Registre Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 413193

Redaccion y Administracion:
Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6)
Buenos Aires, Argentina

“ESLOVENIA LIBRE

Ano (Leto) XI (6)

BUENOS AIRES. 17. DECEMBRA (DICIEMBRE) 1953

No. (Štev.) 50

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

Victor Martinez 50 - Buenos Aires

Prošnja in poziv

V uvodniku se navadno razpravlja o
kakem problemu, bodisi splošnem, bodi¬
si slovenskem. Današnji članek na tem
mestu pa naj ima namen opozoriti slo¬
venske izseljence na dve stvari: na
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije ter
na tednik “Svobodna Slovenija”.

Ko je prevzvišeni škof dr. Gregorij
Rožman zvedel, da uredniki “Svobodne
Slovenije” nameravajo izdati Zbornik-
Koledar Svobodne Slovenije tudi za le¬
to 1954, jim je pisal: “Korajža, s ka¬
tero ste se zopet lotili Koledarja-Zbor-
nika, mi ugaja. Upam, da bo Bog delo
blagoslovil.”

Če ima kdo pregled o potrebah slo¬
venskih emigrantov in o težavah, ki jih
ima slovenski emigrantski tisk, je to go¬
tovo prevzvišeni dr. Rožman. Ve, da je
treba velike korajže, da se nekaj ljudi,
ki ne razpolagajo z nobenimi finančni¬
mi sredstvi, nobenimi podporami, loti
izdati knjigo tolikšnega obsega ter s
sodelovanjem pesnikov, pisateljev, publi¬
cistov itd., ki so raztreseni po vsem
svetu. Ogromno je to delo in dolgotraj¬
ne so priprave.

Ko je javni delavec neslovenske na¬
rodnosti videl v tiskarni Zbornik-Kole¬
dar Svobodne Slovenije za leto 1954, je
presenečen ogledoval to knjigo. Po po¬
jasnilih kolikšna je naklada ter kolika
je cena, je izjavil: “že nekaj let zasle¬
dujem Vaše publicistično delo. Morem
reči samo tole: Občudujem Vas vse pri
Svobodni Sloveniji. Občudujem Vašo
požrtvovalnost, zlasti pa Vaš idealizem,
s katerim vsako leto izdate vsebinsko
tako bogato knjigo, kakršne nima nobe¬
na druga emigracija v Argentini in jo
je težko najti tudi kjerkoli drugod na
svetu.”

Ko je Zbornik-Koledar Svobodne Slo¬
venije za leto 1954 izšel, smo z vese¬
ljem ugotovili, da je bil pri mnogih Slo¬
vencih deležen lepega sprejema. Temu
se je pridružila še požrtvovalnost fan¬
tov in deklet, ki so mu pripravljale
vstop v slovenske družine. Vsem tem
iskrena hvala.

Toda preveč je še tistih, ki stojijo ob
strani. Preveč jih je še, ki gredo brez¬
brižni mimo take slovenske knjige. Vse
preveč jih je tudi takih, ki jim je 44
pesov preveč za tako obširno, poučno,
vzgojno in zanimivo knjigo.

Življenje, polno skrbi ima tudi naš
tednik “Svobodna Slovenija”. Kakor pri
Zborniku-Koledarju štejemo in računa¬
mo ali bo prodanih toliko izvodov, da
bodo kriti stroški ali ne, tako je treba
pri listu vsak teden spraviti skupaj kar
tisočaka, da so kriti stroški ene same
številke v tiskarni. Vse premalo upošte¬
vajo to tisti naročniki, ki odlašajo s
plačilom naročnine ne samo do konca
leta, ampak še dalj v naslednje leto.
Vse to prosimo in sploh vse, ki so ka¬
korkoli v zaostanku s plačilom, da te¬
kom decembra poravnajo vse.

Posebno poglavje pa bi zaslužili tisti,
ki list samo berejo, nočejo pa biti na¬
ročniki. To so tisti, ki hodijo k sose¬
dom, prijateljem in znancem pod naj¬
različnejšimi pretvezami na obisk. Pre¬
berejo list in gredo. Ko bi vsi ti posta¬
li naročniki in plačevali naročnino in bi
imela Svobodna Slovenija toliko naroč¬
nikov kot ima bralcev, potem ne bi bila
vec v finančnih težavah; še več, lahko
bi izhajala, če ne redno, pa vsaj več¬
krat v večjem obsegu.

Zato. Bralci, postanite plačujoči na¬
ročniki.

Da je list potreben, ne bomo izgub¬
ljali besed. Radi zanimivosti navedemo
sledeči dogodek: Naročnik našega lista
je moral za  nekaj časa iz Buenos Aire¬
sa v provinco. Ko je prišel po nekaj me¬
secih nazaj, je pripovedoval svojemu
znancu: “Ko bi Ti vedel kako težko
sem zunaj pričakoval Svobodno Sloveni¬
jo. Prebral sem jo od prve do zadnje
črke. Ne le, da sem zvedel vse novice,
domače in svetovne, sem se še bolj kot
kdajkoli poprej zavedel kakšna opora je
slovenskemu izseljencu slovenski časo¬
pis. Potreben mu je kot hrana. Posebno
še, če je še tako skrbno in lepo ureje¬
van kot Svobodna Slovenija”. Tako ne¬
kako je dejal ta naš naročnik.

POSVETI V PARIZU

Komaj se je zaključila konferenca na
Bermudih, že so se zahodni zavezniki
spet sešli na konferenco, tokrat na šir¬
šo. V Parizu se je zbralo nad 300 zu¬
nanjih ministrov, vojnih ministrov, na¬
čelnikov štabov in svetovalcev iz 14 za¬
hodnoevropskih držav in Severne Ame¬
rike (ZDA in Kanada), da obravnavajo
zadeve, ki se nanašajo na skupno Sever¬
no atlantsko obrambno organizacijo —
NATO. Na Bermudih je bil sprejet
sklep, da bodo zahodni zavezniki ugodno
odgovorili na sovjetski predlog, da naj
se vrši konferenca štirih zunanjih mi¬
nistrov v Berlinu in sicer bi se naj za¬
čela dne 4. januarja. Sovjeti še niso od¬
govorili, ali jim ta datum prija, vendar
določitev tega termina še vedno dokazu¬
je, da ohranjajo zahodni zavezniki ini¬
ciativo v svojih rokah. Na zunaj je to
lahko sicer malo, toda namen sedanjih
pariških posvetov je predvsem ta, da
med zahodnimi zavezniki okrepi nazi-
ranje, da je treba z obrambnimi pripra¬
vami pohiteti, da se je treba še bolj o-
borožiti, ker more samo velika priprav¬
ljenost zaveznikov okrepiti položaj za¬
veznikov pri nadalnjih pogajanjih s sov¬
jeti. Posveti v Parizu bi morali izpasti
tako, da se ta oborožena skupnost NATO
poveča še z Evropsko oboroženo skup¬
nostjo, v kateri bi bila zastopana tudi
zahodna nemška vojska. Navzočnost
nemške vojske v zahodnem obrambnem
sistemu je tako nujna, da sta ZDA in
Anglija odločeni sprejeti zahodno Nem¬
čijo v NATO, ako bi predolgo trajala
francoska opozicija proti evropski ob¬
rambni skupnosti, kakor so jo Francozi
sicer sami zasnovali v 1. 1950 (Pleve-
nov načrt).

FRANCIJA IN NEMČIJA —
SOVJETSKI KARTI

Francoska politična kriza, ki se je
razvila okoli ratifikacije pogodbe o Ev¬
ropski obrambni skupnosti, se ne bo
tako hitro polegla. Sedanja Lanielova
■ vlada ne more spraviti ratifikacije sko¬
zi sedanji parlament. Poleg tega je nje¬
gova vlada že v “krizi”; ko bo dne 17.
decembra izvoljen novi predsednik fran¬
coske republike, bo ta svoje mesto na¬
stopil mesec dni pozneje — to je dne 17.
januarja. Po določilih ustave mora vla¬
da odstopiti, da dobi novi predsednik
republike možnost postaviti novo vlado.
Po starem francoskem običaju bodo po¬
gajanja za novo vlado trajala zelo dolgo
in verjetno bo nova vlada mogla terjati
ratifikacijo pogodbe o EOS šele na
pomlad prihodnje leto. Poleg Francije
tudi Italija še ni ratificirala pogodbe o
EOS; toda tam bodo na pomlad tako no¬
ve volitve, ako bo do tedaj Tito “dovo¬
lil”, da se tržaško vprašanje uredi. Brez
Trsta pa si Pellova vlada ne bo upala
na volitve.

Ker italijansko vojaško sodelovanje v
atlantski in evropski obrambni skupno¬
sti mnogo ne pomeni, je najtežje vpra¬
šanje, kako pospešiti, da bi francoski
parlament čimprej ratificiral pogodbo
o EOS. Sovjetom se je z dosedanjo takti¬
ko posrečilo v Franciji utrditi prepri¬
čanje, da tretje svetovne vojne še dolgo
ne bo. Novi oblastniki v Moskvi imajo
baje dovolj drugih skrbi — poleg tega

Zaključno 'besedo tega našega razmiš¬
ljanja pa dajmo najboljšemu poznaval¬
cu vseh vprašanj slovenskega izseljen¬
skega tiska. To je gotovo pokojni Jakob
Debec, urednik “Ameriške Domovine”,
ki je o slovenskem izseljenskem tisku
napisal tele besede:

“Živ član naše narodne skupnosti mo¬
re ostati le tisti, ki stalno sodeluje s
slovenskim tiskom. Sodelovati s tiskom
pa.se pravi: pisati vanj, čitati ga, po¬
magati mu, podpirati ga. Naj podčrtam
to zlasti za nove naseljence: v tej deže¬
li in povsod: Slovenci smo v svobodnem
svetu tako majhna skupina, da bodo o-
stali zvesti in zavedni v smislu sloven¬
skih izročil samo tisti, ki stalno bero
slovenski časopis in po svojih najbolj¬
ših močeh sodelujejo s slovenskim ti¬
skom.”

pa je kom. voditelj v Indokini Ho či
Minh prejel sedaj iz Moskve še nalog,
da naj začne ponujati Franciji poga¬
janja za premirje. Ker v Evropi kom.
napadalnost popušča in ker se obeta
konec vojske v Indokini, je le malo na
mestu, da bi francoski parlament spre¬
jemal pogodbe, ki bi mogle sovjete sa¬
mo dražiti. Poleg tega bi odpadla potre¬
ba, da bi Nemčija morala sodelovati v
evropski oboroženi sili; nemško ozemlje
bi se naj s posebnimi pogodbami nev¬
traliziralo tako, kakor je bilo nevtra¬
lizirano področje Belgije in Nizozem¬
ske pred sto leti.

V Nemčiji, zlasti v vzhodni, ponuja¬
jo sovjeti Nemcem nevtralizacijo njih
ozemlja. Nemčija je ogromno pretrpela
v dveh svetovnih vojnah, za tezo nevtra¬
lizacije Nemčije sovjeti nimajo pristašev
samo med komunisti, ampak celo med
nacionalisti in konservativci. Seveda
imajo pri tem nacionalisti svoje račune,
ko si obetajo, da bo nemški narod kma¬
lu spet prišel do svoje besede, ko ne bo
več zavezniških vojska na nemškem
ozemlju.

