"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Izhaja vsak petek.
■ ■
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
® AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE

Haročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poiuletna........2 —
četrtletna.......f—
Posamezna štev. „ 010
ZVEZE. S'
St. 33.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1913
Leto VI.
Kočno delavsko organizacijo hočemo.
Citam poročilo o glavni skupščini strokovne zveze krščanskih rudarjev v Nemčiji. Koliko takih poročil ti pride Pi'ed oči, preletiš jih, da znaš, kako da ti razne delovske organizacije poslujejo. Časnikarsko jih niti izrabiti ne moreš. A poročilo, o katerem zdaj pišem, je velezanimivo tudi za naše razmere.
Čujem večkrat peti pesem, češ da So prispevki naše Jugoslovanske Strokovne zveze visoki. Kdor tako govori, seveda ne pozna niti abecede strokov-hih organizacij. S strokovnega stališča so vsaj za polovico prenizki. Delavstvo t>o sčasoma še samo zahtevalo, da se Povišajo, ko se bo mgd njim strokovna ’hisel še bolj poglobila kakor se je že. ^ Na skupščini strokovne zveze kr-s^ahskih rudarjev so razpravljali o pridevkih. Do zdaj so plačevali člani 40 tepigov (47 vinarjev) tedensko. Ker ^orajo biti rudarji hude boje z deloda-]aIci za svoje pravice in ker je uspeh )0ja odvisen od denarja, s katerim ^zpolaga strokovna organizacija, so Se rudarji prepričali, da je 40 fenigov Premalo za vojni zaklad.
To, da so vsi člani enako plačevali, jkdi ni bilo pravično, kar je naš dr. krek pred Nemci znal in je zato, ko je Ustavljal poslovnik J. S. Z., ga tako se-stavil, da ima J. S. Z. pet plačilnih prodov. Nadalje so pa v Nemčiji tu-d haglašali, da ni prav, če imajo vsi (Nani enake pravice in da bi bilo prav, Co bi se podpore z leti zviševale. Poizvedbe so tudi dognale, da dobe do 60 odstotkov vseh podpor člani, ki so šele 1 do 5 let pri organizaciji.
Premoženja ima krščanska rudarska zveza nad 2 in četrt milijona mark Ihad dva in pol milijona kron), vse rhdarske organizacije v Nemčiji pa Približno 6 milijonov mark. Voditelji organizacij so se pa prepričali, da ve-pOpoteznih izboljšav gospodarji ne dovolijo, dokler jih ne prisilijo bogate organizacije, ki se jih boje kot vrag /iža; 6 milijonov mark je z ozirom la hemško rudarstvo premajhna sila, SaJ 15 do 20 milijonov mark bi morali 'plavci zbrati za obrambo svojih pra-''Tj 40feniški tedenski prispevek je pre-bizek, četudi so vsako leto nekaj sto-hsoč mark prihranili. Socialno demo-^raška zveza je zato svojim članom Prispeva od 50 do 60 fenigov tedensko Zvišala.
Vodstvo zveze krščanskih rudar-k;v je pri glavni skupščini predlagalo,
Možganski valovi, družba z omejeno zavezo.
Nhgleški: D. Bayley. Slovenski dr. J. K.
»To je,« pravi Ivan čanel, »dvaj-Seto stoletje; vi ste pa kakor kak trgovski imenitnik iz srednjega veka.«
»Mladenič,« odvrne Viljem Turant, ^kar pravim, to je. Vprašajte mojo Poer, če ne verjamete.«
»Res jo imam močno rad, srednjenska je pa tako kot vi.«
, »Hčer je treba vzgojiti, da je taka, kakor gre, pa je prav. Vaša pot pa ne . 0(li proti zakonu. Ali zdaj to razumete?«
»Pač slišim, kar pravite,, toda to m posebno ne vpliva name. Jaz vas
Premagam.«
»Dobro, če morete.« j »No, zakaj pa bi se ne oženil ž njo.
jo ljubim in ona mene. To je navse-adnje glavna reč. Saj vam ni treba iveti z mano, če vam osebno nisem vseČ.«
»Dragi moj, kdo pravi, da mi nisi '(sec? Ljubezniv fant ste, pa vendar ne borate vzeti moje hčere. Tako je.« v »Ali je tako? Čujte, ali najina sre-a bič ne šteje?«
^ »Ravno narobe, prav nanjo mislim. e morem ji pustiti, da vzame moža,
da naj se določi tedenski prispevek z ozirom na plače tako-le:
1.	razred zaslužek do 3 mark 30 fenigov.
2.	razred zaslužek od 3 do 4 mark 40 fenigov.
3.	razred zaslužek od 4 do 5 mark 50 fenigov.
4.	razred zaslužek od 5 do 6 mark 60 fenigov.
5.,	6., 7. in 8. razred (prostovoljno izbrani razredi) in sicer 5. razred 70, 6. razred 80, 7. razred 90 fenigov in 8. razred 1 marka.
5 fenigov naj se še tedensko prispeva za opravo okrožnih vodstev.
To ti je moralo na skupščini zašu-meti? Kaj še! Člani te zveze so že prepojeni strokovnega duha. In uprli so se predlogu, češ centrala zahteva preveč! Kaj še! Delavci so centralo nahrulili, češ da še premalo zahteva. Izjavljali so, da takoj plačajo tedensko 1 marko (1 krona 18 vinarjev), ker le s sredstvi se more kaj doseči. Organizacija z nizkimi prispevki ne more voditi boja za delavske pravice in je le odvisna od beraških zbirk. Soglasno in z velikim navdušenjem se je sklenilo, da se tedenski prispevki tako-le določijo:
1.	razred do 3 mark 40 fenigov.
2.	razred od 3 do 4 mark 50 fenigov.
3.	razred od 4 do 5 mark 60 fenigov.
4.	razred od 5 do 6 mark 70 fenigov.
5..	6. in 7. (prostovoljni razredi) in sicer 5. razred 80, 6. razred 90 fenigov in 7. razred 1 marka.
Kdor Zvezi pristopi, mora 1 leto čakati, predno dobi podporo. Glede na bolniško podporo se je določilo, da se prične izplačevati šele s 15. dnem bolezni. Starejši člani dobe od slej dlje podporo kot mlajši, in sicer izplačuje: po 1 letu 70 dni (10 tednov), po 3 letih 84 dni (12 tednov), po 4 letih 98 dni (14 tednov), po 5 letih 112 dni (16 tednov), po 6 letih 126 dni (18 tednov), po 7 letih 140 dni (20 tednov), po 8 letih 154 dni (22 tednov), po 9 letih 168 dni (24 tednov), po 10 letih 182 dni (26 tednov).
Z ostalimi podporami se ne bomo pečali, ker bi predaleč zašli.
