obleke. Z 'neprisiljeno nespodobnostjo so razkazovali kočemajke, na prsih debelo natlačene s senom. Urša je pljunila od ogorčenja. „Ti pa niso domači. Fej jih bode, grdobe!" „Kamnogoričani bodo," je menila Ana. Za prvimi sanmi so prišle druge, na njih sta sedela spredaj drug in nevesta. Nevesta je bila nagačena s slamo, oblečena pa v raztrgane cunje. Drug jo je objemal okrog vratu in glasno zbijal šale. Prav sredi trga se je nagnil k njej in jo poljubil na korenjev nos. Otroci, ki so prej sledili beraški maškaradi, so pozabili' nanjo in se usul okoli došlecev. Celo berači sami so obstali in zijali, nič več niso mislili, da bi nadaljevali bero po hišah. Vsa vrata in okna so bila polna tržanov, ki so že uganili, da nameravajo Kamnogoričani nekaj posebnega. Nekateri so pogledovali proti Spanu, zdelo se je, da jo hočejo čudni svatje zagosti prav Španovim. Ves trg se je napolnil s smehom, petjem, vpitjem, cingljanjem kragulj-čkov in zvoki harmonike. Našemljeni svatje so vstajali na saneh, klicali znance, metali oper j ene klobuke v zrak in vriskali, da je odmevalo po kotlu. Prav sredi trga, predšpanovo hišo, so se ustavili. Radovedneži so pritisnili k sanem. Paglavci so se valjali po snegu in lezli pod krivine sani, da bi bolje videli. Svatje so poska-kali s sani in potrkali na vrata. STANETU ŽAGARJU IN TOVARIŠEM PO PETNAJSTIH LETIH II I VSAKO LETO, KO SE PREBUJA POMLAD, SE SPOMINJAMO OBLETNICE JUNAŠKEGA BOJA TRINAJSTORICE PARTIZANOV, KI SO PRED PETNAJSTIMI LETI 20. APRILA JUNAŠKO UMRLI V DUPLINI NAD SAVO PRI OKROGLEM. LETOS MINEVA OD TEGA DOGODKA ZE PETNAJSTA POMLAD. 15. aprila 1942 je 'v Udnem borštu nad vasjo Letence taborila četa partizanov. Nemci so bili iz dneva v dan bolj besni, iker se njihova upanja, da bo zima in neprestane hajke uničila partizane, niso uresničila. Po akciji v Šenčurju oziroma na Brnikih se je četa vrnila v tatborisče Udni boršt. Nemci so jim sledili in jih obkolili. Po kratkem spopadu na robu gozda pri Letencah, kjer je padlo 5 partizanov, so se partizani umaknili v gozd, s seboj so nesli tudi v peto ranjenega Staneta Žagarja. Po kratkem posvetovanju so se razdelili v dve skupini, ki sta se nato ločeno prebijali iz sovražnega obroča. Staneta Žagarja so pokrili z vejami in se kasnoj e vrnili ter ga vzeli s seboj. Nemci so posedali na vejevju, kjer je bil skrit Stane, vendar ga niso izsledili. Žagar je poznal jamo nad Savo in je svetoval skupini, naj se za nekaj dni skrije v tej duplini pri Okroglem. 18. aprila so prišli partizani v to duplino nad Savo. Nedelja, lep sončni dan. Na Okroglo je prišel mladenič — Stane Mlakar iz Šenčurja. Poslali so ga k meni po naročilu Žagarja, da bi jim preskrbel hrano, ker so bili že dlje brez nje. Zvečer sem se odpravil v jamo, nesel sem jim hrane, ki so si jo tovariško porazdelili in ponosen sem bil, ko sem opazoval prijetno razpoloženje teh ljudi. Drugi dan sem ponovno obiskal duplino. Presenečen sem bil, ker me je v jami pozdravil že Žagar, ki je bil pred tem skrit v Dupljah pri Stroju. Pripovedoval mi je, kako je z ranjeno nogo vso noč potoval iz Dupelj v dup-lino. Razpoloženje je bilo prisrčno in veselo. Videl sem, koliko pomeni fantom Žagar. Poslovil sem se pozno in niti malo nisem slutil, da je bilo to zadnjič. 2e pozno v noč je pripeljal izdajalec v gozd nad Savo Nemce. Ustavili so se nad duplino, jo obkolili in čakali zore. Na vse zgodaj sta odšla iz dupline dva tovariša po vodo. Zaustavil ju je rezki »halt!