E3G3EE G3t=ltH]l=l
izdaja vsak petek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjevo ulico št. 6.
B0313C331BB
|^gUE=]l^l=iGnDt=l
Naročnina znaka:
celoletno.. K 4— potuletno.. „ 2— četrtletno.. „ r-PosomezHa št. „ o'II!
Brar==r»*ii=:i*Jir==i'
miiTOiiOifmiiMitg1! GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. [iMtmuMiiaiMicBijtMj
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1914.
Leto IX.
f Dr. Ignacij Žitnik.
Nedeljo zvečer smo prejeli iz sanatorija »Leoninum« žalostno vest, da je zatisnil oči dr Ignacij Žitnik, eden naj-pridnejših, najboljših in najznačilnejših slovenskih publicistov, politikov in kulturnih delavcev.
Dr. Žitnik je bil rojen 24. novembra 1857 1. v Zagradcu na Dolenjskem. Po gimnazijskih študijah je stopil v ljubljansko bogoslovnico; v duhovnika je bii posvečen 7. julija 188.1. Služboval je nato kot kaplan od leta 1883. — 1886. v Šent Jerneju, potem od jeseni leta 1886 do marca 1887 v Dobrničah na Dolenjskem in bil leta 1887 imenovan za stolnega vikarja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1892.
L. 1892 je šel v Rim študirat v Ani-mo filozofijo. Študiral je dve leti, napravil doktorat in se vrnil nazaj v Ljubljano. V Ljubljani je bil nato imenovan v kaznilnici na Gradu za kurata, kjer je ostal do potresa leta 1895. Ko se je to leto kaznilnica na Gradu opustila. je izstopil iz službene obveze tudi dr. Žitnik in se posvetil od tega časa popolnoma političnemu delovanju.
L. 1907 je postal častni kanonik (monsignor), leta 1910 pa stolni kanonik in konzistorialni svetnik.
Dr. Žitnik je bil bolan veliko časa. Že pred 25 leti je začel bolehati na želodčni bolezni, ki se je zadnja leta razvila v želodčnega raka in ga v lepi moški dobi, starega 56 let pahnila v zgodnji grob.
Pokojnik je ena najpopularnejših političnih osebnostih v naši domovini.
Kdo ni občudoval njegove pridnosti? Kot zastopnik državnega in deželnega zbora je bil poznan pri vseh uradih, za vsakega svojega volivca se je brigal, vsako naročilo je vestno sprejel in je, če le mogoče, izpolnil. Tudi do političnih nasprotnikov je bil vedno koncilianten, ustregel vsakemu in pomagal vsakemu, kjer je mogel. Letal je po Dunaju, po Ljubljani, po Trstu od urada do urada, posredoval, prosil in tako dolgo pritiskal, da je slednjič dosegel. Obračali so se nanj ne samo volivci njegovega okraja, ampak cele dežele, zlasti v vojaških zadevah. Ljudje so imeli vanj neomajno zaupanje in dobival je toiiko pisem od vseh strani, da je večkrat rekel, da bo treba samo za to posebnega tajnika, da bo njegova pisma odpiral.
Bil >je široko izobražen mož Nabavil si je veliko literaturo državnoprav-nih in socialno političnih knjig, katere je vestno študiral in spopolnjeval svoje znanje. V spominu je imel cel arse-nal imen, dogodkov, številk in letnic; zbral je v svojem duhu in zvlekel skupaj velik material, katerega je uporabljal v svojih govorih in časnikarskih spisih.
Žitnik je stopil v politično življenje jako mlad. V deželni zbor je bil izvoljen že leta 1889. V državni zbor je bil izvoljen 1. 1897.
Kot politik je bil eden tistih, ki segajo iz konservativne dobe v novo ero S. L. S. Nastopil je v Klunovi dobi kot delaven publicist in žurnalist. Okvir konservativnih načel pa je bil zanj preozek in preveč stisnjen; zato se ni mogel nikoli vanj utesniti. Bil je mož modernega mišljenja, ki je temeljito pro-učaval reformatorične pojave krščanskega socializma. Po Klunovi smrti je postal njegov naslednik.
Dr. žitnik je bil kot človek odkritosrčen do skrajnosti, poznal ni nobene skrivnosti, vse je povedal tako, kakor rtiu je na misel prišlo in s pravim imenom. Bil je zelo temperamentne narave in koleričnega značaja. Imel je zlato srce pod raskovo skorjo. Bil je silno dobrega srca in odprtih rok. Po navadi je vse razdal in večkrat ni imel niti novčiča v žepu, ko je šel na Dunaj. Če ni mogel ljudem preskrbeti javne podpore, jim je pa dal iz svojega.
Tako je bil dr. Žitnik eden najbolj spoštovanja in priznanja vrednih politikov. Njegov delokrog je bil velik in njegova pridnost vzgledna. Zmeraj je bil na delu, zmeraj zaposlen. Dr. Žitnik je kot politik in kot narodni delavec se bavil zlasti s podrobnim delom in je v tem oziru naravnost vzor ljudskega zastopnika. Pribiti moramo, da je ravno s tem neizmerno koristil ugledu S. L. S. Njegova smrt je naredila v vrstah katoliških kulturnih delavcev in politikov veliko vrzel in veliko praznoto.
Slava dr. Žitnikovemu spominu, naš narod pa ne pozabi nikdar plemenitega moža, ki je zanj delal in tudi v delu zanj umrl.
Gospod Nace.
Političnemu trpinu v spomin.
Odkar sem ga poznal, je bil vedno enak.
Vedno je bil dolg, suh in koščen. Vedno je bil poslanec in časnikar, ved-se je jezil čez to, kar je najraje delal. Vedno je bil pa tudi tista blaga duša, ki ni mogla nikomur ničesar odreči. Kadar je najbolj grdo gledal, je bil najbolj pripravljen, komu kaj dobrega storiti. Življenje ga ni v tem prav nič iz-premenilo. Samo črni čop las nad čelom mu je zadnji čas osivel.
Vse življenje je posvetil politiki, in vendar ni bil politik. Bil je mehka, silno občutna duša, ki je reagirala kakor občutljiv instrument na vsak zunanji mik. Kar mu je zavrelo v srcu, je butnilo iz njega brez krinke z vso odkritosrčnostjo. Svojih čustev v političnem življenje ni vladal. Politiki se merijo po tem, kar znajo povedati, a se tehtajo po tem, kar znajo zamolčati. Gospod Nace je mnogo vedel in z» al tudi vse povedati. Tajnosti pri njem niso bile spravljene.
Bil pa je silno priden ljudski delavec. Kdo prešteje njegova tisočera pota ki jih je naredil za svoje volivce? Kritičen ni bil, potegoval se je za vsa-koga, ki je prišel do njega. Hvaležnosti vsled tega ni vecVio žel. Njegova usoda dokazuje, da se političen nasprotnik s samo dobroto ne da pridobiti. Prepričanje je stvar razuma.
Gospod Nace pa je hotel ustreči vsem, vsem služiti, vsem dobrote ska-zovati Sebe je pozabil, mislil samo na druge Njemu življenje ni nudilo drugega vžitka, kakor da se je neprestano žrtvoval za druge Ne-le žrtvoval, ampak tudi poniževal se je, da bi za druge kaj dosegel. Sam re je neštetokrat imenoval berača, ki je hodil od vrat do vrat. od kljuke do kljuke in beračil za ljudi, ki so se njegovi pomoči priporočili. Pozabil je nase. dviernil roke in kakor otrok prosil kruha — za druge
Kako je hodil po uradih!