DULLESOVA GROŽNJA

Sovjetske intrige v Franciji in Nem¬
čiji so preračunane na to, da bi Atlant¬
ski obrambni zvezi odvzele njeno naj¬
močnejšo kontinentalno področje v Ev¬
ropi. Na konferenci v Berlinu prihodnji
mesec bodo sovjeti gotovo skušali krizo
v Franciji še bolj izrabiti zase. Zato bi
bilo treba na sedanjih pariških posvetih
NATO doseči, da se Francija trdneje
odloči za izvedbo EOS. Ko je bil dr.
Adenauer pred nekaj dnevi v Parizu, je
ponovil, da vprašanje Posarja ne more
biti razlog za prelom med Francijo in
zahodno Nemčijo. Da bi odločneje vpli¬
val na razvoj francoske krize, je moral
ameriški državni tajnik Dulles sedaj v
Parizu zagroziti, da bo morala ameriška
zunanja politika spremeniti svojo smer,
ako se Francija ne odloči za ratifikaci¬
jo pogodbe o EOS. Ne gre samo zato, da
bi ZDA in Anglija povabili zahodno
Nemčijo v NATO, ampak bi se moglo
zgoditi, da se ZDA obsežneje odmakne¬
jo od evropske zmede. (V čikagu je imel
Norgenthau predavanje, v katerem je
navajal, da je 1. evropska oborožena si¬
la za vojskovanje s sovjeti brez pomena
in 2. bodo obnovljene in moderno oprem¬
ljene evropske oborožene sile samo po¬
spešile naraščanje nacionalizma v po¬
sameznih evropskih državah, zlasti pa v
Nemčiji — torej odmik od Evrope in
prepuščanje Evrope njeni... to je ruski
usodi.)

Francoski zunanji minister Bidault se
še brani vtisa, da bi Francija ne bila
za EOS in nadaljnje zedinjevanje Evro¬
pe, kakor to zagovarjajo z ZDA. Terja
pa vedno več garancij proti ev. nemški
napadalnosti. Tako terja med drugim,
da naj se veljavnost pogodbe NATO zvi¬
ša na 50 let, prav tako pa se naj Angli¬
ja in ZDA obvežeta, da še dogledno do¬
bo ne bosta umaknili svojih vojnih od¬
delkov iz Evrope. V obeh zadevah bo
verjetno francoska vlada dosegla že na
tej konferenci koncesije, toda kriza še ne
bo odstranjena, dokler se ne vidi, kdo
bo novi predsednik republike in kako
bodo vplivale sovjetske intrige pri se¬
stavi nove francoske vlade. Trenotno
streme v Parizu za tem, da okrepe
NATO z EOS, na pomlad pa se more
zgoditi, da bodo morali zavezniki pred
sovjetskimi intrigami že braniti obstoj
in enotnost NATO. Zato bo velikega po¬
mena za ves bodoči razvoj, ali se bo se¬
danja konferenca v Parizu NATO pred
takim razvojem dovolj zavarovala.

EL PRIMER CONGRESO DE HIGIENE DE LAS CIUDADES

Despues de haberse realizado una sesion plenaria se puso el sabado pasado
termino al primer Congreso de Higiene de las Ciudades, del que participaron
853 delegados de los municipios. Como conclusiones finales se aprobaron las
iniciativas por las cuales se crea la Asoc. Argentina del Higiene de las Ciuda¬
des y la formacion por otra parte de cooperativas de las ciudades para colabo-
rar con las autoridades en las relaciones intercomunales de orden sanitario.

Otra de las iniciativas, que fue aprobada por aclamacion es la de requerir
de los poderes publicos la sancion del proyecto de Codigo Sanitario Nacional,
preparado por el Ministerio de Salud Puhlica de la Nacion. Tambien quedo es-
tablecido el caracter permanente de dicho congreso y se acordo que Rio Hondo,
de Santiago del Estero, sea la sede del que se realizara en julio del ano proximo.

PRVI KONGRES ZA HIGIENO MEST

V Buenos Airesu se je na pobudo ministrstva za narodno zdravlje vršil prvi
kongres za higieno mest. Udeleževalo se ga je 853 zastopnikov argentinskih
mestnih občin. Na kongresu je bila med drugim ustanovljena tudi Argentinska
zveza za higieno mest. Sprejet je bil tudi sklep o ustanovitvi zadrug v posa¬
meznih mestih, ki bodo sodelovale z državnimi oblastmi v sanitetnih zadevah, ki
se tičejo vseh mest.

Udeleženci kongresa so sprejeli tudi sklep, s katerim naprošajo zvezno vla¬
do, naj uzakoni osnutek nacionalnega sanitetnega zakona, ki ga je pripravilo mi¬
nistrstvo za narodno zdravje.

Sklenjeno je tudi bilo, da se bodo sanitetni kongresi vršili vsako leto in si¬
cer bo prihodnje leto tak kongres v Rio Hondo v provinci Santiago del Estero.

Še vedno težave za rešitev tržaškega

vprašanja

Jugoslovanski veleposlanik v Londo¬
nu Velebit je pred dnevi predložil pre¬
ko britanskega zunanjega ministra trem
velesilam nove Titove predloge za sko¬
rajšnje sklicanje konference o Trstu.
Vsebino predlogov niso objavili, jih pa
proučujejo vse tri velesile. Titove čete
so se pričele umikati z meje cone A,
enako tudi italijanski oddelki. Po mne¬
nju zunanjih ministrstev treh velesil ni
važno, kako daleč se čete umaknejo, le
da se oddaljijo ene od drugih izven ob¬
močja strelnega orožja. Umik jugoslo¬
vanskih čet bo končan v nekaj tednih.

Pella je imel v italijanskem senatu
pozneje govor, v katerem je pozval Ti¬
ta, da “vrže karte na mizo” in se od¬
loči za sodelovanje na petčlanski konfe¬
renci o Trstu. Postavil pa je štiri po¬
goje, pod katerimi se namerava Italija
udeležiti konference: 1) Konferenca mo¬
ra razpravljati o bodočnosti vsega trža¬
škega ozemlja, tudi cone B; 2) Italijan¬

ska vlada še vedno smatra, da je naj¬
boljša rešitev tega problema izvedba
plebiscita: ali za Italijo ali za Jugosla¬
vijo; 3) Angloameriški sklep z 8. ok¬
tobra mora ostati veljaven in neprekli¬
cen; 4) Konferenca mora biti skrbno
pripravljena, da se prepreči nevarnost,
ki bi sledila zaradi njenega propada.

Ti Pellovi pogoji so povzročili v ju¬
goslovanskem časopisju vrsto protestov
in izjav, da se Jugoslavija konference
pod postavljenimi pogoji ne bo udeleži¬
la. Tanjug je tudi objavil, da bi se lah¬
ko začeli direktni razgovori med Italijo
in Jugoslavijo, brez sodelovanja zapad-
nih sil, sedaj, ko obe državi umikata
čete od meja tržaškega področja. Italija
direktna pogajanja odklanja, prav tako
so v Angliji mnenja, da ne bi prinesla
zaželjenega rezultata.

V varnostnem svetu so znova odloži¬
li razpravo o rešitvi tržaškega vpraša¬
nja.

Sklepi velikih treh na Bermudih

Po končani konferenci na Bermudih
so veliki trije izdali poročilo, v katerem
izjavljajo med drugim: 1) Ne pristaja¬
jo pod nobenim pogojem na delitev Ev¬
rope; 2) Potrjujejo vero v potrebo ev¬
ropske obrambne skupnosti kot dela
NATO; 3) Zahtevajo čim prejšnje skli¬
canje mirovne konference na Koreji, ki
predstavlja ključ miru na Dalnjem
Vzhodu in v južnovzhodni Aziji; 4) Za-
gotovljajo skupno nastopanje za dosego

miru v Indokini; 5) Pripisujejo zmanj¬
šanje svetovne napetosti naraščajoči
moči svobodnega sveta in njegovi odloč¬
nosti v političnem nastopu. Objavili so
tudi, da sprejemajo sovjetsko ponudbo
za sklicanje sestanka zun. ministrov šti¬
rih velikih v Berlinu in predložili da¬
tum za začetek dne 4. januarja 1954.
Kljub morebitnemu zboljšanju svetov¬
nega položaja pa se bo zahod še vedno
oboroževal in večal svojo moč.

Dr. Adenauer proti nevtralizaciji Nemčije

Zbornik-Koledar Svobodne Slove¬
nije za leto 1954 stane v prodaji sa¬
mo 44 pesov. Kupite ga lahko v
upravi Svobodne Slovenije na Vic¬
tor Martinez 50, vsako nedeljo in
praznik ga pa prodajata pri sloven¬
skih mašah pred cerkvami: V Ra-
mos Mejia in San Justo g. Franc
Zupanc, v San Martin in na Belgra-
nu pa g. Pavle Homan.

V Parizu, kamor je prišel na zaseda¬
nje NATO, ki se je pričelo v ponede¬
ljek, je na kosilu, ki ga je priredila
francoska časnikarska zveza, govoril
pred francoskimi in tujimi časnikarji
Adenauer, ki je opozoril svetovne poli¬
tike, “naj pozabijo na svoje minule sla¬
ve in raje gledajo v bodočnost. Odločiti
se morajo ali za združeno Evropo s tem
za rešitev svobode ali pa za osamlje¬
nost, v kateri bodo države ena za dru¬
go postale sovjetski sateliti.” Poudaril
je, da bi nevtralizacija Nemčije pome¬
nila komunistično zmago. Nemčija bi ta¬
ko polagoma padla v kremplje sovje¬

tom in s tem vsa Evropa. Ob koncu go¬
vora je pozval Francijo na sodelovanje
z Nemčijo, ko je izjavil: “Močna in
trajna vez med Nemčijo in Francijo je
moja največja želja.”

Rad bi igral na
dve strani

Jugoslovanski komunistični diktator
Tito bi rad nekaj pomenil tudi v sve¬
tovni politiki. Tudi tam bi rad igral ka¬
ko vlogo. Zato je pred dnevi predlagal
egiptovski vladi naj bi se arabski blok
držav ne priključil nobenemu od obsto¬
ječih imperializmov. Tito je tu mislil na
eni strani Amerikance, na drugi pa
Sovjete. Istočasno pa sam stalno hlasta
in prosjači za podpore pri amerikanskih
“imperialistih.”

Tudi Anglija oboro -
zaje Španijo

Selwyn Lloyd je v poslanski zbornici
v Londonu odgovoril na pismeno inter¬
pelacijo glede oboroževanja Španije, da
lahko španska vlada naroča v Angliji
najrazličnejši vojaški material, ki ga po¬
trebuje za moderno oborožitev svoje
vojske.

V SKRBEH ZA CHURCHILLA

Inozemski časnikarji objavljajo po
končani konferenci na Bermudih razne
zanimivosti. Tako omenjajo predvsem,
da so vsi ugotovili, da Churchill vidno
peša telesno in duševno. Pravijo tudi,
da more na teden delati samo še tri dni
in še to vedno z Edenom.

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
so še v zaostanku z naročnino, prav le¬
po prosimo, da nam jo plačajo še pred
koncem letošnjega leta!