Najlepše pa še sledi: Ko so se članom ti sklepi razglasili, se ni nihče upiral, nasprotno, delavci se kar vpisujejo v najvišji razred. Umevajo že dobro važnost in pomen denarno močne in mogočne strokovne organizacije.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Iz ljubljanske predilnice. Vsak bi bil rad gospod. V ljubljanski predilnici smo pa res srečni. Kamor se človek obrne, pa naleti na gospodarja. Ravnatelji, kolikor jih pride, vsak je za delavstvo slabši. Sedanji pa prekaša vse druge. Leta semtertja, vpije nad delav-stom, mojstri, sploh, kdor pride njemu nasproti, ni varen, da bi ga ravnatelj ne nahrulil. Ni pa zadosti, da delavstvo šikanira ravnatelj in nekateri njegovi pomagači, njemu pomagajo še čisto majhne osebe. Najhujši med vsemi je pa sedanji vratar. Že kot bolniški preglednik je zelo sitnaril in tožil delavce in delavke, zdaj jih pa še bolj. Res žalostno je, da celo delavci pomagajo krvosesu kapitalu sesati delavsko kri in moč. Delavstvo se pa šikanira samo zato, ker je še premalo organizirano. Ne počivajte, delavci in delavke, dokler ne bo zadnji vaš sotrpin in sotrpinka v J. S. Z.!
Naznanja se skupinam in plačilni-cam J. S. Z., da se vsi dopisi in pisemske pošiljatve, naslovljene na centralo »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, tudi zadostno frankirajo, ker slučaji so na dnevnem redu, pisma s kaznijo, ker so težka nad 20 g, ker pri tem se centrala jako oškoduje ter nepotrebni stroški, ki nastanejo vsled tega. — Jugoslovanska Strokovna Zveza, Ljubljana.
Sava. Znano je, da je slovenski delavec potrpežljiv in da se zaradi tega marsikje ž njim tako brezobzirno postopa. Tudi v tovarni na Savi ni v tem oziru najboljše, posebno v ženskem oddelku so postale take razmere, da je le čudno, ker delavke mirno vztrajajo. Nastavljen je tu preddelavec, ki, ko je prišel v tovarno, niti pisati ni znal, sedaj pa je postal tako mogočen, da kriči v pokarci za vsako najmanjšo stvarico, dostikrat popolnoma po krivici nad delavkami, jih psuje, uničuje izgotovljeno delo. In celo psuje z neumnimi Kranjci. Ako pa se katera zaradi tega pritoži mojstru Pogačarju, ji ta odgovori, ne da bi se prepričal, kje je resnica: »Ako ti ni prav, lahko greš,« in s tem je konec besedi. Tu se ne gleda, da delake trpijo že radi pomanjkanja dela in novih strojev, katere je uvedla tovarna, kjer več trpijo in manj zaslužijo. Seveda, vrhu tega še šikanirati ubogo delavko, to jim je veselje. Sve,-. tuje se preddelavcu, ako ne bo bolj miren, se lahko zgodi, da delavke izgube potrpežljivost.
Griže pri Celju. V nedeljo, dne 17. avgusta se vrši zjutraj po rani sv. maši
shod J. S. Z. za tukajšnje rudarje in druge delavce pri g. županu Piklnu. Poročal bo g. Vekoslav Zajc.
Brežice na Posavju. V nedeljo, dne 31. avgusta popoldne ob 3. uri se vrši ustanovni shod J. S. Z. pri g. županu Zorkotu blizu kolodvora. Železničarji, opekarji, kmetje ter vsa zavedna mladina, pridite ta dan vsi na ta važen shod. Poročal bode g. Vekoslav Zajc.
Sv. Uršula na Plešivcu pri Slov. gradcu. Štajersko okrožje J. S. Z. priredi dne 23. in 24. septembra letos III. veliki slavnostni zlet s sledečim spore-dom.V soboto, dne 23. avgusta, ob 10. uri skunpi odhod velenjskih in školskih delavcev; dohod na goro ob 4. uri popoldne. Ob pol 5. uri skupni shod za delavce. To zborovanje je zelo velikega pomena za jamske delavce, torej naravnost praktično zborovanje. Na ta shod smejo priti samo člani J. S. Z. in zaupni možje. Poroča g. Vekoslav Zajc. Drugo jutro, v nedeljo, dne 24. avgusta, je ob 6. uri sv. opravilo in nato javno zborovanje J. S. Z. pod milim nebom. Na tem shodu poročajo gg. drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek, dr. Veble in Vekoslav Zajc. Delavci, pridite od vseh strani na ta veliki shod.
Iz Idrije. Zadnjo soboto so imeli naši socialni demokrat je javen shod v gledišču. Sam Čobal iz Zagorja so pidšli osrečevat svoje brate, a so dobili malo sodrugov. Bridko se je pritožil nad toliko nehvaležnostjo. Pomislite vendar! Cel teden veliki lepaki vabijo na splošen shod, le delavske koristi se bodo obravnavale, imenitni Čobal, ne več kak Kristan bo govoril, a na shod pride kakih 50 ljudi, skoraj večina To je črna brezbrižnost, kliče govornik in vendar se ima soc. demokraciji zahvaliti, da ima sedaj toliko plačo. Petnajst let se je borila za njega in mu pridobila sedanje stanje, a rudar noče spoznati svojih dobrotnikov!
Nam je seve na misel prišlo, kako smo prvič dobili povišanje plače za 30 kr. na dan, a ravno takrat je idrijska soc. demokracija igrala žalostno vlogo in si svoj vpliv na zgoraj precej zmanjšala. Tuji voditelji so hujskali takrat k štrajku. Rudar je res mislil, da bode on malo zobe pokazal, pa se bode vse treslo pred njim. Sklenil se je štrajk, ob polnoči naj bi se začel. A voditelji, ki so prej hujskali ljudi, niso pričakovali, da bi jim res vse do pičice verjeli, so se sedaj prestrašili odločilnega koraka. Prej so grmeli za štrajk, sedaj pa prigovarjajo ljudem, da niso še zadosti pripravljeni, denarja iz tujih kas ne bo itd. Potem so pa lezli v grad prosit odpuščenja in na Dunaj je šla de-
ki pohajkuje krog cel dan. Naveličala se bosta drug drugega v enem letu in potem imam Marico zopet doma in vi se spečate z drugo.«
»Ne vem, ali veste to ali ne, toda vi postajate nezaslišano predrzni,« udari vmes Čamel. »Ali ne veste, da sem jaz priznan strokovnjak za hrošče?«
Viljem ga je gledal. Imela sta uprte oči drug na drugega. Bila sta močno razgreta, kot je kazal pogled in spoznala sta to.
»Jaz se ne bom prepiral z vami,« pravi Turent za nekoliko časa. »Zato sem tukaj, da vam povem, kaj bo, ker razumem, kakšna je ta reč. Tako se bo zgodilo, kakor pravim.« Prenehal je. »Hrošči!« zakliče. »Neumnost!«
»Torej sporazumiva se jasno. Ali mi vi branite vzeti Marico pod vsakim pogojem?«
»Nikakor ne. Ni je reči, ki bi je bolj želel. Vi bi jo res osrečili, ko bi hoteli. Pravim pa, da je zdaj ne morete in ne maram vam je dati, dokler ne bom prepričan, da jo boste. Jaz delam popolnoma razumno.«
»Kaj, zlodja, hočete?«
»Jaz hočem, da kaj delate, da vas v življenju še kaj drugega zanimlje, nego lastna zabava. Hroščev ne morem šteti za življenjsko zanimanje. Kakšni ste zdaj, ne delate nič„ razen da se
kratkočasite in živeli boste ob njenem predpasniku dan za dnem cel teden. Vi morate imeti kaj važnih opravkov izven doma, preden boste imeli mojo hčer v hiši. Ne maram moža, ki nič ne dela.«
»Meni ni treba tega, kar vi imenujete delo; to veste.«
»Bedasto! Vsak mož mora delati; to vem. Jaz grem po svoji poti. V dvajsetih letih sem si postavil večje premoženje, kot ga je vam oče zapustil. Ko sem delal, sem si pridobili svoj značaj in ta je precej boljši, nego je bil tisti, ki sem ga imel, ko sem zapustil ljudsko šolo.«
»Taki ste vi, ki ste sami kam prišli. Vi mislite, da ni nikogar vam enakega.«
»Dobro se zavedam, da mislite, da vam nisem enak,« pravi Viljem Turant toplo. »Morda nisem. Tega ne bom sam presojal. Vaš denar vam je padel v roko; jaz sem moral pehati za svoj. Pa to ni bistveno. Jaz ne verjamem v lenobo, ker ta dela muhe in muhe niso dobre za pametno življenje. Pokažite mi, da znate delati in drugi dan lahko dobite Marico. Dotlej ne maram slišati o tem in tudi ona neče. Pojdite in vprašajte jo.«
»To hočem storiti. Će bo zadovoljna, jo odpeljem in vi ste premagani.«
»Jaz pojdem z vama, če bo zadovoljna. Če je take vrste, ostanem kljub temu pri nji.«
Viljem pozvoni in pisar vstopi.