Prišel je kakor senca kakor bi imel slabo vest. ker zopet prosi! Začel je pri vratarju, potem je zasledoval svojo zadevo skozi registraturo. skozi ekspedit, po tajništvu, preko stavbinskega urada, in slednjič je prišel k meni. »Ne bom motil ne zameri, le en trenutek, samo to zadevo če moreš. Če ne moreš, le povej pa bom šel « In je pokazal lisi ek m na listku številko, ki jo je zasledil na svojem potovanju po deželnem dvorcu. »Da boš lažje našel, sem poiskal številko akta.«
Jaz žalibog ne poznam nobenemu aktu številke. Gospod Nace jih ie pa vedel. ne le pri deželnem odboru, tudi pri deželni vladi in pri ministrstvih. On je šel za števfko iz Ljubljane na Dunaj in je zasledil vsako reč. potem pa je prosil, prosil, da bi kaj izprosil — za druge.
Prosil je tudi za take, ki niso bili vredni. Pa sem mu rekel: »Ne bo nič, stvar stoji tako in tako.« Na obrazu se mu je pokazala bolestna poteza, kakor bi ga z nožem ranil. »Saj vem. da me je cigan nalagal, pa bi mu le rad pomagal.« In šel je ter »ciganu« dal miloščino iz lastnega žepa!
Takega bomo težko še dobili, kakor je bil gospod Nace, tako zaupnega, tako darežljivega in mehkočutnega! Politika nas s skladivom obdeluje.
Pa je bil tudi hud gospod Nace! Zjezil se je nad nadležnim prosilcem in ga ozmerjal, da so iskre letele. In v tej jezi mu je vrgel denar ali karkoli, da ga potolaži. Nekoč je »ciganu« vrgel svojo suknjo in ko je ta izginil ž njo skozi vrata, je snel še ščipalnik z nosa in ga je vrgel za njim.
.Nikoli se ni smejal. Od mladosti ni bil nikoli zdrav, in sledovi težkih bolečin so bili globoko zarezani v njegovem obrazu. Tudi pevec ni bil. Zapel je le včasih pri taroku, pa takrat je po navadi igro izgubil.
Njegov mučeniški obraz se ie le tedaj razjasnil, če je za svoje volivce kaj dosegel. Kakšna kapnica na Krasu, kak mostič ali kaka ponižna službica, ki jo je pridobil svojemu priporočencu — to je bilo edino veselje njegovega življenja.
Njegov največji ponos je bil, kadar je dobil v zbornici važno poročilo. Tako se ni nobeden vglobil v svoj referat. Dostojanstveno je v zadnjem zasedanju deželnega zbora vršil svojo vlogo kot predsednik finančnega odseka. Ko je delil referate, jih je pa največ sebi obdržal.
Najbolj zoprni so mu bili osebni napadi. Sam visoko izobražen, vseskozi mož stvarnega dela, je s studom obsojal vsako osebno žalitev. Bil je tako mehkega srca, da osebnih napadov ni mogel prenašati. Sovražil je laž, in kar vzkipelo je v njem, kadar se je boril proti njej. Ko je v zadnjem zasedanju dežel-iitega zbora neki nasprotnik napadel deželno gospodarstvo, tedaj se je v zadnji klopi, kjer je sedel gospod Nace. slišalo neko godrnjanje. Kar naenkrat, so knjige lopnile po tleh, papirji so frčali po zraku, in gospod Nace je z vzklikom: Kdo bo to poslušal? To je lumparija! izginil iz zbornice im zaloputnil vrata za seboj.
In ko je v zbornici vstal dr. Krek in obračunal z nasprotniki radi brez-prirflerno podlih osebnih njihovih napadov, tedaj so vstali poslanci našega kluba in v ogorčenih klicih dali duška svoji togoti. Ozračje v zbornici je bilo polno elektrike. Prasketajoči šrapneli so eksplodirali nad glavami potuhnjenih nasprotnikov. Tedaj je vstala tudi visoka postava gospoda Naceta. Pa bilo je preveč za njegovo rahlo srce. Sedel je zopet in tihe solze so ga oblile.
Tak je bil gospod Nace.
Kakor je živel, tako je tudi umrl. Njegova zadnja pot je bila v deželni stavbni urad. da še kaj izposluje svojim volivcem. Komaj je prišel v urad čez stopnjice Tu pa je tako oslabel, da ni več mogel sam domov. Spremili so ga na dom koder je legel, da več ne vstane drugam, kakor na pot v deželo smrtne sence.
Ni ga več nazaj, da bi iskal akte svojega volilnega okraja in priporočal svoje Notranjce. Gotovo pa še zdaj misli nanje . . .
Gospod Nace, Bog Te živi na oneip svetu!
Dr. E. Lampe.
Iz Bulgarife.
(Izviren dopis.)
Tukaj živimo v času politične negotovosti. Danes še nikdo ne ve, kal nam prinese jutrajšm dan. Vlada se trudi spraviti večino skupaj, ter vabi y ta namen razne opozicionalne stranke
— med njimi posebno zemljedelskp agrarno stranko kot najmočnejšo, da sklene ž njo kompromis. Neki pristaš »zemljedelske« stranke, zveden, sta? poljedelec se je izrazil z ozirom na tp vabila ob priliki strankarskega kongresa tako-le: »Sedaj ko nas potrebujejo. nam obetajo zlate hribe, a ko bi z našo pomočjo dosegli, česar si žele, da-bimo mi — škorenj.«
»Zemljedelska« stranka ima siceF prav lepe točke v svojem programu; zato se je znatnemu številu volivcev y kratkem času prikupila. (V prejšnjem sobranju je štela ta stranka samo kakih pet poslancev, a sedaj je izvoljenih blizo desetkrat toliko »zemljedeloev«} Glavne točke njenega programa so sledeče:
1. Odpiranje večernih ljudskih šol po vaseh. Ker so v Bulgariji vasi večinoma velike — po 50 do 100 in več hiš
— in ima vsaka vas svojo občino, svojo župnijo in svojo šolo. je lahko o.troko tudi ob večerih zbirati v šolo; sicer pa so take večerne šole namenjene tudi odraščenim.
2. Število krčem ali gostiln po vaseh se mora skrajšati ali omejiti. Dp sedaj je dosti krčem po vaseh, kjer se toči vino in »rakija«, a ne more se reči, da bi se pijančevalo. Bulgarski kmetje so trezni. V gostilnah se ne toči na litre ali pollitre, o »Štefanih« še pojma nimajo, ampak naroča se in pije samo pp čašah, ki so tudi malega obsega. Vendar hočejo »zemljedelci« še večjo brez-, nost in štedljivost med ljudstvolh imeti.
3. Sodnije naj uredujejo hitro ia brez znatnih stroškov za stranke. V ta namen bodo sodnije potujoče, t. j. y one vasi, kjer je več procesov, naj prihajajo sodniki, namesto da bi stranke hodile v oddaljena mesta k sodnijam pravice iskat. To je gotovo dobra misel.
4. Naj se uredi po zakonskih določbah, da se povzdigne religiozen ali verski duh med ljudstvom in da se preganjajo vsakoršni hudobneži.
5. Narodna noša naj se ohranil Razne pretirane mode se morajo opustiti! Res je, da se glede mod mnogo pretirava, posebno po mestih. A po vaseh so začeli že zaničljivo gledati na narodno obleko, kakor na moško tako
IU mili«
Podporno društvo delavcev in delavk
C. KR. TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI najvljudneje vabi k
PLESNEMU VENČKU
ki se vrši v soboto dne 17. januarja 1014 v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. -- Sodeluje godba c. In kr. 2.7. pešpolka kralj Belgijcev. - Začetek ob 8. uri zvečer. ^ Vstopnina za neude 1 krona, za ude GO vinarjev. - Narodne noše in dostojne maske dobro došle.