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 17. XII. 1953

Dr. Tischler za pravice slovenskega jezika
v šoiah na Koroškem

Poročali sme že o borbi koroških Slo¬
vencev za pravice slovenskega jezika v
ljudskih in srednjih šolah. V zvezi s
tem je bilo ob začetku letošnjega šol¬
skega leta v palači koroške deželne vla¬
de v Celovcu posvetovanje o dvojezični
šoli, na katerega je koroški deželni gla¬
var Wedenig povabil zastopnike strank,
vse šolske nadzornike in šolske prak¬
tike.

Posvetovanja o dvojezični šoli so
se udeležili za Volkspartei Perlitsch,
namestnik dež. glavarja in deželni svet¬
nik Karisch, za neodvisne dež. svetnik
Heinzel, dež. šolski nadzornik za sred¬
nje šole dvorni svetnik dr. Schwenden-
wein, dež. nadzornik Sacher, okrajni
nadzorniki Just Maklin, Skorainz in dr.
Pototschnig, zastopnika za učiteljišče v
Celovcu prof. Mairitsch in dr. Inzko, tri¬
je zastopniki dvoježičnih šol ter dr. Jo¬
ško Tischler, predsednik Narodnega
sveta koroških Slovencev, in dr. Franc
Zwitter.

Na tej konferenci je imel g. dr. Joško
Tischler govor, ki ga radi važnosti ob¬
javljamo v celoti. G. dr. Tischler je de¬
jal:

“Moja osebna opazovanja iz lastne šol¬
ske dobe in izkušnje iz šole same, po¬
znanje koroških prilik, študij narodnost¬
nih vprašanj v Švici in drugod, vse to je
že leta 1945 rodilo zamisel, da moramo
na Koroškem poskusiti drugo pot na
šolskem področju.

Samo enake obveznosti za oba naroda
na Koroškem so izraz prave demokraci¬
je. Otroci, ki skupno doraščajo, naj se
učijo tudi obeh deželnih jezikov. Nemci
nemščine in slovenščine, Slovenci-pa slo¬
venščine in nemščine.

Ustroj šole mora dobiti tako stano¬
vitnost, da bo mogel učitelj v miru pou-

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Predsednik zbornice rep. Mar¬
tin je izjavil, da namerava Eisenhower
kandidirati za predsednika tudi na pri¬
hodnjih volitvah 1. 1956. Izjavil je tudi,
da “brezupni poskusi” razdvojiti Eisen-
howerja in McCarthyja ne bodo uspeli.

KANADA: Gouzenko je po novih pri-
govarjanih kanadske vlade pristal na
zaslišanje pred člani McCarthyjevega
odbora, vendar pod pogojem, da ti pri
dejo v Kanado v njegovo skrivališče.
McCarthy je na ta pogoj pristal.

ANGLIJA: Britanska vlada je določi¬
la 11 milijonov funtov šterlingov za po
večanje vojaških operacij proti terori¬
stom Mau Mau.

FRANCIJA: Kandidaturo za predsed¬
nika republike je doslej napovedalo že
11 osebnosti, ki hočejo biti nasledniki
Auriola. Zaradi tolikega števila kandi¬
datov in zaradi razkola v radikalni
stranki in v Lanielovi skupini obstoja
velika možnost, da bo predsednik repu¬
blike znova Auriol za naslednjih sedem
let. Francoski kongres more trikrat gla¬
sovati za predsednika, če v tretjem gla¬
sovanju noben kandidat ne dobi zadost¬
ne večine, ostane na položaju dosedanji
predsednik. Letna plača preds. franc,
republike je 130.000 dolarjev.

EGIPT: Egipčanski obrambni mini¬
ster je objavil, da se Egipt obveže, da
ne bo napadel Izraela, če bo USA po¬
leg drugih zahtev izpolnila tudi Nagui-
bovo zahtevo po oborožitvi egipčanske
vojske. USA na zahteve še ni odgovo¬
rila.

ITALIJA: V Rimu in po vsej Italiji
je za 24 ur stopilo v stavko 1 milijon
državnih uradnikov z zahtevo po zviša¬
nju plač. V torek je pa stavkalo 7 mi¬
lijonov industrijskih delavcev.

FLRJ: Na zasedanju podonavske ko¬
misije v Galate v Romuniji, je Jugosla¬
vija glasovala za nekatere spremembe v
pravilih te organizacije za plovbo in
vzdrževanje plovnosti Donave, skupno s
sovjetskim blokom. Jugoslavija je sedaj
prvič sodelovala z ZSSR v tej komisiji
po njenem “izgonu” iz kominforma le¬
ta 1948.

KOREJA: Na Koreji so komunisti
zavrnili ameriško zahtevo, da ZSSR pri¬
sostvuje mirovni konferenci kot sodelu¬
joča sila in vztrajajo pri svojem predlo¬
gu, da se ZSSR udeleži konference kot
nevtralna država. Amerikanci so objavi¬
li, da od svoje zahteve ne odstopajo.
Tako je prišlo do novega popolnega za¬
stoja pogajanj za konferenco in jih ne
bo, dokler komunisti ne bodo tudi pre¬
klicali izjave, da so Amerikanci skupno
z Rheejem organizirali pobeg 27 kitaj¬
skih vojnih ujetnikov minulo spomlad.
Amerikanci so prekinitev pogajanj na
Koreji uradno sporočili ZN.

čevati in da se bodo mogli otroci v miru
učiti, šola ne sme biti podvržena vsake¬
mu političnemu vetru. Šola mora biti
nad vsakdanjimi političnimi dogodki.

Pri novi ureditvi šole na Koroškem ne
smemo pod nobenim pogojem dopustiti,
da bi iz ene dvorazrednice napravili dve
eno-razrednici. Organizacija šole se ne
sme poslabšati. Na drugi strani tudi ne
smemo iz tega vidika občin še bolj ob¬
remeniti, ker so itak gospodarsko šibke
in moramo skrbeti, da bomo na splošno
izhajali s sedanjimi šolskimi poslopji.

To so bili bistveni vidiki, ki so me vo¬
dili leta 1945, ko sem pripravljal šolsko
odredbo za dvojezične šole in ti vidiki so
ostali enaki tudi danes.

Vsak Korošec, ki le nekoliko pozna
prilike v deželi, bo pritrdil, da je pri nas
in tudi drugod posebno v obmejnih po¬
krajinah vprašanje ljudskega štetja prav
zelo nestanovitno in tako ne more tvori¬
ti podlage za snovanje šolskih prilik.
Sam sem iz Tinj. Tinjska občina je do¬
bila leta 1907 brezobrestno posojilo nem¬
škega društva “Deutscher Schulverein
Siidmark” in se je pri tem morala obve¬
zati, da bo pouk v šoli izključno nemški.
Sicer to za koroške prilike ni edinstven
slučaj, marveč je meni znana še vrsta
podobnih slučajev. Otroci v Tinjah pa
smo tedaj prihajali v šolo brez vsakega
nemškega jezikovnega znanja. Nihče ni
vprašal ne otrok ne staršev, izrabili pa
so težko gospodarsko stanje občine. Star¬
šem sarpim je bilo prepuščeno, da skrbi¬
jo za to, da se bodo njihovi otroci doma
učili materinščine. In res smo znali sa¬
mo to, kar so nas učili starši sami in
starejši bratje in sestre.

Vprašanje pravice staršev, kakor ga
nakazuje osnutek novega zakona, pa je v
avstrijski šolski zakonodaji nekaj popol¬
noma novega. Zanimal sem se za to¬
vrstne postave in nikjer nisem mogel
kaj podobnega ugotoviti.

Nihče se ni zmenil za pravico staršev,
ko so leta 1869-70 vpeljali v Avstriji
šolsko obveznost. Danes smemo in mo¬
ramo ugotoviti: Hvala Bogu‘te napake
niso napravili in če bi tedaj to mnenje
staršev upoštevali, bi nikdar ne mogli
spraviti šole na današnjo višino in bi tu¬
di nikdar ne mogli iztrebiti nepismeno¬
sti. Ne v ljudski in ne v srednji šoli ni¬
so v Avstriji nikdar priznali staršem
pravice o soodločevanju glede predme¬
tov, glede učnega načrta. Tako torej
starši nikdar niso bili “Unterrichtspart-
ner”. če bi bili to dopustili, tedaj bi bi¬
lo gotovo treba ustanoviti za vsak tu-
cat otrok posebno vrsto šole. Kolikor
mi je znano iz dnevnega časopisja, pa
se starši v Avstriji borijo za priznanje
kot vzgojni faktor, to se pravi za pra¬
vico soodločevanja o svetovno nazorni
usmeritvi pouka. Starši hočejo biti
“Erziehungspartner”.

Na vsak način je treba tudi premotri-
ti, če starši tudi v vsakem slučaju mo¬
rejo presoditi dalekosežnosti takih odlo¬
čitev.

Prepričan sem, da se bodo tudi gospo¬
darske vezi s sosedno južno državo v
naslednjih letih poglobile in bo tako tu¬
di v tem gospodarskem pogledu jezikov¬
no znanje slovenščine samo koristilo,
ker bo tudi pri gospodarskih razgovorih
vedno tisti na boljšem, ki bo obvladal
oba jezika.

Še na eno posebnost bi v tej zvezi rad
opozoril. Ko sem namreč študiral narod¬
nostne prilike v Švici posebno v kanto¬
nu Graubiinden, sem ugotovil, da Reto-
romani nimajo svojega pismenega jezi¬
ka. Oni namreč v jezikbvnem pogledu
razpadejo v pet dialektov, ki se tako
močno razlikujejo, da morajo šolske
knjige zalagati v raznih dialektih. Kljub
temu je država za teh 40.000 Retoro-

manov priznala ta jezik za četrti enako¬
pravni državni jezik, poleg nemščine,
francoščine in italijanščine.

Mi Slovenci pa imamo visoko razvit
jezik in smo tudi v svetovni literaturi
zastopani s celo vrsto književnih del. Mi
koroški Slovenci pa smo še prav poseb¬
no ponosni na to, da smo k temu kultur¬
nemu razvoju slovenskega naroda tako
bistveno doprinesli. Tukaj na celovških
tleh je rasla največja kulturna ustanova,
Mohorjeva družba, ki je s svojim delom
premagala nepismenost med Slovenci in
tudi slovenskim pesnikom in pisateljem
dajala možnost, da so njihova dela roma¬
la v vsako kmečko in delavsko družino.

Če je veliki nemški pisatelj Goethe
smatral za potrebno, da se uči srbskega
jezika, samo da bi mogel v izvirniku
brati srbske narodne pesmi, tedaj smo
mi tukaj ob meji še bolj dolžni, da skrbi¬
mo za to, da bodo otroci znali oba dežel,
jezika, ker s tem gradimo most v novo

Evropo, ki naj bi bila Evropa sožitja in
razumevanja. Tu šola ne more in ne sme
imeti naloge, da germanizira ali slove-
nizira, marveč mora voditi k medseboj¬
nemu razumevanju in k volji za medse¬
bojno pomoč. Tu pa mora sedanji rod
bodočemu rodu pripraviti pot.”