»Reci g. Batu, naj vstopi zdaj,« pravi trgovec. »Z Bogom, Ivan. Marico najdete doma do obeda.«
»Želo sem vam hvaležen. Ali smem tako razumeti, da če zmorem ustanoviti družbo, ki bo nosila dividendo, mi boste dali Marico.«
»To bo tako dobro, kakor karkoli. Mislim pa, da bi bilo boljše za vas, če odprete prodajalno in začnete trgovati, toda družba pa je tudi dobra. Ali imate že kakšno v mislih? Jaz vam lahko pomagam, če vam je všeč. Precej izkušnje imam v podjetjih.«
»Lepo zahvalim,, toda raj še grem po svoji poti. Ne storil bi pa nič, če se Marica odloči, da ne uboga vaših sanjarskih želja.«
»Hitite in vprašajte jo; jaz imam zdaj posla. Ali ste že kaj mislili, kakšne vrste družbo hočete ustanoviti?«
»Da, valovalo mi je po možganih. Dobro bo plačevala.«
Ivan Čanel odide iz pisarne, gre na dvorišče, si najame avtomobil do Maričinega stanovanja. G. Viljem je pa delal denar s svojo živahno trgovino z železom in značaj tega blaga se je menda vtisnil v njegovo dušo.
putacija, naj jih ne udarijo preveč s šibo radi upornosti, obljubijo, da za naprej ne bodo več tako nagajivi. Skesanemu grešniku se rado odpusti, zato so dobro opravili v gradu in pri ministrstvu na Dunaju. A med tem, ko so oni tako pomilovalno vlogo igrali, je delal naš dr. Šušteršič. Tega se ne upajo tajiti, saj ga je deputacija ravno pri ministrstvu dobila, ko je priboril prvi priboljšek 30 kr. na dan. — Seve, ko bi hoteli na shodu kaj takega v spomin poklicati, bi nastal šunder in vrišč. Starejšim rudarjem je to neljub spomin, mlajši tega niso doživeli in voditelji bi klicali: Ni res! to je laž! itd. In vse bi po gledišču vpilo: laže, izdajalec je, ven z njim! — To je tudi en vzrok, zakaj so rudarji raje godbo na trgu poslušali, kakor Čobala na shodu; šele ob 10. uri, ko je godba končala, je prišlo še kakih 100 ljudi na shod. Vedno trkanje ob prsi: mi smo vse dosegli, nas vse se boji! marsikaterega odvrača od -shodov, češ, saj vem da ni res. Zato ni tudi one železne možatosti in tistega vplivnega drznega nastopa, kakor se vedno priporoča. Delegat Filipič je rekel, da se pri direkciji ne upa sam v imenu rudarjev govoriti, naj se rajše glasuje, pa bode vedela direkcija za mnenje rudarjev. A tako postopanje je hudo ožigosal Čohal. Pravi socialni demokrat se ob taki priliki vzravna pokoncu in brez premišljevanja odločno, tudi s povzdignjenim glasom pove: za mano je masa! Kar govorim jaz, to govori ljudstvo, slišite mene, veste že, kako meni delavstvo. Tako se nastopi! A Filipič spozna resnico! Kako bom vedel za mnenje delavstva? 200 nas je v Idriji organiziranih, kje je pa drugih 1000? Seve, na ta razlog niso vedeli g. Čobal odgovoriti, zato so Angleže v zgled postavili. Tam je delavec strokovno organiziran, za vse drugo se nič ne meni, kaj mu mar politika, kaj vera! Kruh, dobra plača, to mu je vse in na tej podlagi se snidejo delavci ene vrste, pa so različnih narodnosti in nasprotnega vero-izpovedanja. — Pozabili so pa Čobal tu pristaviti, da ravno na Angleškem ni socialne demokracije, ker se delavec briga le za svojo stroko in se vsakemu drugo prosto pusti. Hujskači se ne upajo vpiti, kako se delavcu slabo godi, kako pasje življenje da imajo, pa da ni ne nebes ne*-pekla, ne Boga ne hudiča. To ne spada v našo stroko, bi ga zavrnil angleški delavec. Glejmo le, kako si priborimo ugled in dobre plače, o večnosti pa bodo drugi govorili. Da bi bil inteligentni delavec podoben živali, katere po smrti več ni, tega mu ne boš dopovedal. Njegova zdrava pamet mu že pravi, da je skoraj nemogoče, da bi tovariša, ki je umrl, nikoli več ne videl, ali svojega otroka, za katerega se toliko trudi in mu v nežni mladosti umrje, nikoli več ne srečal. Do takih naukov ni dostopen angleški delavec, ker on se le za svojo stroko briga, druge stroke pa prepusti onim, ki so v svoji stroki poučeni. Tam ni mogoče takih pogrebov, kakor beremo pri rdečih sodrugih, da se od tovariša v grobu poslove: nikoli več se ne vidimo! Preden bo šel na limance angleški delavec takim govornikom, kakor so Čobal ali Kristan, bo prej vprašal, ali je pa ta-le govornik res toliko študiral, da hoče o vseh strokah govoriti? Je-li res tak veleum, da je povsod podkovan? Zato na Angleškem ni socialne demokracije, ker je delavec prepameten. — To je pa Čobal pozabil pristaviti. Druga nesreča se pri shodu ni zgodila.
KAJ MORA VEDETI VSAK RAZSODEN, PAMETEN IN ZA SVOJ STAN VNET DELAVEC.
1.	Da obstoji v Ljubljani za vse slovanske delavce v avstrijskih kronovi-nah strokovno društvo: »Jugoslovanska Strokovna Zveza«.
2.	Da ima ta zveza pravico ustanavljati po vseh avstrijskih kronovi-nah plačilnice in skupine.
3.	Da je vsak delavec dolžan sebi, svoji družini in celemu delavskemu stanu, da se organizira.
4.	Da je »Jugoslovanska Strokovna Zveza« najboljša organizacija, ker stoji na kršč.-socialnem temelju.
5.	Ako še ni, da se takoj organizira s pristopom k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«.
6.	Da pridno agitira pri delavcih za to organizacijo.
7.	Da naroči, plača, bere in razširja edini frakarstva prost slovenski delavski list »Našo Moč«, ki stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K in se naroči lahko vsak dan.