Čisii dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu.
tudi na žensko. To je požrlo mnogo denarja in je škodovalo narodni obrti, katera je vsled tega začela pešati, med tem ko so si vnositelji tujega navadno židovskega blaga polnili žepe.
Te in še druge podobne točke ima »zemljedelska« stranka v svojem programu. Seveda ne šteje samo kmetov ali poljedelcev med svojimi pristaši, ampak tudi dosti inteligence, n. pr.
. ljudskih učiteljev in duhovnikov, a ne t manjka tudi odvetnikov itd.
* »Zemljedelska« stranka noče sprejeti za sedaj nobenega ministrskega portfelja, ker so njeni voditelji mnenja, da je stranka še preslaba za to, da bi nosila toliko breme. Mislijo si pa: čakajmo, dokler pride ugoden trenutek, *ko bomo sami dovolj močni za vladanje.
Kar se tiče drugih strank, imajo .nekatere tudi svoja dobra načela. Tako na pr. piše »Narod«, glasilo »širokih« socialistov v svojem uvodniku:	»av-
strofilstvo in rusofilstvo« — med drugim tako-le:
»Da, ohranitev miru je danes naša prva zadača. Naša politika se ne sme voditi niti po avstrofilski niti po rusofilsk. tendencah Ta mora izhajati od naših lastnih interesov, kateri zahtevajo narodno - gospodarsko in politično približanje in zavezništvo svobo-.dnih, od vsakega tujega pokroviteljstva prostih balkanskih narodov. V tem je jamstvo za mir, a ta je prvi po-,goj za razvoj naše dežele v bodočnosti.
Vsaki politiki, katera je nevarna za mir in bi mogla povzročiti burjo, se bomo odločno protivili.«
To stranko tudi vabijo v vladno .kolo. Kakor je razvidno iz omenjenega članka, bi bila kot neutralna z ozirom na ruski ali avstrijski upliv odločilna v današnjem avstrofilskem kabinetu, a isto tako v kakšnem bodočem — rusofilskem.
Vsaka stranka pač računa s tem, da je izpolnitev celotnega njenega programa neobhodno za napredek države; a v gotovih trenotkih je realnost močnejša kakor suhe formule v strankarskem programu. Takšen trenotek je pastopil sedaj v Bulgariji.
Naj bi ga izkoristile stranke, ima-joč pred očmi obči blagor domovine, a
?ie svoje zasebne ali strankarske inte-ese.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
i Volivcem idrijskega sodnega qkraja. Hvala Vam, da ste se tako čvrsto držali, dasi ni bilo mogoče prirediti povsod pravočasno shode, ki ste jih želeli. Niso vas premotile ne mamljive fraze, ne podla obrekovanja nasprotnikov. Idrijskim volivcem pa kličemo še posebej: le tako naprej, nismo v Idriji strančica, ampak mogočna stranka, ki naj se le malo še utrdi in ofcrepi in vsake zveze proti njej bodo brezuspešne. Pogumno torej naprej! — Kat. politično društvo za idrijski sodni okraj.
». Sava. Dne 4. januarja ob 4. Uri popoldne bo v Delavskem Domu na Savi občni zbor Strokovnega društva. Vabimo s tem vse člane, da se ga gotovo udeleže, obenem se bodo vpisali tudi novi člani. Dnevni i'ed navaden.
Odbor.
Sava. V nedeljo, dne 4. januarja po občnem zboru Strokovnega društva vršil se bo v Delavskem domu občni zbor Delavskega političnega društva. O društvenem delovanju poroča č. g. 'župnik Skubic poleg drugih poročil. Prosi se obilne in pravočasne udeležbe.
Odbor.
Tarifno gibanje avstrijskih tipografov.
-f O tiskarskem gibanja jako ina Široko piše socialnodemokraška »Zarja«. Zaletava se v prvi vrsti v »Katoliško tiskarno«, češ, da bi bila njena dolžnost podvreči se vsem zahtevam socialnode-mokraškega vodstva tiskarske organizacije. »Zarja« stavi v prvo vrsto mezdno vprašanje in pri tem zavija, da »Katoliška tiskarna« v tem oziru ne »tori popolne socialne dolžnosti. Če bi bila »Zarja« pravična, bi povedala, da se »Katoliška tiskarna« prav nič ne upira mezdnim zahtevam, da se pa nikakor ne uda zahtevi, da bi bila popolnoma odvisna od delavske posredovalnice so-cialnodemokraškega tiskarskega vod-stvia. Morda so besede, s kateremi v tem oziru sedaj v tiskarskem gibaniu socialni demokratje vabijo delavstvo, lepe, kako bo pa z delavstvom nesocialnode-mokraškega mišljenja, če bo končno tudi pri službenem posredovanju popolnoma pod peto rdečih terorizatoriev, si lahko še naprej predstavljamo. Svoje somišljenike, če tudi ne preveč sposobne, bi urinili na najboljša mesta, drugi, če
tudi najbolj sposobni, bi se Pa morali zadovoljiti z naj slabšimi tiskarnami in bi v tem oziru posebno strokovi i razvoj nadarjenega tiskarskega naraščaja najbolj trpel. Kakor rečeno; napeli bomo vse strune, da gospodje okolu »Zarje« ne dožive, da bi se mi v tej točki udali. Naposled nam gofipodje v naši tiskarni kar ukažejo, da moramo ustaviti izdajanje »Slovenca«, namesto niega pa brezp’ačno tiskati — socialnodemokra-ško »Zarjo«. Tak položaj bi bil enkrat »Zarji« menda vendar po volii. Sicer naj pa gospodje okolu »Zarje«, ki imajo za delavstvo samo cenene besede, poskrbe. da bodo uslužbneci v avstrijskih socialnodemokratičnih konsumnih društvih prišli do takega gmotnega položaja in delavnega časa, kakor Ra že sedaj imajo uslužbenci v »Katoliški tiskarni«, pa bodo enkrat za delavstvo nekaj praktičnega iz svojega napravili.
Dunaj, »Osterreichisches Kursbuch« za januar in februar radi stavke ne izide 1. januarja.
Lvov, Tiskarne so zaprli. Dziennik Polski, Gazeta Lwowska, Gazeta Narodova in Kuryer so prenehali izhajati. Dziennik Polski bo izhajal vsak dan na štirih straneh. Tudi rusinski listi ne izhajajo. Stavka približno 500 oseb.
Gradec, Listi ne izhajajo. XXX
Stavka oziroma izpriih od dela je nad
10.000	pomočnikov in do 3000 pomožnih delavcev in delavk. Podpore dobe tedensko vsi nad 300.000 K. (Neoženjeni imajo d 30, oženjeni pa a 34 K.) Tudi J S Z je pri tem gibanju prizadeta in izplačuje svojim članom brezposelne podpore.
Gospodarski pregled za 1.1913.
Ravno minulo leto je bilo za splošno gospodarstvo doba trde izkušnje ter je posebno hudo zadelo našo državo.
Že začetek je obetal malo dobrega.