Mirna in stvarna izvajanja predsed¬
nika Narodnega sveta koroških Sloven¬
cev g. dr. Tischlerja so bistveno vpliva¬
la na vsa naslednja razmotrivanja. Po
vrsti so prišli do besede vsi šolski nad¬
zorniki, ki so naglašali, da se je dvo¬
jezična šola v svojem bistvu obnesla,
in da je to šolo treba ohraniti.

Deželni glavar Wedenig je ob za¬
ključku konference tgdi ugotovil, da se
je skoraj 90% navzočih izreklo za dvo¬
jezično šolo. Pripomnil pa je, da bo tre¬
ba izvesti nekaj popravkov na prizade¬
tem ozemlju s pristavkom, da se bodo
ti popravki izvedli “sporazumno z ne¬
posredno prizadetimi”.

Slovenski novi maši

V FLORIDI

Na praznik Bremadežnega Marijine¬
ga spočetja 8. decembra je daroval svo¬
jo prvo daritev Bogu v floridski župni
cerkvi g. Franc Okorn. Ob pritrkavanju
zvonov se je pomikal novomašni spre¬
vod s križem na čelu, dekleti in fantih
v narodni nosi, z gosti in duhovščino
pred cerkev, kjer je novomašnika po¬
zdravila in mu izročila novomašni križ
gdč. Cveta Kukovčeva, šopek belih na¬
geljnov pa učenka Lučka Osterčeva.
Nato se je novomašnik s spremstvom
podal v cerkev, ki so jo okrasila z ven¬
ci floridska dekleta. S kora je novomaš¬
nika pozdravila slov. novomašna “Novi
mašnik bod’ pozdravljen”. Zapel jo je
pevski zbor “Gallus” pod vodstvom g.
dr. Šavellija.

Po klicanju sv. Duha je stopil pred
oltar domači župnik g. Leopold Poole
ter je ob novomašni slavnosti poveliče¬
val duhovski stan. Za njim je imel cer¬
kveni govor novomašni pridigar g. du¬
hovni svetnik Alojzij Košmerlj. Svoj
govor je začel v kasteljanščini, nato ga
pa nadaljeval v slovenščini. V svojih
izvajanjih je povdarjal lepoto duhovske-
ga stanu in tudi njegovo križevo pot.
Novomašnika je pozival naj se v vseh
težavah zateče k Mariji pod njeno var¬
stvo. Po končani pridigi je novomašnik
vsem podelil novomašni blagoslov. Pri
sv. maši so asistirali g. Košmerlj kot
presbiter asistens, g. Avguštin kot dia¬
kon, g. Kukavica kot subdiakon, cere-
monier je pa bil g. Himelrajh.

Novomašno kosilo je bilo v Carapa-
chayu pri družinah Malgaj-Pengov, na
katerega je bilo povabljenih okoli 40
gostov, novomašnikovih ožjih rojakov,
ki so novomašniku kupili za novomašno
darilo lep mašni kelih. Pri kosilu je imel
pozdravni govor novomašni govornik g.
duhovni svetnik Košmerlj, za njim se je
pa novomašnik zahvalil vsem rojakom
za tako lepo novomašno slavje, ki so mu
ga pripravili.

Popoldanska novomašna slovesnost je
bila v kapeli v Carapachayu, ki je bila
lepo okrašena. V oltarju je bila slika
Brezjanske Matere božje. Tudi te slo¬
vesnosti se je udeležilo lepo število Slo¬
vencev.

NA BELGRANU

V nedeljo dne 13. t. m. je g. Alojzij
Starc daroval svojo novomašno daritev
Bogu v salezijanski kapeli na Belgrano.
Pred vstopom v kapelo mu je izročil no¬
vomašni križ Petelinov Jožek, šopek
cvetja pa Petelinova Pavelca. Novomaš¬
ni križ je za novomašnika g. Starca iz¬
delal njegov ožji rojak mizarski moj¬
ster g. Jože Petelin.

Novomašni govornik je bil spiritual g.
dr. Filip Žakelj. V svojem govoru je zla¬
sti povdarjal novomašnikovo zaupanje v
pomoč Matere božje ter je tako njemu,
kakor tudi vsem ostalim vernikom dajal
primernih navodil za življenje. Novo¬
mašnik je nato ob asistenci g. župnika
Oreharja ter svojih ožjih rojakov gg. p.
Cirila Petelina in Antona Dejaka opra¬
vil svojo prvo slovesno daritev sv. ma¬
še. Cerkveno slovesnost je povečevalo še
umetniško petje pevskega zbora “Gal¬
lus” pod vodstvom g. dr. Šavellija.

Novomašno kosilo je novomašniku
priredila skupina ribniških rojakov. Vse
breme pa je padlo na gostoljubno hišo
Petelinove družine. Slovesnost je pote¬
kala v pravem slovenskem novomašnem
vzdušju ter so govorniki gg. dr. Filip
Žakelj, Anton Orehar, dr. Ign. Lenček,
Anton Dejak. svetnik Karel Škulj, dr.
Julij Savelli in Nande češarek dajali no¬
vomašniku življenskih navodil v resni
in tudi šegavi besedi. Želeli so mu vso
srečo v izvrševanju njegovega vzvišene¬
ga poklica.

Novomašnik g. Starc se je svojim rib¬
niškim sorojakom prisrčno zahvalil za
ves trud, ki so ga vložili v to, da se je
moglo njegovo novomašno slavje izvrši¬
ti v tako lepi obliki.

PROSLAVA BREZMADEŽNE

KOROŠKA

Prošt Aleš Zechner je bil imenovan
za častnega kanonika. Slovesna inštala¬
cija je bila v škofijski kapeli v Celovcu

Ob celodnevnem češčenju Najsvetej-
i šega v Šmihelu pri Pliberku so pridiga¬
li gg. Kristo Svienc iz št. Lipša, dr.
Franc Cigan iz Kamena, župnik Fran
Poš iz Globasnice ter prošt iz Pliberka.
Orglal je prof. Silvo Mihelič, navzoča
pa sta bila tudi kaplan Vinko Zaletel
sedaj v Št. Jakobu v Rožu ter kaplan
Janez Polanc iz Železne Kaple.

Pri sekanju lesa se je smrtno pone¬
srečil Vinko Novak, doma iz Dobrepolja
na Dolenjskem, ki je leta 1945 pribežal
na Koroško. Na Koroškem se je tudi
poročil in zapušča ženo ter tri otroke
v starosti 5, 4 in 3 leta. Pokopal ga je
v št. Jakobu v Rožu župni upravitelj g.
Dušan česen.

Brez predhodne navedbe sporeda,!
brez reklame so priredili fantje in dekle¬
ta 8. decembra proslavo Brezmadežne.
Le to so prej objavili v nedeljskem
verskem listu, da bodo nastopili “Gallus”
in najboljši igralci. Vseeno je prišlo
prav lepo število ljudi v dvorano na Bel¬
grano.

“Gallus” je odpel Sattnerjev “Pozdrav
Brezmadežni” in Mihelčičev “Večerni
zvon” kot zna le ta zbor; pri solističnem
partu sta se odlikovala ga Geržiničeva
in g. Lipušček. G. M. Magister je podal
nekaj pojasnil k vsebini nadaljnjega spo¬
reda, pa še nismo vedeli, kaj bodo igrali.
Zdaj vemo, če smo prav podučeni. Pi¬
satelj Ivan Korošec je dramatiziral
Timmermansovo “Flamsko Marijo” in jo
prestavil v sedanje slovensko okolje.
Satan hoče preprečiti Božje učlovečenje
in se trudi, da bi s pomočjo Marijine
okolice prekrižal Božje načrte. Presta¬
vitev dogodkov v sedanjost sem občutil
kot kapriciozen okras; krepke šale vmes
so izzvale smeh. Zaradi Jožefovih nakle¬
pov, da gre na Ogersko ter stričevih in
župnikov pripomb, mi je bilo kar prav,
da nisem imel cele družine s seboj; pre¬
več bi moral doma odgovarjati na
vprašanja. Saj so imeli v srednjem veku
podobne predstve s še gršimi hudiči, to¬
da ljudje so bili takrat drugače vzgoje¬
ni. Ne bilo bi napačno, če bi prireditelji
tudi našo publiko prej boljše pripravili.
Bila pa je ta predstava vsekakor dogo¬
dek v naši gledališki kroniki.

Brandsteterjeva je z Marijo nadkrilila
vse dosedanje svoje vloge, celo Marijo
Stuart. G. Borštnika smo bili veseli, da
ga spet vidimo na odru in bi Satana
nihče ne mogel tako igrati kot on. Dobra
sta bila tudi ostala dva hudobca, gg.
Avguštin in Markež, ki stalne raste.
Prav tako so bili dobri g. Vombergar
kot župnik, g. Hribovšek kot stric Jese
in gdč. Grumova kot angel Gabrijel.
Uprizoritvi in igralcem vsa čast!

Da pa ne bo nesporazuma: igra, ali
recimo misterij je dobro napisan, bil je
od cerkvenih krogov odobren, je oder-
sko učinkovit, a za oceno bi ga moral
prej prebrati.

M.M.

ARGENTINA

Po odredbi predsednika republike
generala Perona, ki je tudi predsed¬
nik Fundacion Eva Peron, je ta so¬
cialna ustanova poslala v Parag uay
za otroke in siromašne sloje v so¬
sednji republiki kot darilo za božič
novo leto in sv. Tri kralje velike ko¬
ličine slaščic, potic, raznih jestvin
pijač ter oblek in obutve. Vsa ta da¬
rila so odpeljali v Paraguay s poseb¬
nim vlakom, ki je bil sestavljen i z
33 vagonov.

Argentina in Ecuador sta podpisa¬
li pogodbo o gospodarski uniji. S to
pogodbo se je ecuadorska republika
priključila gospodarski uniji, ki že
obstoja med Argentino, Čilom in Pa-
raguayem. Za argentinsko vlado je
pogodbo podpisal v Quito zunanji
minister dr. Remorino. Argentina bo
po novi pogodbi z Ecuadorjem v to
republiko med drugim uvažala večje
'količine žita, v zameno bo pa dobila
petrolej.

Trgovinska pogodba med Argenti¬
ne in Veliko Britanijo se bo na pred-
lof, britanske vlade podaljšala še za
p  mesecev.

V Buenos Airesu se mudi že dalj
časa predstavnik francoske jeklarske
industrije ing. Robert Morizot. čas¬
nikarjem je po razgovorih, ki jih je
imel s predstavniki vlade, dejal, da
je francoska težka industrija priprav¬
ljena prenesti nekaj svojih tovarn za
izdelovanje finega jekla v Argentino.

Minister za zunanjo trgovino dr.
Cafiero je slovesno izročil v obrat
nove moderne silose v Isla Verde
Pascanas in Chafiar Ladeado.

Sladkorne tovarne v Tucumanu so
letos pridelale 508.560.443 kg slad¬
korja, t. j. 58.862.103 kg več kakor
pa leta 1946, ko je bil dosežen re¬
kord v argentinski sladkorni proiz¬
vodnji.

Zakonski osnutek o proglasitvi
dosed. nac. teritorija Misiones za
provinco je senat sprejel z neznatno
spremembo, radi katere je bil zakon¬
ski projekt vrnjen v nadaljnjo raz¬
pravo poslanski zbornici. Ta je od
senata priporočeno spremembo spre¬
jela in tako je ta zakonski projekt
postal zakon.