Misli, pojdi, stori!
Socialni boj.
Letošnje leto se je na Dunaju ustanovila pod imenom:	»Varstena zveza,
zveze avstrijskih industrij cev«, ki ima namen boja proti delavskim strokam. S to zvezo so si kapitalistični industrij-ci ustanovili medsebojno podporno društvo, ki daje v slučaju stavke denarne podpore svojim članom, ki so stavki prizadeti. Član te zveze more biti le oni industrijec, ki je član »Zveze avstrijskih industrij cev«. Izredni člani pa morajo postati tudi taki delodajalci, ki niso v »Bundu«, katerih sprejem je sklenilo predstojništvo v sporazumu z »Bundom« z dvotretjinsko večino glasov. Vsak član plača letno članarino in sta se zato ustanovili dve vplačilni članarinski skupini. V I. skupini znaša članarina po izjavi in volji člana v skupini L b 1 K ali pa 3 krone, v skupini I. b za 1000 K letne vsote plač delavcev, ki jo ima podjetnik naznanjeno pri zavarovalnici proti nezgodam. V II. skupini pa plača članarine v znesku pol odstotka obratnih stroškov zadnjega leta, sicer se pa glede članarine v tej skupini pogodi član z društvom lahko tudi za drugi način vplačevanja. Ako člani I. skupine zahtevajo tudi odškodnino, ako bi stavkali delavci na domu (Heimarbeiter), tedaj, sklenejo o članarini in odškodnini slučajno posebni dogovor.
Vpisnine plača vsak član, kolikor znaša članarina prvega pol leta.
Vsak član je opravičen, ako je bil 180 dni član in je redno prispeval članarino, prositi za podporo, ako je nastal v podjetju štrajk; tožiti za podporo nima pravice.
Odškodnina v skupini I. b more znašati za vsak delovni dan stavke za osebo največ 25, v skupini I. b pa 50 odstotkov povprečnega dnevnega zaslužka vseh nezgodnemu zavarovanju podvrženih delavcev. V skupini II. pa se izplača odškodnina po prispevkih. Cela (najvišja) odškodnina 25, oziroma 50 odstotkov se more le tedaj dovoliti, ako število stavkujočih delavcev ne znaša v enem podjetju nad 500. Za višje število stavkujočih se določi podpo-ra po naslednjih določilih povprečnega dnevnega zaslužka, in sicer od:
v skupini
		I a	I b
501 do 1000 j 1001 „ 1500 1 1501 „ 2000 2001 „ 4000		12-5 o/0	25-0 o/„
	stavkujočih od osebe	10-0 o/„ 7-5 o/o	20-0 o/0 9-0 o.0
		5-0 o/o	7-0 o/.
nad 4000 1		2-5 0/0	2-5 o/o
Prošnja za podporo se ima od strani člana vložiti v teku štirih tednov, ko je nastala stavka. Navesti je vzroke stavke in drugih potrebnih pojasnil. Na zahtevo vodstva pošilja član poročila o razvoju stavke.
Predstojništvo sklepa o prošnjah v teku štirih tednov, proti sklepom pred-stojništva je dopusten ugovor na odbor v teku 14 dni. V slučajih dalje časa trajajočih stavk se za prvih osem dni ne izplača nikaka podpora.
Vodstvo zveze obstoji iz sedem odbornikov iz 15 do 25 članov.
Te vrste organizacije naj bi si delavstvo dobro ogledalo in tudi ono skrbelo, da bi imelo v časih stavbarskih bojev pripravljeno potrebno množino »pulfra«.
Skrb za brezposelno delavstvo na Francoskem.
Vprašanje, kako omejiti brezposelnost in kako pomagati brezposelnim ljudem je že stari predmet razmišljanja socialnih politikov. Rešitev tega vprašanja ni lahka in zato se skuša v posameznih državah rešiti različno. Angleška ima zavarovanje za slučaje brezposelnosti. Na Francoskem pa vlada in občine skrbe za delo in zaslužek brezposelnim.
Na podlagi odloka z dne 26. novembra leta 1900. morajo prefekti vsako leto poročati trgovinskemu ministrstvu, kaj so v njih departementih (okrožjih) storile občine v obrambo brezposelnosti.
Po poročilih za leto 1911 je vpro-zorilo 549 (1910 :533) občin v 54 (64) okrožjih zasilna dela. 549 občin je poročalo o vsotah, ki so se porabile v ta namen, in sicer se je izdalo skupno 1,003.597 frankov, od katerih pripade na izplačane mezde 960.538 frankov. Število pri zasilnih delih zaposlenih brezposelnih ljudi je znašalo v 538 občinah 23.993 (med temi 66 žensk). V 470 občinah so bili brezposelni zaposleni 325.196 dni. Popolne podatke o zasilnih delih je podalo 468 občin, ki so imele zaposlenih 20.801 delavca (brezposelnih) skozi 320.980 dni in so porabile za to 845.953 frankov.
Povprečna doba zasilnih del je trajala v 461 občinah:
1 do 10 dni		v 144		občinah	(31-3 o/o)
11 „ 20	J)	n	142	11	(30-8 0 o)
21 „ 30	„	11	73	11	(15-8 o/„)
31 „ 40		11	41	11	(8-9 o/0)
41 „ 50	17	11	24	11	(5-2 o/0)
51 „ 100	n	11	29	11	(6-3 P/o)
nad 100	ii	17	8	17	(1-7 »/o)
Povprečni celotni zaslužek enega brezposelnega, zračunjen za 531 občin je znašal:
		do 10	frankov	v 21	občinah	(4-0 o,0)
nad	10	„ 20	17	„ 81	?)	(15-3 o/0)
11	20	„ 30	17	„ 75	11	(14-1 »/o)
11	30	„ 40	11	„ 78	11	(14-7 o/0)
11	40	„ 50	71	„ 66	11	(12-4 o o)
11	50	„ 60	11	„ 40	11	(7-5 »/o)
71	60	„ 100	11	„ 90	11	(17-0 o/0)
11	100	„ 200	n	„ 56	n	(10-5 o 0)
11		200	ii	„ 24	11	(4-5 o/0)
Povprečna dnevna mezda za 473 občin je pa znašala:
		do	100	frank	V	3	občinah	(0-6 o/o)
nad	1-00	ii	1-50	17	n	34	11	(7'2 o/o)
11	1-50	ii	2-00	17	ii	131	11	(27-7 o/0)
11	2-00	ii	2-50	11	ii	172	11	(36-4 o/o)
17	2-50	ii	3-00	11	ii	76	11	(16-1 o/o,
11	3-00	ii	3-50	n	ii	16	11	(3-4 o/0)
11	3 50	ii	4-00	ii	ii	19	11	(4-0 o/0)
	nad	ii	4-00	ii	17	22	11	(4-6 0/0)
Zasilna dela so se vršila največ na deželi, in sicer: Vzdrževanje cest, dobava, prevažanje in drobljenje kamna, trebljenje jarkov, sekanje in žaganje dreves in zemelj sak dela; v mestih: Vzdrževanje in snaženje cest, trgov, šetališč in javnih vrtov, popravljanje nabrežij in kanalov, razna zemeljska dela, vzdrževanje pokopališč, šolska dela itd. V nekaterih občinah so vršili tudi dela na javnih poslopjih, preva^-žali gnoj in ga spravljali na kupe; dalje so nakladali in razkladali drva in smolo, izvrševali zidarska in mizarska dela za vzdrževanje šolske oprave; dalje so bili zaposleni pri plinu in vodovodih, pri napravi zidov, pri podiranju; sadili so sadna drevesa in obirali gosence, zbirali in povezovali dračje, izvrševali priprave za veselice, prirejali vojaške tabore itd.