Od vseh strani so prihajale alarmne vesti; vojna na Balkanu ie bila v polnem teku in lokalizacija balkanskega požara je zahtevala živahnega diplo-matičnega boja, ki se je pri nas kristaliziral v mobilizacijah na jugu in severu. Vsled vznemirljivih novic zapeljano ljudstvo je navalilo na hranilnice in druge denarne zavode ter dvigalo svoje prihranke, če mogoče v zlatu, da ga je zakopalo doma in poskrilo po skrinjah. Naj hujšim runom so bili izpostavljeni gališki zavodi, tako da je izdalo ministrstvo posebne razglase, ki so pomirjevali neuki narod. Dvignilo se ie takrat nad 300 milijonov vlog ter je bil zadnji december leta 1912 ob teh razmerah posebno kritičen, tako da je Avstroogrska banka dosegla rekord 708 milijonov davku podvrženih bankovcev. Da nismo imeli 250 milijonov zakladnih listov, katerih večji del je bil placiran v New Yorku im le manjši v Nemčiji, oddanih že v decembru, bi bilo za našo valuto v inozemstvu slabo, tako da moramo smatrati to amerikansko posojilo kot valutarno operacijo in ie Avstroogrska banka s svojim nanovo napolnjenim portfeljem izravnala slabi devizni trg. Vendar je bilo to posojilo precej drago in mas velja šest in tričetrt odstotkov.
Za januar bi bilo na ta način skrb-ljeno; februar je pa navadno najlažji zimskih mesecev. Kar je sicer pravilo, je bilo letos izjema. Vsak je denar tiščal doma, ker je bil pripravljen na najhujše; banke so odpovedovale kredite brezobzirno gledajoč le na lastni obstanek. Tako da je bil le oni varen pred odpovedjo, s katerim bi banke same preveč izgubile ali katerega moči se jim je bilo bati. Kljub neugodnemu položaiu je pa prišlo na svetovni trg več posojil, vendar večinoma »doma«. Italija je najela v lastni državi 400 milijonov lir proti 4% zakladnim listom večinoma z »rahlim« pritiskom pri zavarovalnicah; isto-tako je dobila Španija v svoji deželi 300 milijonov pezet in je bilo baje posojilo subskribirano v 10 dneh. Francija je vrgla na trg 80 milijonov rente ter je pomagala še Rumuniji s 150 milijoni. Isto svoto se je posrečilo dobiti ogrskemu finančnemu ministru v Nemčiji. V kratkem je bila torej milijarda novih posojil na trgu, tako da je bilo posojilo mesta Berlin 60 milijonov mark kaj slabo sprejeto ter so morali predložiti to primeroma malo svoto večkrat v sub-skripcijo, pa še s slabim uspehom.
Avstrijski privatni diskont, ki je bil novembra 1912 povprečno še 4-89%, je poskočil v decembru na 5'91%. Januarja je znašal 5'39%, februarja je padel za 8 stotink, vendar so ga pa vojne homa-tije v marcu dvignile na 5-69, a v aprilu na 5-81% ; padcu privatne obrestne mere v maju za 5 stot. in 576 je sledilo stalno vzdigovanje v juniju na 5-82 in juliju na 5-88. V nasprotju z vihravostjo privatnega diskonta stoji obrestna mera
Avstroogrske "banke stalno in nepremakljivo od novembra 1912 do konca novembra 1913 na 6%.
V marcu je popustila vojna napetost z Rusijo in obe državi ste že odpo-klicavali svoje rezervnike, kar bi kmalu skadersko vprašanje vse pokvarilo ter je nato april prinesel hudo poostre-nje položaja. Dalmacija, Bosna ste v pravem vojnem stanju in severni deli države so že pripravljeni za vojno, do katere pa vendar ne pride, ker se medtem v maju po končani prvi balkanski vojni bivši zavezniki pri razdelitvi plena medseboj zapletejo v vojno, ki bi povzročila pri nas kmalu novo mobilizacijo. Spričo teh političnih dogodkov je jasno, da se gospodarski položaj ni mogel poboljšati, posebno ker so po končanih dveh balkanskih vojnah vse vojskujoče se države silile na trg s svojimi posojili. Toda tudi druge države so pričele uvaževati novo konstelacijo moči ter so oboroževalni program razširile v groteskne meje. Nemčija rabi milijardo, ki naj se spravi vkup z enkratnim darom, primernim razmeram vsakega posameznega; Francija hoče poldrugo milijardo; kitajsko 500-milijon-sko posojilo je končno po dolgem obotavljanju pod streho. V tem oboroževanju mi seveda ne moremo zaostati in rabimo samo pol milijarde in 40 do 50 tisoč vojakov za reorganizacijo vojske. To je bil pri nas praktični uspeh balkanskih homatij.	(Konec	prih.)
SKRBI MILIJONARJEV.
Največja skrb, ki pretresa liudi, ki so si tekom življenja nagrabili velikanska denarna sredstva, je ta, kako bi to ohranili za večne čase svojim naslednikom. Ako se namreč premoženje razdeli med otroke, se zgodi, da že tretji člen pride na nič, oziroma vsaj na majhno vrednost. Pričeti morajo ti znova nabirati, ako hočejo priti do zopetne moči. Razmere pa postajajo danes na svetu take, da so Rockfelierji nemogoči. Iz nič, danes ni mogoče priti do milijard, kakor so prišli ameriški milijonarji, ko so pričeli svojo kariiero kot navadni delavci.
Praded Rotschildov, Amschel Rot-schild, ki je pred stoletjem nagrabil velike milijone, je že sprevidel, da bodo njegovi potomci morali navzdol, ako se bo premoženje delilo med nje. Izdelal je v obrambo družinski zakon, glasom katerega se premoženje ne sme razdeljevati med družinske člane, ampak podedujejo vsi moški člani kot skupno last. Izvolijo si svojega načelnika, ki je vedno najstarejši med njimi. Ženskim članom pa izplačujejo gotove odstotke kot doto. Da pa sploh ni treba izplačevati dot, se po večini ženijo med seboj. Tako premoženje celokupne rodbine vedno rase, in šteje danes več milijard.
Tudi v Ameriki so izkušali ondotni dolarski baroni, kako bi svoje milijarde ohranili rodbini. Millijarderja Astor in Vanderbild sta napravila tudi družinski zakon, po katerem podeduje vse premoženje vedno le starejši sin, dočim se morajo ostali sinovi ozir. hčere, zadovoljiti z majhnimi deleži, ki so pa vendarle tako visoki, da so preskrbljeni za celo življenje. Vendar ta način skrbi le za naj starejšega, dočim so drugi več ali manj prepuščeni svoji usodi.
Stari Rockfeller je tudi že skušal ustanoviti pred nekaj leti nek zakon, po katerem bi se iz vsega njegovega premoženja napravila ustanova »Rockfeller«. Od dohodkov te ustanove bi se gotov, toda le neznaten del porabilo za dobrodelne namene, dočim bi do ostalih dohodkov imeli pravico njegovi dediči. Na ta način bi bili potomci Rockefellerja nekaki penzijonisti, z za večne čase zagotovljenimi bogatimi dohodki. Zvezana vlada v Waschirigtonu. pa te »idealne« ustanove ni hotela sprejeti. Stari Rokefeller, ki je iz navadnega delavca postal »petrolejski kralj« in mi-, ljarder, si sedaj na stara leta ubija glavo, kako bi ohranil, kar je izsesal in pridobil tekom dolgih let, svojim naslednikom.
Camegie, ki je letos preminul, ni zapustil nebenega rodbinskega zakona.
Zanimiv in resničen dokaz iz tega je, da denar še ne osreči človeka. Le tisti je osrečen in zadovoljen, ki ie zadovoljen s tem, kar ima, oziroma kar lahko doseže.
Okno v svet.
lj Javna telovadba šentpeterskega »Orla« v Ljubljani se vrši v nedeljo 4. januarja 1914 v veliki dvorani hotela »Union« Začetek točno ob pol sedmi uri zvečer. Vstopnina: sedeži po 1 K, stojišča pa po 40 h. Spored obsega 10 jako izbranih točk. Predprodaja vstopnic od novega leta dalje v Katol. Bukvami in trgovcu g. Podboju pri cerkvi sv. Petra. Pričakuje se obile udeležbe.