Poštna uprava opozarja občinstvo
naj se radi izredne obremenitve pošt¬
ne uprave s pisemskimi čestitkami
za božične in novoletne praznike po¬
služuje brzojavnih čestitk.

Med Argentino in republiko Polj¬
sko je bila sklenjena trgovinska po¬
godba, ki predvideva izmenjavo raz¬
nega blaga med obema državama v
višini 20 milionov dolarjev.

V Kordiljerah se je začel močno
topiti led. Zaradi tega so nekatere
reke močno narasle, posebno reka
Mendoza, ki je na nekaterih krajih
povzročila veliko škodo.

Argentinski veleposlanik v Was-
hingtonu dr. Hipolito J. Paz, ki se
je mudil nekaj dni na poročanju v
Bs. Airesu, se je vrnil na svoje služ¬
beno mesto.

Vlada je izdala odredbo, po kateri
so izpustili na svobodo vse politične
pripornike v prestolnici in v notra¬
njosti republike.

Poročali smo, da se je prestolniški
policiji posrečilo izslediti držne napa¬
dalce na Frigorifico Nacional Juan
Peron. Roparska tolpa je stanovala v
lepo opremljeni vili v mestu Ing.
Maschwitz ter je imela že vse pri¬
pravljeno za pobeg z lančo v Uru-
guay. Pri aretaciji članov roparske
tolpe je sodelovalo 150 policajev.
Med njimi in roparji se je razvila
prava bitka, v kateri so pa roparji
morali kmalu podleči, že na prvem
zasliševanju na policiji so priznali,
da imajo na vesti več ropov tudi v
Uruguayu in Braziliji.

I*. dr. Hugo Hreni umrl

Ob zaključku lista je prispelo iz Ri¬
ma žalostno sporočilo, da je dne 8. de¬
cembra 1953 v Rimu umrl p. dr. Hugo
Bren, generalni definitor frančiškanske¬
ga reda.

O zaslužnem slovenskem kulturnem
delavcu in znanstveniku bomo obširneje
poročali prihodnjič.

G. Jerebič je režiral z velikim ume¬
vanjem in prav tako igral Jožefa. Gdč.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Katoliški misijoni. December 1953.
Vsebina: Govor Pija XII. na misijonsko
nedeljo 1953; Sledimo pozivom sv. očeta

(K. "VVolbang C. M.); Nevarnost za Cer¬
kev v Indiji (o. Jože Cukale S. J.); Bu¬
dizem v Siamu proti komunizmu (m-
Ksaverija Pirc O.S.U.); Osvojitev ze¬
meljskega vrha (o. Lojze Demšar S. J.);
Zadnji dnevi g. Jereba na Kitajskem
(France Jereb C.M.); “čakam na povra¬
tek na Kitajsko” (Andrej Jerman C.M.);
Iz pisma brata Cirila Verdnika C.M.; Ob
krstu treh Japoncev; Misijonarji pišejo:
Franci Rebolj M.M., Andrej Majcen
S.D.B., Jože Cukale S.J., Marcel Kerše-
van C.M., Po misijonskem svetu; Bara¬
go na oltar: Proslavljenje stoletnice Ba¬
ragovega škofovstva med Slovenci; Ni¬
kolaja Jeločnika oratorij: Eno samo J e
potrebno (dr. Ign. Lenček); “Barago na
oltar!” (dr. Ign. Lenček); Samotno bi¬
je ura nekje (Konec); Naš novi roman
I o sv. Frančišku Ksaveriju.

Buenos Aires, 17. XII. 1953

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Dimice iz <£6oi>esiije^

Pod komunisti nisi nikdar varen. Biv.
član jugoslovanske vlade med vojno v
Londonu Ivan Kern je imel dosedaj pred
komunisti mir. Sedaj pa beremo v Ijb.
kom. ,tisku, da so imeli sestanek prebi¬
valci terena Gradišče v Ljubljani ter so
razpravljali 0  nepravilnostih v poslo¬
vanju terenskega stanovanjskega sveta.
Ljb. “Slov. Poročevalec” navaja, da “je
ogromno ogorčenje pri vseh prisotnih iz¬
zvalo poročilo, kako šikanira podnajem¬
nik Ivan Kern svoje stanodajalce Bra¬
dačeve.” Iznesena da je bila vrsta pri¬
merov takega šikaniranja kot n. pr.
Vlamljanje vrat, stalne grožnje s fizič¬
nim obračunavanjem, nošenje metrskih
drv v stanovanje, namerno onesnaževa¬
nje stanodajalčevih prostorov itd. List
navaja, da so bili “mnogi diskutanti”
mnenja, da to izvira iz političnih naspro¬
tij Ivana Kerna, ki je bil “med vojno
minister v londonski begunski vladi in
kot je razvidno iz Sajetove knjige “Be¬
logardizem” nekakšen predstavnik slo¬
venskega belo-plavogardizma v london¬
ski vladi.” List ve povedati, da je bilo
“ogorčenje ljudi tako veliko, da so ho¬
teli mnogi takoj oditi pred hišo, kjer sta¬
nuje Kern in ga deložirati” Tega sicer
niso storili, pač pa sprejeli sklep, “da
bodo javnemu tožilstvu posredovali po¬
trebne dokumente q  kaznivih dejanjih
Ivana Kerna, kot vlomu vrat pri Brada¬
čevih, razširjanju lažnivih vesti o orga¬
nih državne varnosti, o stalnih grožnjah
družini Bradač, klevetanju in drugem.”
Prebivalci da so zahtevali, “da tožilstvo
takoj pokrene postopek in da Kern prej¬
me za svoje delo zasluženo kazen.”

garijanje duhovnikov, razbijanje križev
itd. To ni v našem interesu in nočemo,
da bi se takšne stvari počenjale. Kolikor
pa pride do takih nepravilnosti, se doga¬
jajo v večini primerov po krivdi duhov¬
ščine in cerkve spričo odpora ljudstva
proti temu, da skušajo izkoriščati cer¬
kev v politične namene. Če hočejo, da
se take stvari ne bodo dogajale, potem j
naj. vodijo tako politiko, da s svojim iz- I
koriščanjem cerkve ne bodo razburjali
ljudi, če bodo tako delali, potem ne
bo nihče irned nas imel ničesar proti
duhovščini. Stalno pa se morajo duhov¬
niki čuvati tega, da bi kakorkoli, hote
ali nehote, postali orodje Vatikana in s
tem orodje italijanskega imperializma.
Ne odrekamo jim pokorščine papežu v
čisto verskih zadevah, kadar gre za to,
kaj in kako morajo moliti na ta ali oni
praznik. To je njihova stvar in to lahko
odloča rimski papež. Kadar pa gre za to
kakšen naj bo odnos cerkve do državne
oblasti, takrat pa se jih to ne tiče. Ti¬
sta duhovščina, ki v takih stvareh po¬
sluša Vatikan, izdaja naše nacionalne
interese, ker s tem ruši naše odnose, na¬
šo notranjo enotnost in našo odporno
moč proti italijanskemu imperializmu.”

Občinski odbor v Novem mestu je na
predlog Zveze borcev določil 29. oktober
za občinski praznik v Novem mestu v
spomin na dan, ko je leta 1941 na Bre¬
zovi rebri ustanovljena novomeška če¬
ta “začela oboroženo borbo proti oku¬
patorju”. Tega dne so se v Novem me¬
stu zbrale skoro vse kom. veličine z Mi¬
hom Marinkom na čelu. Ta je v Novem

mestu tudi odkril spomenika Borisu
Kidriču in komandantu Francetu Roz-
manu-Stanetu — “dvema velikanoma v
utrjevanju in krepitvi naše socialistične
domovine”. Ob tej priliki je Borisa Ki¬
driča proslavljal kot ustanovitelja OF
in političnega voditelja “osvobodilne
borbe” po vojni pa kot velikega kom.
ekonomista, Franceta Rozmana pa kot
“odličnega vojaškega stratega”, v kate¬
rega se je usposobil iz navadnega pro¬
letarca preko španske državljanske voj¬
ne. Istočasno je Marinko odkril tudi spo¬
minsko ploščo padlim žrtvam in talcem.

S prvim novembrom se je cena slad¬
korju v kockah doma znižala za 10 di¬
narjev in stane sedaj 1 kg 160 dinar¬
jev.

Mariborska relejna radijska postaja
je z novembrom uvedla tudi svojo lastno
jutranjo radijsko oddajo, ki sledi takoj
jutranji oddaji radijske postaje Ljub¬
ljana.

V dneh od 12. do 14. marca 1954 bo
v Planici proslava 20 letnice tamošnje
velike smučarske skakalnice. Prireditev
je sprejeta v mednarodni program FIS.

Umrli so. V Ljubljani: Ivan Gregorič
direktor Narodne banke v p., Franko
Eržen, carinski inšpektor v p., Marija
Jenko, Cveta Počivalšek-Urlepova, štu¬
dentka 9, semestra arhitekture, Jože
Bartelj, prevoznik kuriva, Rozalija Ruč-
man, Marija Kos, roj. Bolka, Ana Kih-
sovec, vdova po postajenačelniku, Filip
Bačna, upokojenec in Jože Kalan, posest¬
nik na Bukovici nad Škofjo Loko, Jože
Jirman, kamnoseški mojster iz Hočevja
pri Črnomlju, Rika Srimc, upokojenka
v Mariboru, Marija Mihelič, roj. Bene-
tič v Vinici pri Črnomlju, Viljem Seni-
čar, glavni delovodja podjetja Elektro
Tolmin.

V Škofji Loki so nedavno odprli no¬
vo gimnazijsko poslopje, ki ima 10 učil¬
nic, prirodopisni, mineraloški, fizikal-
no-kemični, zgodovinsko-zemljepisni in
predvojaški kabinet, laboratorije in dru¬
ge potrebne prostore.

V Dobrovu, v zahodnem delu Brd, je
imel pred volitvami govor tudi Boris
Kraigher, eden od prvakov slovenskega
komunizma. V njem je divje napadal
Vatikan ter je odnos slovenske duhovšči¬
ne do Vatikana in njene naloge določil
takole: “Obsojamo vse nepravilnosti, ki
se marsikje dogajajo; obsojamo pre-

Slovenci v

BSaen&s Aires

Zbornik-Koledar Svobodne Slove¬
nije za leto 1954 je najlepše darilo
za Božič in Novo leto. Razveselite
z njim svoje znance in prijatelje!

MIKLAVŽEV ANJA NA PODROČJU
VELIKEGA BUENOS AIRESA

Sveti Miklavž je tudi letos obiskal
slovenske naselbine na področju Velike¬
ga Buenos Airesa.

V soboto dne 5. decembra je najprej

Argentini

obiskal mlade in stare Slovence v Flo¬
ridi, ki so bili -zbrani na vrtu pri žuž¬
kovih. Nebeški svetnik je bil radodaren.
Bogato je obdaroval pridne otroke, po¬
redne pograjal in jih pozval, da se mo¬
rajo do prihodnjega leta pobojšati.