314 občin je navedlo tudi poklic pri zasilnih delih zaposlenih brezposelni!', o seb. V 247 občinah so bili izključno poljedelski delavci ali dninarji, v drugih 67 občinah pa po večini težaki, zemeljski delavci in zidarji.
Iz teh podatkov se razvidi, kako lahko bi se tudi pri nas uvedla pomoč za brezposelne ljudi. Potrebnih del je vedno dosti in posebno na deželi, kjer primanjkuje delavcev, bi marsikdo začasno dobil zaslužek in preskrbo.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze,
ROMANJE TOBAČNEGA DELAVSTVA NA BREZJE IN BLED.
Povodom Konstantinovega jubileja je sklenil odbor »Podpornega društva«, da priredi v nedeljo dne 21. septembra 1913 romanje na Brezje k Materi božji in na Bled. V ta namen smo naročili poseben vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane državni kolodvor (Spodnja Šiška) 21. septembra ob 5. uri zjutraj. Vlak se ustavi ob 5. uri 8 minut v Viž-marjah, da lahko vstopijo vanj tudi naši tovariši in tovarišice, ki stanujejo v Št. Vidu in okolici. Na Otoče se pripeljemo ob 5. uri 54 minut. Sv. mašo s cerkveno prepovedjo bomo imeli v cerkvi Marije Čudodelnice ob 7. uri zjutraj. Po cerkvenem opravilu kratek oddih, nakar se podamo na Bled. Podrobno glede na romanje na Bled naznanijo delavstvu zaupnice. V cerkvi na blejskem otoku bodo pete litanije ob 3. uri popoldne. Vlak odhaja s postaje Lesce nazaj v Ljubljano ob 6. uri 45 minut zvečer, z Otoč ob 6, uri 58 minut; v Vižmarje se pripelje ob 7. uri 50 minut, v Ljubljano na državni kolodvor se pripeljemo ob 8. uri 5 minut zvečer. Cena za posebni vlak znaša 2 K 30 vin. (1 goldinar 15 krajcarjev). Pričakujemo obilne udeležbe ob romanju dne 21. septembra na Brezje in na Bled!
XXX
Vprašanje jutranjega gorenjskega vlaka in tobačno delavstvo. Kakor smo poročali, se je organizacija J. S. Z. in tobačnega delavstva obrnila na oblasti in na naše poslance, da bi se izposlovalo, da bi jutranji gorenjski vlak prihajal v Ljubljano tak čas, da bi delavstvo, ki stanuje ob gorenjski progi,, se tudi zjutraj lahko vozilo v Ljubljano na delo, ker tega s sedanjim vlakom ne more. Gospod komerčni svetnik državni in deželni poslanec Fr. Povše je posredoval v tej zadevi pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, ki je odgovorilo tako-le gospodu poslancu:
Der k. k. Staatsbahndirektor,
Triest.
Triest, am 4. August 1913.
Euer Hochwohlgeboren!
Auf Ihr geschätztes Schreiben vom 24. v. M. erlaube ich mir rücksichtlich
der von der Arbeiterschaft der Laibacher Tabakfabrik angestrebten Früherlegung des Zuges 1721 (Ankunft Laibach 7 Uhr 25 Min. vormittags) mitzuteilen, daß diesem dermalen nicht willfahrt werden kann, da Zug 1721 in Aßling einen knappen Anschluß an den Tauernschnellzug 705 hat und bei einer Früherlegung des Zuges 1721 dieser wichtige Anschluß verloren gienge. Ich werde mich gewiß dem Wunsche der Arbeiterschaft bei günstigerer Gelegenheit erinnern.
A. Garamboš m. p.
Slovensko:
Ravnatelj c. kr. državnih železnic,
Trst.
Trst, 4. avgusta 1913.
Vaše blagorodje!
Na Vaše cenjeno pismo z dne 24. m. m. si dovoljujem glede na prošnjo ljubljanskega tobačnega delavstva o preložitvi juUanjega vlaka 1721 (Dohod v Ljubljano ob 7. uri 25 minut) obvestiti, da se za zdaj tej prošnji ne more ugoditi, ker ima vlak 1421 na Jesenicah zvezo z malim prekinom na turski brzovlak 705 in bi se ta važna zveza ne dosegla, če bi ta vlak prej vozil. Gotovo se bom pa spomnil ob ugodni priliki želje tobačnega delavstva.
A. Garamboš 1. r.
Mi smo dobro znali, ko smo pričeli akcijo za delavstvu ugodno zvezo zjutraj ob gorenjski progi, da se taka prošnja ne more takoj izvesti. A že z dosedanjim uspehom smo zadovoljni, ker nam je ravnatelj državne železnice v Trstu obljubil, da na našo prošnjo ne bo pozabil. Vsekakor bi bilo le v korist tako železniške uprave kakor tudi delavstva, da bi se uvedel primeren vlak na gorenjski progi, ki bi okolu tri četrt na 7. uro v Ljubljano dohajal. Saj k/ lahko vozil le ob delavnikih, morebiti od postaje Loka ali Kranja, in četudi samo od Medvod. Železnici bi se izplačal, ker pride veliko delavstva, ki stanuje v šentvidskem, tacenjskem in medvoškem županstvu, v poštev. Prizadeto ni samo tobačno delavstvo, tudi drugo delavstvo bi se vozilo z njim. Ker bi ta vlak pred vsem moral ustreči koristim krajevnega prebivalstva, bi niti ne bilo potrebno, da bi moral v Ljubljano, južni kolodvor, marveč bi zadoščalo, da vozi le do državnega kolodvora in bi tako ne bilo treba plačati upravi južne železnice raznih pristojbin. Akcijo za ta vlak hočemo nadaljevati, ker korist delavstva res zahteva, da se ta vlak uvede.
Premeščenja v tvornicah. Sedanji preobrat v tobačnih tvornicah, ko uvajajo nove stroje in zato delavstvo premeščajo, povzroča, da se delavstvo večkrat, kot je to bilo prej običajno, premešča od enega k drugemu delu. Vsaka premestitev je že sama po sebi nekaj hudega, osobito za delavko. To ve le tisti, ki pozna dušo delavke. Revica se privadi svojih sotovarišic, se sicer včasih z njimi sporeče, a vzljubi jih, privadi se tudi kotičku, kjer dela. Vsaka premestitev se ji zato že huda zdi in jo hudo čuti. Na srce in na čuvstva delavke se pa današnja doba ne ozira. Kakor zasebniki, tako tudi erar gleda le na to, da žanje iz svojih navodobnih suženj kar največ mogoče dobička. Zahteva se, vedno več delajte in kadar premeščajo na boljša mesta, ti pa gledajo nekateri, osobito znani Valjavec, mož, ki naj bi bil lepo tih in miren, da pridejo na boljša mesta take, ki jim k obrazu stoje. To ni prav in ni. Odločno zahtevamo in vljudno prosimo ravnateljstvo ljubljanske tobačne tvornice, da glej na to, da se ob premestitvah postopalo strogo tako, kakor je to predpisano. Čisto nič bi ne škodilo, če bi vse podrejene činitelje krajno ravnateljstvo energično pozvalo, da naj se predpisi spoštujejo in da naj se že tiste protekcije končajo, ki vzbujajo le slabo kri in ki delavstvo upravičeno razburjajo.