-(■ Deželni glavar dr. Šušteršič. Zopetno imenovanje dr. Ivana Šušteršiča deželnim glavarjem se je izvršilo nenavadno hitro. Dne 22. t. m. so bile dežel-nozborske volitve šele končane, a že včeraj, 30. t. m., tedaj samo osemdnevnem presledku, je dospel iz kabinetne pisarne akt s cesarjevim imenovanjem.
UMOR V TRSTU.
Trst. Policija je izsledila morilca Agneze Majei*, doma iz Celja, ki je v ulici del Formo dajala v najem postelje in bila včeraj zadavljena. Morilca sta 22-letni pomoščak Jožef Bergant iz Pod-gore in 18-letni kurjač v Trstu Emil Bassa, ki sta svoje dejanje že priznala. Našla sta pri starki 3 K.
STATISTIKA GLASOV NA HRVATSKEM.
Zagreb. Statistika pri zadnjih saborskih volitvah oddanih glasov kaže, da so dobili:	Hrvatska samostalna
stranka 31.576 glasov, Srbska samostalna stranka 12.871, obe skupaj, ki tvorita koalicijo, 44.447 glasov:	Frankbvci
15.079, Starčevičanci 14.988, dalje samostojni pravaši 3331, pravaši skupno torej 33.398; Unionisti 13.585. Seljačka stranka 12 588, Srbski radikalci 3277, Centrum 2386, Socialisti 800, Vsenemci 149 glasov. Skupno število za nravaše in seljačko stranko oddanih plasov je 45.986, torej več kot je število glasov oddanih za hrvaško - srbsko koalicijo. Da bi pravaši pred volitvijo se složili, bi bil pač drugačen izid volitev, kakor je pa bil.
ZAGREBŠKA TOVARNA ZA PAPIR GORI.
Zagreb. Tukajšnja tovarna za papir gori. Ognjegasci in vojaki delajo k vso silo, da silni ogenj nadvladajo.
IZGUBE SRBIJE.
Oficielno se poroča: Srbija je v vojski s Turčijo izgubila 6500 mož. v vojski z Bul garij o 7000 mož, skupaj 13.500. Ranjenih je bilo: v vojski s Turčijo 16.000 mož, v vojski z Bulgarijo 17.000. skupno
33.000	mož. Kolera jih je pobrala 4700. Zgube v ekspediciji proti Albancem ob zadnjem uporu niso vštete.
MORNARICA EVROPSKIH DRŽAV.
Glasom Weyerjewe »Mornariške knjige« bodo imele evropske države koncem 1913 linijskih bojnih ladij: Anglija 57, Francija 20, Rusija 8, Nemčija 33, Avstrija 14, Italija 11, torej tripelententa 85, trozveza 58. — Križark bodo v isteni času imele: Anglija 43. Francija 19, Rusija 6, Nemčija 13, Avstrija 2, Italija 9, torej tripelententa 68, trozveza 24. — Dreadnoughtov bodo imele koncem 1913: Anglija 18, Francija 8. Rusija —, Nemčija 13, Avstrija 2, Italija 3, torej tripelententa 26, trozveza 18. — Dreadnoughtskih križark bodo imele: Anglija 9, Nemčija 4, torej tripelententa 9, trozveza 4. — V istem času pa se bo nahajalo v gradbenem stanju ladij: Anglija 14, Francija 9, Rusija 7, Nemčija 6, Avstrija 2, Italija 3, torej tripelententa 30, trozveza 11. — Ako vpoštevamo skupno število dreadnoughtov in drugih še modemih bojnih ladij, imajo koncem 1913 ladij: Anglija 75, Francija 28, Rusija 8, Nemčija 46, Avstrija 16, Italija 14. — Vseh križark pa imajo v tem času: Anglija 52, Francija 19, Rusija 6, Nemčija! 17, Avstrija 2, Italija 9, torej tripelententa 111 linijskih ladij, 77 križark, trozveza 76 linijskih ladij, 28 križark.
BULGARS&l AGRARCI ZA ZJEDINJENJE S SRBIJO IN 6RNOGORO.
Sofija. Predsednik največje stranke na Bulgarskem, agrarne, Stambolijski, je na kongresu te stranke izjavil, da Bolgarija ne sme prekiniti zveze s svojo oslo-boditeljico Rosijo ln da mora imeti en sam Ideal: popolno zjedlnjenje bolgarske, ga in srbskega naroda, tako da bo na Balkanu ena sama slovanska država. Bul-garija ne sme poslušati onih, ki imajo samo en cilj: Slovane ločevati in en slovanski narod proti drugemu izigravati. Bul-garski kmetski narod hoče miru in prijateljstva s svojimi sosedi, predvsem s Srbijo in Črnogoro.
RUSIJA PRIDRŽI REZERVISTE.
Peterburg. Ruska vojna uprava je rezerviste, ki bi imeli biti zdaj odpuščeni, pridržala pod orožjem.
ŠEST TOVAREN POGORELO.
Berlin, V Bergenu je uničil ogenj popolnoma šest tovaren.
ROPARSKI NAPAD BLIZU TRSTA.
Boršt. Tu sta dva neznanca napadla gostilničarko Ivano Mustača, hoteč jo oropati, in jo z revolverskimi streli težko ranila, nato pa pobegnila.
UPOR NA FRANCOSKI LADJI.
Pariz. Na krovu križarke »Mer-phoy« v Sigonu se je 280 pomoščakov uprlo in častnikom pretilo.
— Za načelnika okr. cestnega odbora v Radečah je bil izvoljen g. Josip Ravnikar posestnik na Njivicah; za pobnačelnika pa Vitez Nikolaj pl. Gutmannsthal grajščak na Dvoru.
— Naseljevanje v Ameriko. Število priseljencev v Združene države Severne Amerike utegne letos doseči rekord. Naseljeniški urad Zedinjenih držav je izkazal za mesec september 1913 sledeče številke: Italijanov (južnih) 31.804; Judov 18.141; Poljakov 14.319; Nemcev 8.102; Hrvatov in Slovencev 6.011; Angležev 5.679; severnih Italijanov 4.586; Ircev 4.524; Skandinavcev (Švedi, Nor-vegi) 4 384; Rusov 3.963; Rusinov 3.578; raznim narodnostim, ki jih je skupaj 27, je pripadalo 31.156 naseljencev. Skupaj se je priselilo v Združ. države v mesecu septembru 136 247, ali 10.067 več, kakor v mesecu avgustu. Zanimive so številke, katerim stanovom pripadajo naseljenci. Bilo je; Poljedelcev 30.345; delavcev 24.421; hlapcev 17.103; krojačev 3.647; mizarjev 1 748; šivilj 1.636 itd. Zavrnjen h je bilo 2.337 oseb, ki so bile večinoma zavrnjene radi strahu, da bodo Amerikancem v nadlego. Če bo tok izseljencev v zadnjih mesecih tudi tako naraščal, utegne doseči število priseljencev v letu 1913. •ogromno število 1,500.000 in več. Najvišje število naseljencev je bilo leta 1907, ki je znašalo 1,285.349 oseb. Kakor kažejo številke, se priseljuje relativno največ Italijanov iz Juž. Italije, torej iz dežel, ki so po večini socialno demokratične, dočim je število Zgornje Italije minimalno. Žalostna pa je številka naseljencev-kmetov, ki je relativno najvišja. Kmet je steber vsake države, in če se prične ta steber rušiti, zruši se kmalu država sama. Naši jugoslovanski izseljenci so po večini sami kmetovalci, ki množe vsled slabih gospodarskih razmer v domovini, ameriški delavski proletarijat. Kreditne razmere pri nas, zlasti pa pri Hrvatih, še niso najboljše. Posebno zadnja kriza je dvignila pri nas Slovencih obrestno mero celo na 6 in višje. Posestva se pri tako dragem kreditu ne rentirajo. Tukaj nas čaka še dosti dela.