« Stekla sta po strmini nazaij. Eden je zlezel v duplino, da obvesti o tem tovariše, drugi pa je skočil v prepad, plaval po Savi, ker pa ga je le-ta nesla nazaj k bregu, se- je skril pod izpodjedlo Skalo in se tako rešil. Med tem so Nemci že prišli do vhoda v duplino. Tu sta najprej padla dva radovedna Nemca. Nato so začeli metati Nemci granate pred Vhod, vendar brez uspeha. Izmislili so si drugi načrt. Iz vasi so pripeljali velike snope slame, jo navezali na vrvi, polili z bencinom in jo spuščali - čez pečino. Vročina in dim sta silila v duplino, toda ker sta bila dva izhoda, se fantje niso) zadušili. Po tem poizkusu so Nemci pripeljali iz Begunj zapornika, ki je bil obsojen na smrt, ga privezali na vrv, oblekli v policijsko uniformo' in ga spustili po vrvi preko pečine pred duplino. Naši fantje ga niso poznali, zato so ga napadli. Nemci so ga potegnili nazaj, vendar je bil že ranjen. Skovali so nov naklep.-Iz Kranja »• pripeljali kompresor in pričeli vrta* skalo nad glavami trinajstoirice v duip-1'ini. Da bi uničili partizane so skal* minirali. V duplini je nastala tištoa-Silšalo se je brnenje kompresorja, tU se je zajedal v skalo. V presledkih s* se slišale močne detonacije, na partizane se je vsula ploha peska, tod« skala je vzdržala, . . . 2e proti večar* pa so Nemci pripeljali na nasprota« stran Save topove. Začeli so Obstreljevati duplino. Granate so le redko zadele vhod v duplino. Prva žrtev granate je bil partizan, ki mu je drobec granate odbil čeljust. V mraku •* Nemci prižigali reflektor in osvetlJK vso okolico. Misel na pobeg je bila neuresničlji-va. Zjutraj so Nemci začeli obstreljevati duplino s plinskimi granatami. V jamo je začel uhajati gost črn dušlj*'*' plin. Svežega zraka ni bilo več i* fantje so začeli omedlevati. Stane Žagar je žalostno pogledal p* tovariših: »Tovariši, čas je, da se odločimo. Mladi smo še in potrebni svoji domovini in Partiji, toda dane« moramo umreti. Mladi moramo umreti e* svobodo in boljše življenje. Ko bod» narodi slavili zmago nad fašizmom, t« bodo spominjali tudi nas in naših žrtev. Bratje, tovariši, za svobodo težko umreti, zapojmo, čeprav zadnjič borbeno pesem svobode . . .« Med treskanjem granat in regij trnjem strojnic je nenadoma zadoneb* pesem »Nabrusimo kose« in »Bratje le k soncu svobodi«. Nemci so bili iznenađeni. Za hip je prenehalo streljanje, vendar je bilo pokanje čez čas še hujše. Na predlog Žagarja so fantje raztrgali obleke, uničili denar in del orožja, za tem pa si je sedmorica sam« vzela življenje. Štirje od skupine p* so bili že tako,omamljeni od plina, d« se sami niso .mogli več ustreliti. . Sele popoldne so Nemci po daljše«* premišljevanju spet spustili po vrvi f duplino zapornika iz Begunj. V duplini je videl objeta trupla mrtvih junakov, ki so Častno v boju žrtvovali svoja življenja. Sele za tem so si Nemci upali v duplino. Zmetali so trupi* preko skalovja, vaščani so jih na* prenesli na rob gozda, tu so jih Nemci slekli do golega, jih slikali in na*« skupno- gole položili v grob. V deželi je dišalo po pomladi. Tata* kakor letos, le, da so bila tedaj ruaš* srca utrujena in žalostna. Zavili ssn* se v črno in žalovali. . . Besede Staneta Žagarja so se kmalt* uresničile. Njegov narod slavi zmag« nad fašizmom, se spominja njega i» njegovih tovarišev. Vsa leta po osvoboditvi SO1 na grobu padlih na Okroglem spominske svečanosti. Leta 19** so odkrili nad duplino spominsko ploščo, Zveza borcev v Naklem je pred dvema letoma postavila spomenik n« grobu padlih junakov, ki bo večno spominjal na velike junake borbe io srmti. - KRI Z NAR LU O |m"Mi*