Pravnik.
Važni sklepi in razsodbe obrtnih sodišč, katere bi moral vsak delavec poznati. 1. Kolektivna pogodba med delavci in delodajalci ni obvezna v tem, da bi se med posameznimi delavci in delodajalci ne mogle sklepati zasebne pogodbe .(Razsodba obrtnega sodišča na Dunaju dne 17. maja 1912, Cr-IV., 791/12.) Tožitelj, ki je zahteval plačo po kolektivni pogodbi, je propa' del, ker je podpisal samostojno pogodbo z manjšo plačo. — 2. Delavec, ki se prostovoljno zadovolji z nižjo plačo, kakor je določena v kolektivni (skup' ni) pogodbi, ne more pozneje za nazaj zahtevati doplačila, oziroma višje plft' če. (Odlok obrtnega sodišča na Dunaj« z dne 26. junija 1912, Cr. L, 562/12.)
Delavec, ki nima pogodbe glede od-P°vedi in mu delodajalec odpove na Plitki rok, ima pravico do zakonitega Spovednega časa, ako je to zahteval Pred pretekom danega odpovednega r°ka. (Odlok obrtnega sodišča na Du-Sju z dne 23. februarja 1012, Cr. III., ”‘3/12.) Torej kdor nima nobene pogod-öe zaradi medsebojne odpovedi dela, Velja zakonita odpovedna doba, ako se odpovedani pravočasno protivi krajši odpovedi. — 4. V slučaju izključenja odpovedane dobe iz pogodbe je odpu-stitev iz dela brez odpovedi dopustna 'ddi v slučaju delavčeve bolezni. (Obrt. ®od- na Dunaju 28. marca 1912, Cr. VI., ‘<5/12.) Ako se torej delavec in delo-dojalec pogodita, da si dasta kadarkoli brez odpovedi slovo, sme deloda-PDec delavca odsloviti iz dela, četudi d zbolel. Seveda velja za delavca ista Pravica nasproti delodajalcu. — 5. Uslužbenec, ki je delal čez navadni de-^vPi čas in ob vsakokratnem izplačilu PPlČe ni zahteval zato posebne odškod-Phie, ni pozneje v to opravičen. (Obrt. ■Sl. na Dunaju 21. maja 1912, Cr. VIL, ‘00/12.) Tožbi nekega knjigovodje za Posebno plačilo 150 polur v celoti 42 K, Se hi ugodilo, in sicer zaradi tega, ker tožnik preje pri izplačilu za čezurno Polo nikdar ni zahteval odškodnine. Sodišče je mnenja, da je bil s tem te-Paj zadovoljen. Torej pozor, kdor čez-Prno dela in za to ne zahteva takoj odškodnine! — 6. Dolžnost odškodnine Po § 80. g., odstavek 2. obrtnega reda. Po zapopada škode, ki jo trpi pomožni P‘dav e c vsled tega, ker se ne more sklicevati na spričevala izgubljene de-avske knjižice. (Odlok obrtnega sod.
Brnu z dne 5. jan. 1912, Cr. L, 1/12.) j eki delodajalec ni mogel izročiti iz ,'!la izstopivšemu delavcu njegove de-jske knjiižce, ker se je izgubila. Iz-
G’l mu je spričevalo o njegovem službovanju. Tvrdka se je zavezala pre-"krbeti drugo knjižico in posebna spri-.Gvala namesto izgubljenih. Obljublje-
lav
hovo knjižico je tvrdka vročila de-
,, Vcu tri dni po odpustu iz dela. Toda
Slični delavec s kap
zicp
j. v*^m ueiavec se je z ozirom na manj-, ahje spričeval in dobre delavske knji-
obrnil na obrtno sodišče in je za-dt(;Val odškodnino 80 kron za dobo 18 I;nk Sodišče mu je priznalo za pet dni P° 5 kron, to je 25 kron. Sodišče se je vpstavilo na stališče, da zahteva po od-"k^dnini, v kolikor se naslanja na iz-ojČevala v izgubljeni knjižici, § 80. g brtnega reda, ni utemeljena.
Kako mažejo kapitalisti državnike.
j Da ne bo potrebno drž. pravdniku d Sa članka čitati, kar naprej povemo, to, kar opisujemo, se ni zgodilo v ^vstro-Ogrski, marveč v Ameriki. Na-, G/Pa bo pa že tudi prilika, da se po-iricam° tudi s škandali v naši državi zakaj ne gre delavska, stvar v dr-zboru kljub splošni in enaki
volilni pravici tako naprej, kakor bi morala iti.
Neki polkovnik Mulhall je odkril velikansko sleparijo amerikanskih denarnih mogotcev. Mulhall te sleparije dobro pozna, ker je bil celih deset let sijajno plačani zaupnik združetnih amerikanskih denarnih mogotcev. Mulhall je pa zdaj prodal kupčijske tajnosti svojih prejšnjih gospodarjev dvema velikima listoma, ki zdaj ta odkritja objavljata. Mulhall je priložil svbjim odkritjem 20.000 pisem, brzojavk, uradnih poročil. Vse to ima v rokah new-yorski »World«, ki je že obljubil, da jih izroči odseku ameriškega državnega zbora.
Več let sem je že javna tajnost v Ameriki, da se agentje zveze tvorničar-jev sučejo okoli vseh merodajnih ameriških oseb, da preprečujejo vsako po-stavodajo, ki bi delavstvu koristila. Poslanec Watson, republikanec, je dobival za svojo agitacijo fabrikantom v korist in delavcem v škodo vsak teden 350 dolarjev in je to s pobotnicami potrjeval.
Prejšnji predsednik Taft je bil tudi zelo dostopen dolarjem fabrikantov. Vsak mesec se je dvakrat tajno shajal z voditelji zveze fabrikantov. Vselej je šlo za to, da so se preprečevale postave v korist delavstvu in da so se izdajali fabrikantom ugodni odloki. Taft je za protiuslugo zahteval dolarje za volilni sklad! Zveza fabrikantov je veliko poslancev kar naravnost podkupila, da so za njo delali. Mulhall navaja njih imena, Celo sluge v zbornici so fabrikantje podkupovali. Prvi sluga je dobival mesečno po 50 dolarjev. »World« objavlja fotografije pobotnic, s katerimi je potrdil, da je dobil po 50 dolarjev za »usluge« fabrikantom.
Okno v svet.
35 delavcev je povozil vlak pri
Hoggiju v Italiji.
Nazadovanje rojstev na Pruskem.
V Prusiji je število rojstev leta 1912. nazadovalo za 5224 oseb. Ali prično Prusi slediti francoski nenravnosti in popačenosti?
Angleška strokovna društva (Trade Unions) so štela koncem zadnjega Zvezinega leta 158 zvez z 874.271 člani. Dohodki so znašali 78.767 funtov šter-li|iigov ~ 1,890.000 kron, izdatki 96.939 funtov šterlingov = 2,326.000 kron.