— Postopanje ameriških oblasti z izseljenci. Na Eli. Islandu, otoku solza, kjer se morajo izkrcati priseljenci, pred-no jih puste v Novi Jork, ravnajo amer. oblasti naravnost nečloveško. Izseljence tam zapirajo v prostore, ki zdaleč niso primerni za ljudi. Tam morajo ostati ubogi naseljenci, ako se zde le količkaj sumljivi in nimajo vsega v redu, zaprti včasih po več tednov. Kaki so ti prostori, ki nimajo niti spalnic, kaže dejstvo, da so se pripetili slučaji, da je kak, delj časa zaprti naseljenec zblaznel. Naj si naši ljudje dobro premislijo, predno se podajo na pot v daljno Ameriko.
— Visoka gosta. Velika kneza Peter in Nikolaj Nikolajevič in njuni soprogi Milica in Anastazija so v spremstvu generala Kotzebue in zdravnika N. Varavka 27. t. m. dospeli iz Peterburga na Reko in na „Višegradu“ odpluli proti Kotoru, odkoder se podajo na Cetinje k oboleli materi velikih kneginj, kraljici Mileni.
— Akademija kaznjencev. V sever. Sibiriji so ustanovili ruski dijaki, ki so bili izgnani iz Rusije vsled revolucije 1.1905. svojo akademijo. Vlada jim gre pri tetn na roko, zato člane oprošča navadnega dela. Dijaki, člani te Akademije, se ponajveč bavijo z raziskovanjem še nepoznanih krajev Sibirije. Člani te akademije so preiskali tudi Novajo Zemljo. Tako utegnejo ubogi prognanci koristiti človeštvu — in sebi, ker konečno se utegne tudi trdo oko ruskega absolutizma omiliti nad kakim pridnim raziskovalcem.
— Dru2ba morilk otrok. V Parizu so prišli na sled družbi žensk, ki so kot „specialistkinje za ženske bolezni” izvrševale obrt z zamorjevanjem plodov. Na ta način so „ozdravile“ dozdaj okoli 15.000 slučajev. Koliko mater je vsled teh manipulacij umrlo, se še ne ve. Dozdaj so v jeli ženski Simono Bernard in Leonijo Chardonne ter moškega Paula Lemaise. Se razume, da so krive tudi tiste matere, ki take ženske k sebi kličejo, kar pa je v Parizu jako navadno.
Ljudsko Šolstvo v novi Srbiji, število srbskih ljudskih šol v novih srbskih pokrajinah je znašalo za časa turške vlade 193 šol z 290 razredi in 240 učnimi močmi. V kratkem času srbske vlade pa se je to število pomnožilo na 395 šol s 350 učnimi močmi. Sedaj je še 156 učiteljskih mest nezasedenih.
Čilske državne finance. Čilski finančni minister je naznanil, da se je letošnje poslovno leto zaključilo s čistim preostankom v znesku 7,225.571 peč. Pri tem treba ▼poštevati, da v čilski državi nimajo davka na alkohol in tobak, kar bi državi vsako leto prineslo najmanj 10 milijonov peč. dohodka.
Ekspresni vlak zavozil v tovorni vlak. Ekspresni vlak Rim-Milan je zavozil v tovorni vlak. Ena oseba je ubita, 22 jih je nevarno in veliko pa lahko ranjenih.
Novemu francoskemu ministrstvu
ni ravno z rožicami postlano. V zbornici je močna skupina pristašev proporcionalne volivne pravice, ki svojega orožja tudi pred novo vlado ni odložila. Progresisti in pristaši narodne politike pritiskajo na novi kabinet od vseh strani in Aristid Briand, ki bi se mu bilo že skoro posrečilo vreči novo vlado, je podvojil svoje napade nanjo. Nedavno je na nekem banketu v svojem govoru rekel, da se vlada pač sme opirati na kako stranko, toda služiti pa mora vsem strankam, kar se o sedanji vladi nikakor ne more reči. Triletna vojaška služba se ne sme potisniti v ozadje in vprašanje o prihodnjih volitvah vladi ne sme dati zaželjenega odloga. — Danes si stojita na Francoskem nasproti dve smeri: narodna Poincare-jeva in kombistovsko-radikalna. Pravi načelnik sedanje vlade ni Doumergue, marveč bivši min. predsednik in sedanji fin. min. Caillaux — zastopnik vele-bank. Tudi temu možu se sedaj slabo godi in se mora boriti z velikimi ovirami na finančnem polju, katerih ni prav nič pričakoval. Njegovi politični nasprotniki mu sedaj v nekem listu celo očitajo, da si je leta 1911, ko je izbruhnil veliki spor z Nemčijo in je pred Agadirjem stal nemški »Panther«, — pomagal na ta način, da je dal ukrasti »Giocondo« in na ta način javno pozornost odvrnil od nevarnega položaja. Sedaj, ko je Caillaux zopet prišel v polil iki na vrh — se ie pa naenkrat našla tudi »Gioconda«. Nova vlada s svojim zaledjem torej ne uživa posebnega ugleda in spoštovanja in bo tudi njene slave — kljub njeni protikatoliški čepici — menda kmalu konec.
Nesreča na morju. Pri Frederiksta-du se je potopil norveški parnik »Try-gwe« z vso posadko in z dvema potapljačema.
-f- Častni kanonik dekan Lavrenčič.
Cesar je imenoval za častnega kanonika stolnega kapitelja ljubim iškega g. dekana Ivana Lavrenčiča v Kamniku.
Silni uspehi agitacije za izstop iz protestantske cerkve. Med protestanti se strahovito širi brezverstvo; ljudje kar trumoma izstopajo iz protestantske cerkve in postajajo brezverci. To so uspehi berolinskega društva »Konfes-sionslos« (Brez veroizpovedbe), ki ima tesne stike z monistovsko zvezo in ki zadnji čas razvija mrzlično delavnost za odstop množic od protestantske cerkve. To gibanje je zadnji čas dobilo očividno politično ozadje, ker so se ga polastili soc. demokrati. Nedavno je vodja monistovske zveze Ostwald priredil več zborovanj, katerih uspeh je bil ta, da je 1300 oseb izstopilo iz pro-testantovske cerkve. Te dni je pa društvo »Konfessionslos« znova priredilo na en sam dan 12 velikih shodov, katerih se je udeležilo nad 20.000 oseb. Vspeh je bil sijajen: 4200 oseb je takoj prijavilo svoj izstop iz protestantovske cerkve. Stvar je začela vznemirjati tudi poklicane oblasti; menda bodo zvišali pristojbino za izstop od 2 na 100 mark, da tako zajeze izstopanje. Cesarica si je dala natančno poročati o celi stvari ter izrazila svoje obžalovanje. Protestantski pastorji, ki zadnji čas tako pogosto hodijo rogovilit v naše avstrijske dežele in hujskat za »proč od Rima«, bi mnogo pametneje storili, če bi ostali v Prusiji in gasili požar, ki preti njihovi lastni hiši.
— Dva tajnostna dogodka. Včeraj so našli v ulici Punta del Fomo v Trstu na njenem stanova/n ju mrtvo truplo 65-letno Agnezo Majer iz Celja, ki je dajala postelje najem. Bila ie skopa ženska, ki se je pečala z majhnimi špekulacijami. Iz sumljivih znakov na vratu se sklepa, da je bila zadavljena. — Isti dan so blizu postaje v Borštu našli obstreljeno čedno napravljeno tujko. Kmetje so dejali, da so slišali strele iz revolverja. Tujka sama je rekla* da je bila, napadena od roparjev. Zdaj leži v nezavesti.