S Floride je Sv. Miklavž odšel z vsem
svojim nebeškim spremstvom v Lanus,
kjer ga je pričakovala slovenska sose¬
ska na farnem dvorišču pri cerkvi sv.
Jožefa. Tudi tu je prijatelj pridnih
otrok delil darila in obljubil, da bo pri¬

hodnje leto spet prišel v to lepo sloven¬
sko naselje, v katerem žive delavni in
podjetni slovenski ljudje.

V San Martinu je priredila Miklavže-
vanje tamošnja Elizabetna konferenca
in sicer v nedeljo 6. t. m. popoldne.
Udeležba je bila izredno velika. Najprej
je vse navzoče nagovoril g. Škulj. Ga u-
čiteljica Miklavčičeva je naučila otroke
več deklamacij, ki so jih zelo dobro
prednašali. Nato je bila odigrana igrica
“Mladenič”, ki jo je napisal g. svetnik
Škulj in v njej tudi že nastopa Miklav¬
ževo spremstvo. Obdarovani so bili vsi
otroci, slovenski šolarji še posebej, mno¬
gi pa so dobili tudi lepe igrače in pa¬
lice.

Istega dne popoldne je pripravila v
Buenos Airesu v dvorani na Floresu mi-
klavževanje tudi Misijonska zveza.

Božična številka Svobodne Slovenije
bo izšla v sredo, 23. decembra.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Staneta
Škerlja in ge Ančke, roj. Hribar, so 27.
novembra t. 1. dobili hčerko. Družino g.
Rudolfa Rozine in njegove ge Veronike,
roj. Mlinar v Lanusu je pa razveselil
sinček. Srečnim družinam naše čestitke!

t Ivan Pogačnik. Iz Ljubljane je pri¬
šlo sporočilo, da je dne 29. novembra
t. 1. v 84 letu starosti v Ljubljani umrl
Ivan Pogačnik, fotograf na biv. Alek¬
sandrovi cesti. Pok. Pogačnik je bil tast
g. Rudolfa žitnika, kateremu izrekamo
iskreno sožalje.

f Janez Anžič. Ob zaključku lista
smo dobili sporočilo, da je v torek 14.
dec. umrl v Quilmesu Janez Anžič.

San Martin

Preteklo nedeljo je bilo pri nas prvo
sv. obhajilo. K mizi Gospodovi je pri¬
stopilo 8 slov. deklic in 4 slov. dečki.
Za prvo sv. obhajilo jih je pripravil du¬
hovni svetnik g. Škulj, kateremu je vne¬
to pomagala marljiva in požrtvovalna
učiteljica ga Miklavčičeva. Po sv. obha¬
jilu so bili prvoobhajanci skupno s star¬
ši pogoščeni v slovenski hiši.

Cfirdoba

Kakor lani, je tudi letos Sv. Miklavž
obiskal slovensko naselbino, ki je bila
zbrana pri gostoljubni Gaserjevi druži¬
ni. Prostrani vrt je bil ves v cvetju in
je tako dostojno sprejel nebeškega svet¬
nika.

Zaključek gospodinskega te¬
čaja na Pristavi v Moronu

V soboto, dne 12. decembra 1953, je
bil zaključen prvi gospodinjski tečaj, ki
ga je vodila ga Gradova v splošno za¬
dovoljstvo udeleženk skozi dva meseca,
ob sodelovanju g. šol. nadzornika Pete¬
lina. Tečaj se je začel v sredo dne 14.
oktobra t. 1. Obiskovalo ga je redno 14
udeleženk. Tečajnice so prihajale iz San
Justa in Ramos Meji je. Rade bi bile pri¬
hajale vsak dan, a zaposlenost in odda¬
ljenost sta jim to preprečevale. Zaradi
tega so morale vso snov obdelati ob
sredah in petkih popoldne. V teh dveh
dnevih pa so seveda morale žrtvovati
tudi kako urico spanja. Ga Gradova jim
je skušala ustreči, kolikor je pač bilo
mogoče. Razen kuhinjskih umetnosti
jim je skušalo, kakor je bil to običaj
nekdaj v domovini, vodstvo tečaja nudi¬
ti najpotrebnejša predavanja iz zdrav¬
stva, zgodovine, vzgoje in podobnih pa¬
nog, znanje, ki je vsaki gospodinji v
življenju nujno potrebno, žal se tudi ta
predavanja v celoti niso mogla izvršiti,
ker so bili nekateri predavatelji službe¬
no zadržani. Kljub vsem zaprekam pa
so tečajnice ob koncu tečaja ugotovile,
da so se v teh nekaj mesecih naučile
marsičesa, kar jim bo kot bodočim go¬
spodinjam v veliko korist. V zahvalo vod¬
stvu tečaja in predavateljem so tečajni¬
ce priredile v soboto 12. t. m. prigrizek
pri okusno prirejeni mizi na naši PRI¬
STAVI. Pokazale so, da so se v tečaju
marsičesa naučile. V imenu vseh se je
najmlajša tečajnica gdč. Lojzka Urban-
čičeva s šopkom rdečih nageljev v roki
zahvalila ge. Gradovi za ves njen trud
pri vodstvu tečaja.

Drugi tečaj se bo začel v začetku ja¬
nuarja prihodnjega leta. Prijavljenke
bodo zvedele vse potrebno pri predsed¬
nici SLOV. DEKLIŠKE ZVEZE, na ka¬
tero naj se v ta namen obrnejo.

G. Srečo in Magda sta vse lepo pri¬
pravila, da je oder za angelsko rajanje
in veličasten prestol, osvetljen z nebeško
svetlobo, bil ob času na svojem mestu.

Že mnogo pred začetkom miklavže-
vanja se je zbralo veliko Slovencev, sta¬
rih in novih naseljencev. Med njimi pa
tudi ni manjkalo domačinov iz več kva-
(Nadaljevanje na 4. strani)

1PRUŠTVO SLOVENCEV  vaM vse Slovenke in Slovence na svoje veliko

SILVESTROVANJE

ki bo na slovenski pristavi v Moronu in se prične ob osmih zvečer na zadnji dan letošnjega leta

PRIPRAVLJEN JE VESEL IN PESTER SPORED

Pridite, da si vsi skupno voščimo srečno novo leto!

M. M.

PRVE OBROBNE PRIPOMBE K NOVEMU
KOLEDARJU IN ZBORNIKU

Najobširnejši članek v zborniku je
poročilo o prvem kongresu srednjeevrop¬
skih krščanskih demokracij v New Tor¬
ku, ki ga je skrbno in prevdarno sestavil
Pavle Rant. Tolikšno obsežnost tudi za¬
služi, saj gre tu za najvažnejše, kar
zadeva naš narod doma in v izseljenstvu,
za njegovo rešitev. Štiri stvari nam to
poročilo predvsem posreduje. Prvič spo¬
znamo tu najožje sodelavce našega na¬
rodnega predstavništva v tujini; sode¬
lavce, ki delijo enako usodo in takšne,
ki so na boljšem in nam hočejo pomaga¬
ti. Drugič izvemo, da vse te sodelavce,
tudi iz drugih svetovnonazornih skupin,
veže enotno gledanje na bistvena vpra¬
šanja. Tretjič zaznavamo velik napredek
v ugledu, ki ga uživajo predstavniki
narodov izza železne zavese in še bolj
napredek v umevanju njihovih teženj,
četrtič je ta kongres povzročil nekaj
pomembnih izjav predstavnikov severno¬
ameriške državne politike gori do mi¬
nistra Dullesa. Takšnih meritornih izjav
V Philadelphiji in Williamsburgu še ni
bilo. —• Pa tudi Mr. Truman še ni naro¬
čal takšnih odgovorov na memorandu¬
me kot je to storil Eisenhower po svo¬
jem državnem tajništvu na spomenico
Odbora za Srednjo in Vzhodno Evropo.
Oboje, spomenica in odgovor, sta objav¬
ljena v zborniku, čeprav je pisal dr.
Velikonja svoje poglede na tržaško vpra¬
šanje še pred izbruhom nove tržaške
krize, so še vedno aktualni in celo še
bolj kot pred pol leta in prav zaradi
zadnjih dogodkov dobrodošli — Poleg
morda še drugih, eno dobro posledico je
rodilo izseljenstvo, večjo povezanost z
našimi manjšinami. Kakor oni tam na

Koroškem in Primorskem pišejo o nas,
tako jih tudi mi vedno prosimo poročil o
razmerah tam. Zbornik je tudi letos do¬
bil od Toneta Jezernika podučen refe¬
rat. Bralci bodo zanj hvaležni; pripo¬
ročil bi ga pa v branje tudi tistim red¬
kim nergačem, ki najbrž niso med red¬
nimi bralci, pa se jim še včasih pocedi¬
jo sline po “polnih” (sic!) egiptovskih,
(pardon! avstrijskih loncih — Nič do¬
brega se ne obeta našim doma, če pri¬
de do vojske. Tako bo rekel vsakdo, ki
bo prebral Vauhnikovo razpravo. Stro¬
kovnjak pač pozna strateški položaj
svoje domovine. Da bi se le vse skupaj
kako drugače, pa dobro izteklo! — V
pravem, najplemenitejšem evropskem
duhu je napisal Ruda Jurčec študijo o
združenih državah Evrope, žlahten esej
zase bi bili prvi dve poglavji, o evrop¬
ski miselnosti in prvih načrtih za ze¬
dinjenje; nadaljnja poglavja se pečajo z
bolj prijemljivimi vprašanji zadnjih ča¬
sov, toda naj nihče, ki stremi k politični
razgledanosti, ne zanudi prav pazno
prebrati tudi prvih dveh, čeprav bi se
mu zdeli malo odmaknjeni od sedanje
aktualnosti.

Dušica, ki je prišla, je kot skala tr¬
dna v svoji zakonski ljubezni in v svojih
nastopih pred Oznovci in zato si je men¬
da pisatelj izbral ime Mihael Skalar.
Nobena ovira, tudi prvi neuspeh, niti va¬
be prijateljice, niti navezanosti na dru¬
žino svojih staršev je niso mogli odvrni¬
ti od sklepa, da gre za možem v begun¬
stvo. Velike so bile težave, kako zapu¬
stiti Ljubljano, kako priti do meje in ka¬
ko se prav na sveti večer pretolči čez

mejo in čez takratno como A, pa lju-
Košiček najbrž niso imeli leposlovnih
bežen jih je vse premagala in Dušica je
prišla k možu. Najdaljša povest je to
V zborniku, daljša še kot najdaljši čla¬
nek, pisana napeto, pa z neko lahkotno
stvarnostjo v premi črti brez ovinkov
do srečnega konca. — Karel Mauser
je med pripovedniki - izseljenci najplo-
dovitejši. Na Koroškem sta ga vsega
zajela tamošnja zemlja in rod, zdaj v
Ameriki se rad vrača v domačo podobo
raja. O starem možu govori, stari mož
pa pripoveduje svojo žalostno pot veli¬
kega grunta v samotno bajto. Mauser
ima svoj govor, ki je gorenjski; Mauser
je tretji za Finžgarjem in Jalnom iz
tistih krajev. Poln smrtnih nevarnosti
in negotovosti je pobeg iz teharske klav¬
nice, ki ga opisuje Ivan Korošec. Takšni
opisi radi zavedejo v stilne skoke, toda
Korošec ima svoj slog tako v oblasti, da
nikoli ne zaide. To je odlika, zaradi ka¬
tere želimo dobiti čimprej ves tekst, iz
katerega je “Zadnji juriš” odlomek. Še
bolj ga želimo imeti zaradi vsebine. —
že ono leto je presenetil Božo Kramolc
s pravljico. Letos je prispeval tri; eno
o cigančku-umetniku, ki s svojimi ču¬
dežnimi gosli ozdravi bolno kraljično in
se potem ljubita do smrti; drugo o
skopuškem mlinarju in njegovem ubo¬
gem vajencu, ki postane po hudih pre¬
izkušnjah pošten in bogat mojstrov na¬
slednik; tretjo o veliki ljubezni kraljič¬
ne in sosednjega kraljeviča, ki ju je u-
grabil zmaj, ju ločil, a sta se nazadnje
le našla. Redki so slučaji, da bi bili sli¬
karji obenem pripovedniki. Kramolc je
pri nas prvi. Slikarsko gledanje mu pri¬
povedovanje celo obogati, ker mu olaj¬
ša opisovanje: Kot noben pravljičar tu¬
di Kramolc ni brez dobronamernih mis¬
li, vendar se izogiba vsake tendenčnosti.
Pravljice je sam ilustriral, pisane so pa

za odrasle prav tako kot za mlajše let¬
nike.