»Domovje moje«. Po uradnih izkazih se je izselilo od leta 1876. do leta 1910. iz AvstroOgrske v Ameriko 1 milijon 845.382 ljudi. Leta 1911. je pa še iskalo 602.000 avstrijskih delavcev kruha izven preljube domovine.
Prva šolska ravnateljica na Nemškem. Za ravnateljico na katoliški dekliški ljudski šoli v Diisseldorfu je bila nedavno imenovana gdčna S. Bechern.
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. - Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Koroško! CELOVEC! Koro§ko!
Edino slovensko narodno podjete!
Hotel TRHBES1HGEK v Celovcu
Velikovška cesta-št. 5.
Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu.
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin-ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro po-streženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
Leon Alojzija.
Tovarne za asbestškrilj „ZEHIT“
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materijal
^Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljub-jg^SB-Hana. Dunajska cesta 73
~l 7/ \V
~7/----\V
Solidno izdelane
dežnike m solnčnške
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch, ÜÄ"?»’. Ö
IW___
Rogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
■H
O»
O.
tri)
F Nlprfnl UUBUHHH
1 . Klica Jlll Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlc, volne, bombaža, sukanca itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in
vsakovrstnih drugih risb.	H
0	Pozor, slovenska delavska društva!	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cešniku) LJUBUHIIII Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
0	Postrežba poštena in zanesljiva/	0
	
	
	
IS )0 $ m uu T	A 7IRFBT Ljubljana Jj H. lil UL lil 9 Prešernova ita UJ priporoča svojo veliko zalogo čevljev do- PO :: malega Izdelka :: (O nh
	
	
— 132 —
nanaša ha poglavitno stvar ali na bistveno kakovost tega, kar se je nameravalo ali izreklo, tedaj ne nastane za premeteno osebo nobena obveznost (§ 871. obč. drž. zak.).
3. K bistvenim lastnostim veljavne pogodbe spajda slednjič možnost, to storiti, kar se je pogodilo. Kar se nh more storiti, to je takorekoč nemogoče in nedovoljeno, ne more biti predmet veljavne pogodbe.
Obrtniku je pripuščeno, da se na kak način prepriča o strokovni sposobnosti pomožnega delavca.
Druge določbe glede pogodbe o plači obsega občni državljanski zakonik v §§ 1151.—1163. Kot najvažnejše omenimo naslednje določbe. Ako naroči kdo kako delo ali kak izdelek, tedaj se misli, da je privolil tudi primerno plačilo. Ako plačilo ni določeno niti v pogodbi niti po zakonu, določi ga sodnik (§ 1152.). — Pri bistvenih pogreških!, vsled katerih je izdelek neraben, ali ki nasprbtujejo izrecnemu pogoju, ima noročnik pravico, odstopiti od pogodbe. Ako tega noče storiti, ali ako niso pogreški niti bistveni niti proti izrecnemu pogoju, tedaj sme zahtevati ali izboljšanje ali primerno odškodovanje, in v ta namen sme obdržati primeren del plačila (§ 1153.). — Ako naročenec po svoji krivdi ne izpolni obljube v pogojenem času, tedaj naročnik ni več dolžan sprejeti naročeno stvar; tudi more (naročnik) zahtevati povračilo škode, ki je iz tega nastala (§ 1154.). — Tudi za opravila in dela, ki se niso dovršila, pristoji na-ročencu primerna odškodnina, ako je bil pripravljen deloi izvršiti, pa ga je naročnik po krivdi ali po naključku, ki se je pripetil v njegovi osebi, ovrl ali sploh prikrajšal z izgubo časa (§ 1155.). — Praviloma pristoja plačilo po dovršenem delu. Ako se pa delo vrši v gotovih časovnih oddelkih, ali akp so z njo zvezani stroški, katerih naročenec ni prevzel, tedaj ima le-ta (naročenec) pravico, zahtevati del plačila, ki je primerno opravilu ali izdelku, in nadomestek za stroške, še preden je izdelek dovršen ali delo popolnoma dokončano (§ 1156.). — Delavci, ki so bili naročeni za določen čas ali do do-vršitve kakega, izdelka, ne smejo brez zakonitega vzroka niti dela pppustiti, niti biti odpuščeni, preden je potekel čas, in preden se je dovršil izdelek. Ako se delo pretrga, odgovorna je vsaka stranka za svojo krivdo, toda nobena ne za naključek (§ il60.).
§ 73.
Pomožni delavci.
S pomožnimi delavci se v tem zakonu umejo vsi delavci, kateri majo pri obrtnih podjetjih praviloma opravilo, brez razločka starosti in spola, in to:
— 129 —
Ako pade semenj na nedeljo ali praznik, vršiti se ima v naslednjem delavniku, V slučaju, da bi se nameravalo semenj preložiti na kak drug čas, treba je dobiti za to dovoljenje podelitvenega oblastva, in preložitev naj se primerno razglasi. (Dvorni dekret z dne 22. aprila 1782 in 29. maja 1807.)
§ 71.
Podelitev semanje pravice.
Posebni predpisi določajo, kako občine dosegajo pravico, imeti semnje, in na kaj se je ozirati pri takih dovolitvah. Obstoječim pravicam imeti semnje se je moči odreči samo s privoljenjem oblastva, ki daje dovoljenje; to pa mora poprej zaslišati za obrte dotičnega kraja obstoječe zadruge.
Pravico za letne semvnje podeljuje občinam politično deželno oblastvo. (Min. naredba, 19. jan. 1853, drž. zak. št. 10.) — Dovoljenje za tedenske semnje (trge) in za preložitev tržnega dne pri tedenskih semnjih daje politično oblastvo prve stopnje, kar se pa mora naznaniti trgovinskemu ministrstvu potom političnega oblastva. (Drž. min. ukaz, 18. marca 1886, št. 1452.)
Kadar se podeljuje pravica za semenj, zlasti za tedenski semenj, naj se povprašajo tudi tisti najbližji kraji, ki že imajo (tako pravico, če imajo proti ustanovitvi novega semnja kake ugovore; kajti semnji naj se porazdele tako, da ne bodo ovirali drug drugega; tudi naj ne imata dva sosednja semanjska kraja istega dne semenj. (Najvišji ukaz z dne 4. novembra 1788.)
VI. Poglavje.
OBRTNO POMOŽNO OSEBJE.
1. Splošna ddločila.
§ 72.
Razmere med samostojnimi obrtniki in njih pomožnimi delavci se v mejah, potegnjenih z zakoni, ustanove s svobodnim dogovorom.
Če ni dogovora, razločajo najprej za to izdani posebni predpisi, potem pa obči meščanski zakonik.
Pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem nastane vsled svobodne pogodbe. V prvi vrsti je torej za presojanje pravic in dolžnosti obeh strank merodajno to, kar sta se dogovorili, seveda pod pogojem, da dogovor ne nasprotuje zakonitim določbam. Šele ako bi kakšna bistvena točka o pravnem razmerju ne bila vsprejeta
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrkl
VHl 50 % prihranka In okusen zajtrk, južina! dose-Imll■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mfirl ji vedn0 boli priljubljen. Povsod 1/4kg zavoj 60vin. UIULS Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7fll*airlol käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, iilliaVJK! Tosefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
AUSTRO S	AMČhlCAMA

• * *

WM
91

0Soitnißc£, *r.*ykm4*ri}co
jVa&n £elijo -<it>07v. po, ceni in — MasnepiljiiK?potovuli na/sv obrnrfv
"imonJFtfönetetXa.
ttčločvorske. ulice20.