— Grof Draškovič umrl. V Dugem-selu je umrl grof Sandor Draškovič, vi-rilist hrvatskega sabora in madjarski magnat. Bil je šele 38 let star. Otrok nima.
— Važna aviatična iznajdba. Na
banketu ameriškega aerokluba ie zpa-ni pionir na aviatičnem polju Orville Wright naznanil, da je iznašel avtomatično napravo za stabiliziranje letal. 95 odst. letalskih nesreč je pripisati zmedenosti pilotov, ki v slučajih, ko se letalo jame nagibati, hitro posežejo po različnih napravah, da bi letalo vzdržali v ravnotežju, pri tem na v svoji zmedenosti le pospešijo ali povzroče nesrečo. Njegova nova iznajdba bo letalo avtomatično vzdržavala v ravnotežju in bo vsak tozadeven ukrep pilota
nepotreben, tako da bo potem lahko vsak človek brez nevarnosti vodil letalo. Iznajdba je že popolnoma preizkušena, le neko pomanjkljivost pri električni zvezi je še treba odpraviti. Orville Wright hoče svojo novo iznajdbo izročiti javnosti prihodnjo pomlad.
— Vlomilca v semiško hranilnico prijeli! Dezerterja Karola Koren roj. v Trstu in pristojnega v Št. Lovrenc so v Oolomucu prijeli. Vlom v hranilnico v Semiču taji. Njegov brat Viktor, pri katerem so našli mnogo vlomilnega orodja in kateri je delal v Kotu pri Semiču se je pa pri aretaciji izgovarjal, da je orodje od brata Karola. Ta dva in neki Italijan so tisti tički, ki so odnesli hranilnico znatno svoto. Ulomov na iv.aki način, kakor omenjeni — je mnogo, zato morajo biti ti nepridipravi člani kake lopovske družbe.
— Revolta na avstrijski ladji. Na parniku »Austro - Američane«. »Kaiser Franc Josef I.« je v Buenos Airesu izbruhnil upor kurjačev, ki so strojnike z noži napadli. Častniki so kurjače z revolverji ukrotili Upoituke so zvezali in zaprli ter jih bodo odposlali v Avstrijo.
— Tajnost poštne tatvine 128.000 K v Trstu se ne more razkriti. Sicer sta pqštni uradnik Bjekar in sluga Kočevar še zaprta, a odločilnega se iim ne more dokazati ničesar.
NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj. Nižjeavstriiski deželni zbor se skliče 7. januarja 1914.
SANDANSKI JE $E ŽIV IN DELUJE DALJE.
Berotfn. »Frankf. Ztg.« poroča iz Soluna, da je znani Sandanski odpotoval iz Melnika v Sofijo, da se tam sporazume glede nameravanega vpada bulgarskih četašev v Grčijo in Srbijo. Pri Melniku je že zbranih veliko četašev.
JAGOW BO DISCIPLINIRAN?
Berolin. Kanclerjevo glas. »Nordd. Allg. Ztg.« se obrača proti berolinske-mu policijskemu predsedniku Jagowu, ki je v »Kreuzzeitung« kritiziral obsodbo poročnika Forstnerja od strani vojaškega sodišča, in pravi, da bo vlada tozadevno ukrenila.
KHUEN HEDERVART ZOPET MINISTER.
Budimpešta. Tu se govori, da se pripravlja velika izprememba v politiki,' in da bo Khuen Hedervary postal ministrski predsednik.
AKCIJE ORIENTSKE ŽELEZNICE NISO VEČ V AVSTRIJSKIH ROKAH.
Belgrad. »Srbska korespondenca« trdi, da se večina akcij Orientskih železnic ne nahaja več v rokah avstrijskih akcijonarjev. Grof Berchtold je namreč za časa balkanske vojske več avstrijskih podjetnikov nagovoril, da pokupijo nad polovico akcij Orientske železnice, da. bi imela Avstro - Ogrska odločilni vpliv pri razvoju tega vpraša-š&nja. Sedaj se je baje pokazalo, da se te akcije niso plačale, ampak zvečina le deponirale. Zdaj pa so po zatrdilu »Srbske korespondence« te akcije zopet pokupili Francozi, tako da imajo ti glavno besedo pri Orientski železnici.
ČRNOGORSKA KRALJICA HUDO BOLNA.
Cetinje. Zdravstveno stanje kraljice Milene se je zelo poslabšalo.
EKSPOZE FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA O ZUNANJI POLITIKI FRANCIJE. — VELIKE KONCESIJE V PRILOG FRANCOSKEMU KATOLIŠKEMU PROTEKTORATU NA BALKANU.
Pariz. Ministrski predsednik ih minister za zunanje zadeve Doumergue je v odseku za zunanje zadeve podal ekspoze o zunanji politiki Francije za časa balkanske krize. Glavne njegove misli so sledeče: Francija je delovala v popolnem sporazumu z Rusijo in Anglijo. Sultan ]e podpisal s Francijo pogodbo glede francoskih cerkva, Sol In dobrodelnih zadev v Turčiji, tako da bodo ti zavodi odslej popolnoma odtegnjeni turški upravi; francoski podaniki pa pridejo popolnoma pod konzularno sodstvo in se bodo tudi samo po francoskih konzulatih zaprli, če kaj zagrešijo, celo v slučaju preiskovalnega postopanja. Tudi s Srbijo, Grčijo in Bulgarijo je Francija glede katoliških zavodov sklenila tozadevne pogodbe. V Damasku in Mosulu se ustanovita obrtni šoli. Libanonsko prebivalstvo dobi upravne koncesije. V Turčiji in-teresirani francoski kapitali znašajo 3 milijarde. Srbija je že sprejela princip, da ima odpasti nanjo del turškega državnega dolga; upati je, da to store tudi ostale balkanske države. Turška carinska uprava se v interesu francoskih agrarcev in industrijcev reformi-
ra. V Anatoliji, Armeniji in Siriji se zgradi francoska železnica, dolga 2400 km. Dosegle so se koncesije in pristaniške zgradbe v Jaffi, Kajfi, Tripoliju. Heraklidi in Sneboli. Srbija da veliko dobav francoski industriji. Istotako Grčija, kjer deluje dalje tudi francosku vojaška misija. Princa Wieda je Francija kot albanskega vladarja tem rajši pripoznala, ker ima zveze z Rumunijo, ki je velika prijateljica Francije in je najmogočnejši faktor ravnotežja nu Balkanu. Z Rusijo se Francija prizadeva doseči enakopravnost vseh narodnosti v Armeniji.
ODSTOP ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA.
Dunaj. V vojaških krogih se z gotovostjo govori, da šef generalnega štaba Conrad plem. Hotzendorf začetkom 1. 1914 odstopi.
BOSANSKI SABOR.
Sarajevo. Saboru, ki se 29. t. m. skliče, se predvsem predloži jezikovni zakon, glasom katerega bo srbsko-hr-vatski jezik zunanji in notranji uradni jezik pri vseh civilnih oblasteh in v vseh šolah, zunanji uradni jezik pa pri železnicah.
ENGEL VODI DALJE FINANČNO MINISTRSTVO. — RUSINSKE ZAHTEVE. — GOSPOSKA ZBORNICA IZ-PREMENILA ZAKON O OSEBNODO-DOHODNINSKEM DAVKU.