Saša Stare, Tonček Pangerc in Jože
ambicij pri pisanju svojih sestavkov.
Vendar sem jih uvrstil semkaj; ne toli¬
ko zaradi zanimivosti snovi, ki bodo
našle največ hvaležnih bralcev, kot za¬
radi res — čeprav morda nehoteneg-a—
beletrističnega pripovedovanja. — Sta¬
re piše s tolikšno ljubeznijo o misijon¬
skem pragozdu, o življenju v njem v
družbi svojih delavcev, posebno Indi¬
janca - vrača, predvsem pa o tamošnjem
živalstvu, da bi ga bil sam Erjavec ve¬
sel. — Pangerčev opis zmage nad San
Valentinom je pravzaprav ponatis iz
njegovega dnevnika. Nekaj intimnega
torej. Pa prav takšna osebna občutja in
kakšna hudomušna opazovanja tovari¬
šev napravijo potopis “plastičen”. Saj
ekspedicija na še deviško goro ni toga
četa v četverostopu. Kar bo sentimen¬
talnega bralca užalostilo, je to, da se
pisatelj ne razneži ob kakšnem divnem
razgledu raz kraljico patagonske kon¬
tinentalne zmrznjene vode, toda mož je
hudomušen. Naj vedno, kadar kam gre,
piše dnevnik! — Košiček je več kot hu¬
domušen; on ima humor, ki nam je bolj
potreben, kot vsakdanji pesos. Z bolni¬
co je pa tako kot z vojaško službo.
Nihče ne gre rad noter, vsak komaj ča-
ke, da pride ven. Ko je pa zunaj, hoče
vedno junačiti o svojih doživljajih tam
notri. Pisec teh obrobnih pripomb je bil
v svojem grešnem življenju že štirikrat
operiran; ni vrag, da je najprej “požrl”
Košičkovo “Hišo bolečin”.

Pesnikov je letos manj, zato imajo ne¬
kateri več pesmi. Božo Kramolc je tudi
v poeziji poln slikovitih vtisov, barvit v
izražanju, a vtise vendar nekoliko sti¬
lizira, tako, da dobi krajina pravljičen
pridih. Tudi njegova balada je impresi¬
ja dogodkov. — Igor je prispeval samo

eno pesniško idilo; njegovo opazovanje
je manj slikovito, pa bolj stvarno, sko¬
raj realistično. — Stanko Janežič je sub¬
jektiven, vizualni svet mu je le povod,
primera, okvir za lastno izpoved; vča¬
sih poda svoje doživetje tudi brez tak¬
šnega okvira. — Janko spet je ekspre-
sivnejši, za zunanje pojave narave išče
posebne, včasih simbolične označbe. —
Jeremija Kalin nadaljuje s svojimi pre¬
tresljivimi baladami iz grozote zadnje
vojne in revolucije; pravi pesniški Go-
ya naše dobe je. — Iz koroške ljudske
lirike je objavljena “Dober večer, lu-
ba dakle”. — Podobno kot Janežič ve¬
že svet s svojo notranjostjo Vladimir
Kos, le da seže mnogo globlje vase in da
zunanje vtise bolj ekpresivno predela.
Kos je velik religiozni lirik. — Od vseh
imenovanih se loči Mirko Kunčič in je
poleg Kalina najbolj sam svoj: iz vsake
anonimne antologije bi mogel pri prvem
branju izbrati njega. To je žlahtno bla r
go še iz najboljših časov slovenske mo¬
derne, ki ima trajno trpežnost. Dobro
bi bilo enkrat o Kunčiču kaj več napisa¬
ti. — Svoji umrli materi je poklonil
Slavko Srebrnič sonetni venec z akrosti¬
hom “Tebi, o draga mati”. Svojo bol
in begunsko usodo prepleta s spomini na
materina dobra dela in s prividi njene
ločive od tega sveta. Učitelj mu je bil
pač nesmrtni Prešeren, čeprav mu, Go¬
ričanu, jezik bolj sliči Gregorčičevi me¬
lodiki, čustvo pa njegovi mehkobi. Bogat
je Srebrničev besedni zaklad. Pesnitev
je vreden spomenik slovenski materi.

Številne so ilustracije v zborniku, iz¬
brane po isten načelu pestrosti, kot smo
že zgoraj omenili. Vse je številno, boga¬
to, pestro. Velik je pa tudi trud ured¬
nikov, ki so vse to zbrali, pretehtali,
popravljali. Lahko si manejo roke od
zadovoljstva nad opravljenim delom.
Bog jih živi!

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 17. XII. 1953

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

VPRAŠANJE: Od nekega zasebnika

sem pred letom dni kupil stavbišče. Na
račun kupnine sem mu plačal 10% po¬
gojene cene. Prodajalec noče podpisati
kupne pogodbe, češ da ima neke zapreke
zaradi neke “posesion treintenaria”. Jaz
bi rad zgradil na kupljenem stavbišču
hišo, a dokler nimam kupne pogodbe v
rokah, se bojim, da bi mi ne propadel
ves v to kupčijo vložen denar. Kaj naj
v tej zadevi ukrenem, da si zavarujem
svoje pravice?

ODGOVOR: Iz Vašega vprašanja se

(Nadaljevanje s 3. strani)
der naokoli, ki so polni navdušenja pri¬
čakovali svetnika, ki je pač moral po¬
prej obiskati večje slovenske skupine,
raztresene po širni in gostoljubni Ar¬
gentini. Da pa pričakovanje ni bilo pre¬
naporno, je poskrbela ga Gaserjeva.
Pripravila je krofe, ki smo jih vsi zalili
operiran; ni vrag, da je najprej “požrl”
Košičkovo “Hišo bolečen”.

Naš župnik g. profesor Levstek nam
je lepo opisal pomen prihoda sv. Mi¬
klavža v domovini in tukaj. Ni še utegnil
končati, ko je že prišlo sporočilo, da
prihaja nebeški zbor. Zastor se je dvig¬
nil in angel je veličastno najavil prihod.
Toda gorje — z velikanskim hrupom
je privršal parkelj z veliko črno knjigo v
roki in je hotel odvleči kar vse v peklen¬
sko brezdno, toda angel je vse pogumno
obranil. Med tem se je zaslišalo zvonenje
zvončkov in ob angelski pesmi je nasto¬
pil sv. Miklavž. V svojem lepem govoru
— v verzih — nas je grajal in hvalil —
pač kakor je kdo zaslužil. Dejal je, da ni
noben človek tako slab, da bi ne bil
kdaj dober. In zato so angeli z 'njim v
košu prinesli daril za dobre in slabe.

Ko je bilo obdarovanje končano, je sv.
Miklavž obljubil, da nas bo obiskal tu¬
di prihodnje leto, če bomo ostali vsaj
tako pridni kot smo bili letos.

Kor Kar

Florida

Vse Slovence v Floridi in okolici ob¬
veščamo, da bo na božični dan v Flori¬
di slovenska služba božja ob enajsti uri
dopoldne s petjem slovenskih božičnih
pesmi.

da posneti, da prodajalec ob času, ko sta
Vidva napravila ustno pogodbo za pred¬
metno stavbišče, še ni bil pravni lastnik
te nepremičnine. Vi ste se, kakor izgle-
da, zanesli na njegove besede in mu
plačali aro, niste pa najbrže zahtevali,
naj Vam prej predloži svojo lastninsko
listino. Ako je rok, v katerem bi se med
Vama bila morala napraviti pismena
kupna pogodba, že potekel, Vam ne
preostane drugo, kakor da vložite zo¬
per zamudnega prodajalca tožbo na iz¬
polnitev pogodbe. Kakšen bo izid tož¬
be, pa seveda ni možno predvidevati,
zlasti še, ker omenjate, da se on skli¬
cuje na zadržek “posesion treintenaria”.
Sklepati se more, da prodajalec sploh,
še ni lastnik, ker najbrže postopek pri-
posestvovanja formalno še ni zaključen.
V sodnem postopku v priposestvovanju
(“posesion treintenaria”) so mogoča

mnoga razočaranja. More se naprimer
tik pred završitvijo pojaviti lastnik, ki
dokaže s pravnoveljavno lastninsko listi¬
no svojo lastninsko pravico in sodišče
mora odkloniti izstavitev priposestvo-
valne listine onemu, ki trdi, da je stav¬
bišče postalo njegova last na podlagi
30-letnega priposestvovanja. — Drugi
primer razočaranja bi se utegnil pri¬
petiti, ako bi n. pr. zahtevalo pripo-
sestvovalno listino več “priposestvoval-
cev”, ki bi Vam kupne pogodbe ne ho¬
teli sopodpisati, češ da niso prodali vsi
ampak samo eden od njih.

Ako torej iz kakršnegakoli razloga
od svojega prodajalca lastninske listine
ne boste mogli dobiti, ne boste nikdar
postali lastnik predmetnega stavbišča;
Vam ne bo preostalo drugega kot tožiti
prodajalca, da Vam povrne vso nastalo
škodo.

O MRAVLJAH

(Nadaljevanje)

Tukajšni kmetovalec ali kolono, ka¬
kor ga navadno imenujejo, bo torej sla¬
bo kmetoval, če ne bo zatiral tudi mra¬
velj, ker se bodo sicer tako razmnoži¬
le na njegovi posesti, da bodo uničile vse
in nihče niti piškavega boba ne bo dal
več zanjo.