UmS^/amdatiqfosvtwrjplaäW.

FR. P. ZAJEC, sMÄa
-----Izprašani optik.-------------
Zalagatelj c. !n kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Največjl optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo [ n at a n -čno po naročilu j inzdravni-I ških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro
vJ	strokov-
njaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cen j. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lek«„PriM“Mr.Ph.ooiiiiic
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proU želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steKlenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: Š
1 BIOGLOBIN I
= = = Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | = V steklenicah po K 3'50 in K 2’— v vsaki | = lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
M= R. Sušnik
= = I lekarna „Pri zlatem jelenu“ |
I	Ljubljana, Marijin trg.
5iii(iiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiNiiiiiiiiimii!ii!iiiiiiiimiiiiiminii]iiiiiiiiiiiiii=
Edina in najkrajša linija » Hmgriko S
Samo 5 dni! f-
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek Iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
iLXlTsa^ö ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
—	=	=	- Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino In obrt. =
II
HaiholiSa.naisifliiriieiša prilika zaštedeniel
Ljudsku Posojilnici!
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
^1
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

— 130 —
v dogovor, ali ako bi sploh ne bilo nobenega dogovora, uporabljajo se posebni predpisi (obrtni red, trgovinski zakonik za trgovinske uslužbence), slednjič občni državljanski zakonik.
Delovna pogodba je tista vrsta pogodb, v kateri se ena stranka zaveže, izvrševati kako delo (delojemalec), druga stranka pa prvi za to delo obljubi pogojeno plačilo (delodajalec).
Za veljavnost vsake pogodbe, torej tudi delovne in učne, se zahtevajo sledeče bistvene točke: zmožnost osebe, resnično privoljenje obeh strank in možnost izpolnitve tega, kar se je dogovorilo.
1. Zmožnost osebe. V avstrijskem civilnem, (državljanskem) pravuvelja v obče pravilo, da nedoletne osebe (t. j. osebe med 14. in 24. letom) ne morejo brez očetovega, oziroma varihovega privoljenja prevzeti nobene dolžnosti. To pravilo velja tudi za osebe, ki ostanejo tud po 24. letu iz kakršnegakoli vzroka v očetovski ali variški oblasti, oziroma pod kuratelo (§ 865. obč. drž. zak.). Prim. tbdi § 2. o. r.
Kot delodajalec more torej vsak samostojni obrtnik sklepati delovne pogodbe. — Le kadar se obrt vrši na račun nedolet-nega lastnika, na račun kakega polnoletnega lastnika, ki ostane vsled svojih duševnih ali telesnih napak tudi po 24. letu v očetovski ali variški oblasti, dalje na račun sodnijsko proglašenega zapravljivca, ne more lastnik sam pravomočno sklepati delovnih pogodb s pomočniki. Zato je treba vselej privoljenja zakonitega zastopnika J(očeta, variha, kuratorja). Isto velja za slučaj, da se obrt vrši na račun kionkurzne mase.
Koliko je obrtnikov namestnik ali poslovodja upravičen sprejemati pomočnike in vajence, to se ravna po dotičnem pooblastilu.
Kot delojemalci ne morejo v o b č e nedoletni obrtni pomožni delavci sgimi skleniti veljavne delovne ali učne| pogodbe, ampak le s privoljenjem zakonitega zastopnika.
Vendar je treba pri tem razločevati sledeče: — Zakon z dne
8.	marca 1885 (drž. zak. št. 22) je uvedel za obrtne pomožne delavce dotlej neznano starostno stopnjo 16 let, in imenuje obrtne delavce pred izpolnjenim 16. letom mladostne pomožne delavce. Za le-te zahteva, da se jim delavska knjižica ne sme izročiti brez privoljenja očetovega ali varihovega, oziroma bivališke občSne (§ 80. o. r., odst. 2). Dalje zahteva, da brez privoljenja zakonitega zastopnika (oče, varih) ne morejo mladostni pomožni delavci stopiti v delovno ali učno razmerje (§ 80.b o. r.).1 — O obrtnih pomožnih delavcih nad 16 leti nima omenjeni zakon nobene določbe glede pravne zmožnosti sklepati delovne pogodbe.
— 131 —
Zato je treba v tem oziru ostati pri občnem državljanskem zakoniku, ki zahteva, da smejo v očetovski oblasti stoječe osebe (do izpolnjenega 24 leta) sklepati — delovne ali učne pogodbe samo z dovoljenjem očet ovim. One nedoletne osebe, ki so v variški oblasti in so že izpolnile 16. leto, pa smejo tudi brez varihovega privoljenja stopiti v službo, in varih jih brez zadostnega vzroka ne sme poklicati iz službe pred zakonitim ali dogovorjenim časom. Nedoletniki, ki stoje v variški oblasti in so izpolnili 16. ieto, so torej v tem oziru mnogo bolj samostojni nego nedoletniki v očetovski oblasti.
Nadaljno važno vprašanje je, ali potrebuje nedoletni pomožni delavec privoljenja svojega zakonitega zastopnika vvseh slučajih, kadar se sklepa delovna pogadba, ali morda zadostuje enkratno privoljenje tudi za druge poznejše slučaje). Tudi v tem oziru je obrtni zakon zelo pomanjkljiv, ker nima nobene tozadevne jasne določbe. Po besedilu dotičnih predpisov v delavski knjižici in z ozirom na dejanske razmere bi bilo soditi, da velja) enkx*atno privoljenje zastopnikovo tudi za poznejše, delovne pogodbe. Po občnem državljanskem zakoniku je pa treba za vsako pogodbo posebej posebnega privoljenja nedoletnikovega zastopnika, izvzemši slučaj, da je nedoletnik izpolnil 16. leto in stoji v varuški oblasti.
Kar si je nedoletnik pridobil z lastno pridnostjo, s tem sme svobodno razpolagati, ako ga ne preskrbljujejo več starši (§ 115. obč. drž zak.). Isto sme storiti pod enakim pogojem nedoletnik v variški oblaisti (§ 246. obč. drž. zak.). Ako je nedoletnik v oskrbi staršev, tedaj je to premoženje sicer njegova last, toda oče ima pravico to premoženje upravljati (§ 149. obč. drž. zak.).
Sodnijsko razglašeni zapravljivci morejo kot delojemalci stopiti v službeno razmerje tudi brez dovoljenja kuratorjevega (oskrbnikovega), ker se mu je z dotičnim sodnijskim ukrepom odvzelo samo svobodno razpolaganje s premoženjem, ne pa tudi pravica, razpolagati s svojo delovno močjo.
Iz istega vzroka more tudi kridatar kot delojemnik svojevoljno, brez posebnega dovoljenja sklepati delovne pogodbe.
Zakonite omejitve glede sprejemanja mladostnih delavcev in ženskih oseb pri obrtnih podjetjih glej pri §§ 94., 95., 96.b o. r.
2. Pri vsaki pogodbi se dalj,e zahteva resnična privolitev obeh strank, in ta privolitev mora biti svobodna, resna, določna in razumljiva. Kdor se poslužuje dvoumnih izrazov, da bi prekanil koga drugega, mora dati zadoščenje (§ 869. obč. drž. zak.). Ako je stranka premotila drugo stranko po napačnih podatkih, in se zmota