Dunaj. Posle finančnega ministrstva bo vodil še nadalje sekcijski šel' Engel. Definitivno se finančno ministrstvo zasede šele po zjasnjenju parlamentarnega položaja in je gališki namestnik Korytovski danes z grofom Stiirgkhom glede tega konferiral. Za-leskijevo truplo se pokoplje na centralnem pokopališču v Lvovu in bo pri pogrebu cesarja zastopal nadceremonij-ski mojster grof Choloniewski. — Včeraj se je vršil strankarski shod ukrajinske stranke, na katerem je poročal posl. Lewickij. Shod je sprejel več resolucij, ki zahtevajo varstvo narodnih pravic Rusinov zlasti glede volivne reforme in šolstva. — Davčni odsek gosposke zbornice je predložil svoje poročilo glede novele k zakonu o osebnodo-hodninskem davku. Odsek predlaga celo vrsto izprememb pri skali za dohodke do 10.000 K, kjer hoče dohodnino povsod zvišati. (Od 10.000 K dalje visoki gospodje dohodninskega davka seveda nočejo zvišati.) Tudi se izreka proti zvišanju eksistenčnega minima na 1600 K.
ODLIKOVANA MINISTRA.
Dunaj. Trgovinskemu ministru dr. Rudolfu Schuster pl. Bonnottu in poljedelskemu ministru Francu Zenkerju je podeljen red železne krone I. razreda.
NAŠI DREADNOUGHTI.
Dunaj. Novi dreadnoughti, ki se zgrade kot nadomestilo za zastarani »Monarch«-razred, dobe vsak po deset topov 35-5 cm kalibra. Top je dolg 159 metrov, cev je težka 70.200 kg, kroglja 710 kg, naboj smodnika 215 kg, začetna hitrost 800 m, kroglja prebije oklep debel 110 cm. Prihodnji dreadnoughti pa, ki se zgrade kot nadomestilo za »Habs-burg«-razred, dobe baje 38 cm kaliber-ske topove.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj. Službena pragmatika stopi v veljavo prvega onega meseca, ki sledi publikaciji zakona in sicer t odškodnino od dne 1. septembra 1913 dalje. Glede termina sankolje, ki Je bila obljubljena za januar, pa se ni Se ničesar sklenilo. — Vest o draginjski dokladi železniškim uradnikom se de-mentuje.,
GROF STttRGKH OB BOLNIŠKI POSTELJI SVOJE MATERE.
Dunaj. Ministrski predsednik grof Sturgkh se je odpeljal na grad Halben-rain na Štajersko k smrtnonevarno oboleli svoji materi.
Šentpeterski „Orelu v Ljubljani vljudno vabi k
prvi javni telovadbi
ki bo v nedeljo 4. januarja 1914 v ve-* liki dvorani hotela „Union“.
Nastopijo člani, naraščaj, članice damskega telovadnega odseka in gojenke.
Po javni telovadbi družabni večer.
Pri javni telovadbi in družabnem večeru sodeluje slavna vojaška godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27.
Začetek telovadbe točno ob pol 7. zv.
Vstopnina: Sedeži v dvorani in na balkonu po 1 krono. Stojišča po 40 vinarjev za osebo.
Vstopnice se dobivajo v Katoliški Bukvami in pri trgovcu I. Podboju.
NASLEDNIK KARDIN. RAMPOLLE.
Rim. Kot naslednik kardinala Rampolle se imenuje kardinal van
RoSsum, ki je bil papežev delegat na mednarodnem evharističnem kongresu na Dunaju.
— Dveletna vojaška služba, ki je
bila za zdaj obljubljena, se vsled različnih odredb vojne uprave zopet zavleče, tako da se še nič ne ve, kdaj bodo naši vojaki ali vsaj večina njih samo dve leti služili.
'Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
Na vse prijatelje dobre kave!!!
5te že poskusili kot pridatek
pravi :Franck:?
£)obite na mizo krepkejši ter barvovitejši zvretek. Pravi le z ,,kavinim mlinčkom'* kot tovarniško znamko.
Edina In nafkrajša linila o Hmeriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v
New-York
francoska prek-
morska družba.
Veljavne vozne liste iSlfkarte) za franco.K. Imiio Iz Havre v New-York in listke za ovratek tz Amerike v staro domovino, po najnl2|l cent
ED. ŠHARDA
In brezplačna pojasnila daje simo potovalna pisarna v Ljit.lianl, Dunajska cesta it. 18
v hISi .Kmetske posojilnice*.
ZdravnlSko
priporočeno
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
Edina
zaloga
BR. KOVflKOVlt
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladili čai-zaltrkl
tffll s0% prihranka In okusen zajtrk, južlnu! dose-nn * žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo .ladn! c>■ |. Ako se ga uporablja pri doienčkih namcsio moke za otroke, so ot’ oške b' lezni manj nevarne Je za polovico cenejši Dr pl Trn k 6rzyjev sladni čaj ima ime Sladin in M X| ,e vedno bolj priljubljen Povsod V, kg zavoj lin vin niOC I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najinimi ft znvoiev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih ose n otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunapi: le-7J..nlnl karne Trnkčc/y: 'chonbtunnerstiasse štev. ion, bUiaVJe! josefstiidterstrasse štev. Z5, Kadetzkyplatz štev. 4 V Gradcu: Sack-trasse štev. 4.	......	,	.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tuka| navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn h oseb.
Lekarna „Pri Kroni" Mr. Ph. A. Bohioc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Dalzam proti želodčnim bolečinam, s‘cklcnlca 20 v.
llapljice za želodec, izvrstno, krepil ;o Iri slast do jedi pospešujoči sredstvo, steklenica 40 v.
Ka pljice zoper želodčn’ krč, steklenica 50 v.
Posipalo! prašek, proti ognjivariju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje clie, steklenica l krono In 2 kroni.
Salicilni kolodij, zn odstranitev ku. jih očes in Irde kože. steklenica 70 v.
„Slndin" za oirnke, škatla 60 v.
Tinktura za želode: , odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica l krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 v in 4 krone oo v.
r ni
Tovarna eevfe v Tržiča, Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
rite J bfljll U
tol iv. 28 (CliilN lil).
%/k**u*ri/vo IfCateri tvti/o dočvr, po evnt in -potoiMAtt ruy sv obmeje
fSimon^Mrtcte£Xn
1»	trfbtočvorsk*	ulie+20.
Wn4lii'lAhl^wwiZnzt^Jir/inKyi^Btf»g
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
JBogata zaiogu ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Meršol uubuhhh
1 . MCI JIH Mestni trg 18.
Trgovino z modnim in drobnim
Gričar & Hemc
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
„ Borati v konfekciji za dame.
I'— li.lli,,, ■ m,1,H' —i — r~r—Tfn ...-
n~7/——7/ \v y/~ ~Nsr~'
Solidno izdelane
dežnike m solntnike
priporoča
po najniiJKh cenah
L Mikuscb.	p
d ~7/——7/tla^i/ziz^c:i7ZZ1^v-
m
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
fcPri Cesniku? LiišBLJHflH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri
najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
O
n
n
O
Velika faber vezenin, čipk, rokavio, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sn-
kauca itd.
ffrt-dt SKunje in vezeni« monogramos in vsa roursimh drug h Msb.
m n it
0
Tovarne za asbestškriii „2£HIT“
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materija!
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
StfojjS k svojim S
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
hm Musm aas
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in /@g§T/k^ šivalnih strojev
= zn rodbino In obrt. =
HatboliSa. naisimirneiSa prilita za Stedeniel
Ljudsko Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Liubliani, Miklošičeva cesta št. 6
prišle, v lastni hiši, nasproti hotela Julon4' za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cel a dežela Kranjska
i
in jih obrestuje po
4
3| O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohta-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.