Uničiti mravljišče sekačev niti ni tež¬
ko: le razkopati ga je treba, politi s
petrolejem ali popražiti z gamexanom,
dobro premetati in po njih je. Toda
najti tako gnezdo je često neverjetno
težko in po več dni izgubi včasih kolo¬
no, predno ga končno iztakne. Mravlje
namreč niso samo pridne in delavne,
temveč tudi neverjetno prebrisane: za¬
vedajo se, da delajo škodo in da bodo
zasledovane, pa zato svoje gnezdo dobro
skrijejo ter dobro kamuflirajo in le
od daleč vodijo dolgi pozemeljski hod¬
niki vanj. Toda zvijača proti zvijači! Se¬
kači vlačijo zelenje v svoja mravljišča
predvsem ponoči, najbolj pridno v so¬
parnih nočeh pred dežjem. Če torej ko¬
lono opazi, da so se spravili sekači nad
eno ali drugo drevo, ali pa nad zelenja-

Slovencem izven Argentine boste
napravili največje veselje,' če jim
boste poslali Zbornik-Koledar Svo¬
bodne Slovenije za leto 1954.

L a n\u š č a n i 9

okoličani in vsi ostali Slovenci
ste povabljeni na

SILVESTROVANJE

pri farni cerkvi Sv. Jožefa.

Razveselil Vas bo zabaven spored, osvežile hladne pijače in
pokrepčal okusen prigrizek.

Čisti dobiček je namenjen za Slovenski dom v Lanusu.

Gradbeni odbor

PAKETI ZA DOMOVINO
Interexport—Trst

Zastopnik za republiko Argentino: Ljeposlav Perinic, Calle 25 de Mayo
749/IV Oficina 16, Buenos Aires — T. E. 32-8255. — Uradne ure: Vsak dan
neprekinjeno od 9. ure zjutraj do 18.30 ure zvečer. Ob sobotah od 9.-12. ure

dopoldne.

Pošiljamo samo prvorazredno ameriško blago! Jamčimo za vsako pošiljko!
Paketi prispejo v roku od 15 do 25 dni in so oproščeni carine.

Nekaj naših paketov:

Paket A: 4% kg sladkorja .

Paket B: 4% kg riža .

Paket C: V 2  kg kave in 4 kg sladkorja.

Paket D: 3 kg kave in IV 2  kg sladkorja. .. „ 170.—

Paket E: 3 kg kave in IV 2  kg riža . >. 175.

Paket F: 3 kg kave, 3 kg riža in 3 kg sladkorja . » 245.—

Paket G: 1 kg kave, 1 kg riža, 1 kg sladkorja, V 2  kg ka-

kaa, 14 kg Ceylon čaja in % kg poprav v zrnih

Paket H: 5 kg riža in 4 kg sladkorja ..*.

Paket I: 9 kg sladkorja .

Paket J: 3 pare Nylon nogavic najboljše vrste..

Paket K: 3 kg kave, 5 kg riža in 3 pare Nylon nogavic .

Zdravila: V domovino in v vse druge evropske države pošiljamo z letal¬
sko pošto vse vrste zdravil in jamčimo za dostavo v 10-20 dneh!

Iz cele republike Argentine sprejemamo in pošiljamo v domovino pake¬
te s starim in novim blagom. Za odpošiljatev je plačati: za paket do 5 kg
$ 40.—, do 10 kg $ 50.—, in do 20 kg $ 60.—.

Zahtevajte naše velike cenike!

Naročila sprejema tudi Santeria y Papeleria “SANTA JULIA”, Victor
Martinez 39, Buenos Aires.

67.—

78,—

88 .—

165,—

135.—

125.—

145.—

350.—

"ČASA BOYU”  - urama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

LEPO IZBIRO ZLATNINE, UR, SRBRNINE ZA BOŽIČNA
IN NOVOLETNA DARILA VAM JE PRIPRAVILA ZA TE
PRISRČNE PRAZNIKE

ČASA  BO  YU  — Olazdbal 2336

VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO
(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

vo v vrtu, počaka, da se znoči, potem
pa se poda na zasledovanje. Sekači
opravijo svoje delo vedno temeljito: če
so se spravili nad določeno drevo, ne
bodo odnehali prej, dokler ne bo obrano
do zadnjega lista. Opremljen z dobro
svetiljko kolono torej kaj lahko opazi
procesijo mravelj, ki leze na drevo in
drugo, ki otovorjena z zelenjem roma
zopet doli. Slednji bo sledil. Sekači vle¬
čejo svoje tovore vedno dalje in dalje
od drevesa, potem pa izginjajo eden za
drugim v podzemeljski rov: to mesto si
vidno označi in prihodnje jutro nadalju¬
je z zasledovanjem in iskanjem mrav¬
ljišča.

Slediti rovu niti ni težko, ker se vije
le kake 3-5 cm pod zemljo v ravni ali
vijugasti črti vedno dalje in dalje. Pa
ni nič novega, če naenkrat tak rov kon¬
ča zopet na površini. To je le zvijača,
ukana sekačev, da zamešajo sled: tu so
nadaljevali svojo pot nekaj časa zopet
na površju, dokler niso izginili ponov¬
no v podzemski rov. često pričenja ta
že nekaj metrov dalje in se ga še da

Dr. Jose Ermenc

Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital

Ordinira vsak torek, četrtek in
soboto od 5. do 7. ure popoldne
za ženske bolezni in kirurgijo.

Prosim, prijavite se prej na
T. E. 62-7213

Za 5.000 pesov manj,

kot sem plačal pred tremi leti,
prodam krasno zemljišče
v Temperley-u

STANISLAV ZUPANČIČ
Almirante D. de Solier 1136
Telefon 31-2241

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascante

Escribano Puhlico
Uruguay 387
T. E. 38-0122

Buenos Aires

STAVBARSTVO

Jože Rus

CALLE MOLINA 1114
LINIERS CAPITAL

Počitniški oddih!

Slovenski hotel "Las Vertientes",

postavljen v osrčju cordobskih
gora, v okolici Rio Ceballos,
Vam nudi domačo hrano, sobe s
kopalnico in velik bazen z mine¬
ralno vodo. Rezervirajte si sobe
pravočasno!

Jose Dodič

V ILI. A  COLANCHANGA,

La Quebrada — Rio Ceballos,

Cordoba

RESTAVRACIJA - BAR
LJUBLJANA
Avda. del Trabajo 5986 — Capital
Izvrstna domača hrana. Dobra pijača.
Za zaključene družbe na _ razpolago
posebna soba. Vsem rojakom se
priporočata

godec-šerjak

najti; če pa ne, je pač treba počakati
prihodnje noči in iznova slediti proce¬
siji. Hudo je, če taka sled pelje v gozd,
kjer je v tej bujni podrasti res muka
iztikati za mravljiščem, ki ga končno
ves opraskan sledeč rovu najdeš morda
zunaj gozda, često le par metrov od
mesta, kjer so te sekači speljali v gozd,
da zabri/ejo in zmešajo sled. Pa če ne
odnehaš, ga koncem koncev le najdeš
ob kakem starem štoru, gostem dračju,
prevrnjeni pečini, med razrastlo kore¬
nino itd. S kako jezo in zadoščenjem
se tedaj kolono da na uničenje včasih
po več dni iskanega mravlji ča, si lahko
predstavi vsak, ki vsaj približno more
oceniti ogromno škodo, ki jo povzročajo
mravlje, priljubljen vzor pridnosti in de¬
lavnosti, med katere spadajo tudi se¬
kači ali vlačilci.

Druga zvrst mravelj, ki povzročajo
slično škodo, pa so minerji ali rovarji.
Toda dočim se pojavljajo sekači na vsa¬
ki zemlji, se drže minerji le na rdeči,
ki je vedno tudi bolj globoka in nikdar
ne kamenita. In dočim je sekače lahko
uničiti, le najti njihovo mravljišče je
često zelo težko, pa je pri minerjih
prav obratno: najti gnezdo je kaj lahko,
le uničiti ga je neprimerno težje. Sicer
je minerjev prav tako kakor sekačev
več vrst, vendar se razlikujejo le po
barvi in velikosti.

Minerji slično kakor sekači obsekava-
jo listno zelenje in vlačijo v svoja gnez¬
da. Toda dočim so sekači bolj tatovi, so
minerji pravi roparji. Prav nič se nam¬
reč ne sramujejo ali bojijo ter se poda¬
jajo na svoje roparske pohode kar ob
belem dnevu, če le ni prevroče. Tudi se
ne skrivajo in tihotapijo po podzemelj¬
skih rovih, temveč si napravijo kar do¬
bro izhojeno stezo od drevesa, ki so si
ga trenutno izbrali za žrtev, pa do svo¬
jega mravljišča. Slednje je prava trd¬
njava: po nekaj metrov meri v preme¬
ru in tudi po nekaj metrov globoko se¬
ga v zemljo. Opaziti ga je kaj lahko,
ker je zemlja tam in naokoli vsa gola
ter vodijo številni, navpični in poševni
rovi v gnezdo.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Marsikdo še ne ve .. c

.. .da so na Union Square-u v
New YorJcu, ki je doslej bil neka¬
ko v zakupu ameriških komuni¬
stov, kjer so prirejali rdeče shode
in zborovanja, letos prvič postavi¬
li velikansko božično drevo. Kra¬
jevna organizacija “The 14-th
Street Association” je objavila, da
je to del njenega programa “vrni¬
ti Union Square in vso Ameriko
Bogu.”

CERKVENI OGLASNIK

Polnočnica za Slovence bo v baziliki
Santa Rosa — spodnja cerkev — na
Pasco 431. Pel bo slovenske božične
pesmi slov. pevski zbor “Gallus”. Spove¬
dovanje bo od 23. ure naprej.

Za Slovence iz Villa Madero in oko¬
lice bo sv. maša v nedeljo 27. decembra
ob pol enajsti uri v cerkvi sv. Jožefa v
Villa Madero. Med mašo petje božičnih
pesmi.

OBVESTILA

Rafko Vodeb, pesniška zbirka
“KAM POTUJEJO OBLAKI”

Oprema in lesorezi Aleksa Ivančeva.
Pesniška zbirka je izšla v Rimu. Vsak
izvod nosi lastnoročni podpis pesnika.
Nekaj izvodov je prispelo tudi v Ar¬
gentino in morete dobiti izvod pri Dru¬
štvu Slovencev po ceni 25 pesov.

- PORAVNAJTE NAROČNINOI -

Kegljaški klub na Pristavi v
Moronu vabi svoje članice in čla¬
ne ter prijatelje tega športa k
otvoritvi kegljišča na Pristavi, ki
bo v soboto dne 26. decembra
ob 19. uri zvečer. Nato nagradno
tekmovanje med člani, prosta za¬
bava in glasba za vsakogar.

V nedeljo popoldne dne 27.
decembra skupinsko kegljanje,
balincanje, pisana glasba in še
kaj.

. SLOVENSKO URARSKO IN DRAGULJARSKO PODJETJE

JANKO JAZBEC & sin

se priporoča rojakom letoviščarjem v Mar del Plata in Cordobi

za cenjeni obisk.

Ure — fini nakit — popravila

Še iz Ljubljane velja naše geslo:

SOLIDNOST V VSEM.

HELVETIA CASBEC

Tucuman 287 pasaje Sacoa, local 15

CORDOBA MAR DEL PLATA

Slovensko društvo  " Edinost 99

VABI NA

SILVESTROVANJE S PLESOM

DNE 31. DECEMBRA 1953

v dvorani DEKLEVA. JORGE NEWBERY 3586 ob 21. uri

Orkester: Drago Cimperšek

EUROPAK

CANGALLO 439, oficina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi prispejo v roku približno 25 dni

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK.

Imprenta ”Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644